š«e¥. U Cena 15 cHti РТШ, 24. (1|>гИ<1 IvimkXfl POZlIrillll.líZPIII'il T torek, dne 21. aprila t. 1., dopoWnp je bil v Ptuju na trgu Mfedinskih delovnih brigad sprejem štafet TD Partizan m sol z območja ptnjskega okra- ja, ki so prinesle pozdrave ijodstva za predsednika FLRJ tOT. Tita za njegOT življenjski jîrbikïj. Na tr3>uni pred magistratom SO štafeiie sprejeli in pozdravili predstavniki oblasti i« mno- žičnih organizacij ter društev ID Partizan in šol. N« trgu se je zbralo mnogo ljudstva. Do prihoda ^^tafet je igrala godba na pihala DPD Svobode« Ptuj. Po kratkem nagovoru pred- sednika občine tov. Vogrinca in prečitanju čestitk tov. Titu iz Ptuja in okolice, je izročil tov. Vogrinec štafeti štafetno palico s pozdravi tov. Titu iz občine Ptuj, nakar je tekla štafeta v smeri Maribora, kjer so tudi slavnostno pričakali štafete i/ vseh predelov okraja Maribor. Diplomatska aktivnost qcetekle- ga tedna se je še vedno sukala okoli Berlina, čeprav je napetost že nekoliko pop»jstila, posebno ker vsi čakajo, kaj se bo zgodilo Š£ pred sestankom zunanjih mini- strov 11. maja v Ženevi. V Lon- donu je zahodna delovna skupina izdelala zahodni predlog ter vskla- dila skupno stališči?, v katerem bodo za združitev Nsmčije pred- lagali f tapno pot. Konec aprila se bodo še enkrat sestali zahodni zu- nanji ministri, da bi dokončno iz- delali zahodno stališče in potem bo prišel na vrsto sestanek med Vzhodom in Zahodom. V tej diplomatski aktivnosti pa je opaziti tudi nekaj žolča, ki vsaj nekoliko vznemirja tiste po- litike. ki že iz prakse vedo. da je za odpoved sestanka potrebna sa- mo malenkost. Ameriški generali so v zadnjih dneh izjavljali o vojni in oboroževanju takšne stva- ri, da so bili politiki nemalo pre- senečeni, posebno, ker izjave ge- neralov kažejo na mnenje nska- terili krogov v deželi. Res je, da generali običajno govorijo z vo- jaškim ie7;ikom in da so take iz- jave samo hotenja skupine ljudi, zgodovina pa je že čestokrat do- kazala, da so prišli na površje takšni ljudje, ki so nato svoje za- misli tudi izvedli. Tudi sovjeti se zadnje dni pri- tožujejo nad zahodnim razpolo- ženjem. Njihovi časopisi vidijo v tem samo poskus, da bi na v.sak način prenrečili stike med Vzho- dom in Zahodom. V ta sklop sodi tudi zade\'^a kancler Adenauer. Vedno bolj po- staja jasno, da se je Adenauer odloči! za najvišji položaj zato, da bi od tfîTi Se laže vodil splošno nemško foMtiko. Za njegovega na- slednika .so že do'oči'i Ludwiga Erhard?, kf pa je znan kot dober gospodarst\'en'k. ne pa kot poli- tik. Če bodo sedaj v Nemčiji za- menjali vlogi, torej, da bo pred- sednik repi-iblike rročnejša ossb- nost, bo kancler postal nekdo, ki ne bo kazal prevenkih ambicij za samostojno politiko. V tem obdobju političnega zatiš- ja je Eisenhowerjev predlog o sporazumu glede jedrskih posku- sov pod višino 50 km poskus, da bi na tem področju dosegli kom- promis. Sovjeti namreč nikakor nočejo pristati na zahodni pred- log o nadzorstvenih organih. Ker so Američani pred kratkim spo- roči'i, da so izvedli poskus z atom- sko bombo v višini nad 50 km, predlagajo, da bi ta pas vključi'i v področje, v katerem ne bi bilo poskuEOv z atomskim orožjem. O nadalini višini bi sklepali kasneje. Takšen sf)orazum pušča odprto osnovno vprašanje in to, da naj zaradi splošnih človeških interesov odpravijo vse atomske poskuse. S tem, da priznamo poskusno pod- ročje na višini nad 50 km, še na- prej dovoljujemo atomskò oboro- ževanje in izpopolnjevanie v tem orožju in kdo jamči, da potem teoa morilskega orožja ne bi kljub vsemu enkrat uporabili na zemlji. Posebno pozornost je vzbudilo v svetovni javnosti zasedanje vse- kitajskega nacionalnega коппгеза, na katerem naj bi zamenjali dose- danjega predsednika Mao Ce lun- ga. Čeprav traja zasedanje že ne- kaj dni, še vedno niso povedali, ah bodo izvedli sklep enega prejšnjih plenumov, da bo Mao Ce Tuny sa- mo partijski funkcionar. V zvezi z njegovim morebitnim odstopom so napisali že mnooo komentarjev, skoraj vsi pa so si enotni v tem., da ?e ho Mao Ce Tung posvetil izgradnji ljudskih komun, češ da je to predvsem njegova zamisel Ifl. aprila t. 1. — pred dnevom 40. obletnice ustanofvitve KPJ — je HHa v Beogradu slavnostna seja Centralnega komi- te.ia Zveze komvniistov Jugoslavi'je, na kateri je generalni se- kretar tooai!!i3t!Čni revoluciji jugoslovanskih narodov v Beo- gradu, da se ustanovi muzej revoluoi.je jugoslovaniikth narodov in da se postavi ^ротепТк Karlu Marxu, Friedrichu Engelsu in Po slavnostni seji' je bilo v Beogradu veliko rbci.'ovanje, \^ad miru Iljiču Leninu v Beogradu. ki mu je prisostvovalo okrog 200.000 Beograjčanov. Govorila sta tovariš Tito in Aleksander Rankovč. Iz referata tovariša Tita Pred štiridesetimi leti, v teh dneh, v času, ko je bila velika oktobrska revolucija še v razma- hu, je bila ustanovljena Komuni- stična partija Jugoslavije — iz or- ganizacij najbolj revolucionarnega dela delavskega razreda Jugosla- vije, preizkušenega v desetletjih vztrajnega boja proti brezdušne- mu izkoriščanju in proti krivicam, ki jih je trpel. Pred štiridesetimi leti sta bili prav tako ustanov- ljeni Zveza razrednih delavskih sindikatov Jugoslavije in Zveza komunistične mladine Jugoslavije, ki sta bili ves čas svojega obstoja tudi šola za vzgojo delavcev v revolucionarnem boju komunistov, za vzgojo novih članov Partije. ' Ustanovljena na temeljih nauka velikih proletarskih mislecev Mar- xa in Engeisa je Komunistična partija Jugoslavije smelo ubrala pot avantgarde delavskega razre- da, pot nacionalnega boja za iz- polnitev svojega zgodovinskega poslanstva organizatorja in vodi- telja v vsakdanjih bojih za pra- vice delavskega razreda, za na- rodne pravice in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije — svo- jega poslanstva organizatorja m voditelja v odločilnem boju za uresničenje boljšega in pravičnej- šega družbenega sistema, socia- lizma. Zdaj je znano ne le našim na- rodom, marveč tudi po vsem sve- tu, da je Komunistična partija Ju- goslavije izpolnila to svoje zgodo- vinsko poslanstvo, da je po KP SZ najbolj dosledno opravila svojo revolucionarno vlogo, toda ob tem velikem jubileju naše Partije bi se želel vsaj kratko ozreti na do- ločene dogodke in zgodovinski boj KPJ v njenem štiridesetletnem obstoju. Rad bi se kratko dotaknil ne- katerih glavnih elementov iz naše revolucionarne zgodovine, težav, na katere smo zadevali v naši re- volucionarni družbeni preobrazbi, in dragocenih izkušenj, ki smo si jih pridobili v tem zamotanem in težavnem boju. To je potrebno ne samo zato. da bi nam bilo zgled 73 naše bodoče delo. marveč tudi zato, da bi bilo zgled našim mla- dim pokolenjem. da bi do kraja spoznala, v kakšnih težavah se je kalil svetel lik naše Partije ¡n naših komunistov, lik ki ga danes skušajo na razne načine oskruniti ne samo nekakšni k\'a7ikomunisti û ne poznajo težavnega révolu-_ cionarnega bo.ja in ki jih je spra- vila na površje plima revolucio- narnega boja resničnih revolucio- narnih sil, marveč tudi tisti, ki so si zastavili cilj, kakršnega imamo tudi mi — zgraditev komunistične družbe. V minulih štiridesetih letih so nastale v naši deželi globoke druž- bene spremembe kot rezultat boja delovnih množic, predvsem pa delavskega razreda naše dežele s Komunistično partijo na čelu, tako v predvojnem obdobju ter med osvobodilno vojno in ljudsko ter socialistično revolucijo, kakor tudi po vojni med socialistično izgrad- njo. Zgodovinska nujnost obstoja takšne revolucionarne partije je bila tudi v naši deželi v celoti potrjena. Kakor vemo, je bi'a ver- sajska Jugoslavija bogata z bur- žoaznimi in drobnoburžoaznirni strankami. Toda praksa je poka- zala. da spričo njihovega znsčaja in koristi, ki so jih zagovarjale, se pravi, njihovih razrednih, bur- žoaznih koristi, ne pa koristi de- lovnega ljudstva, razen tega pa tudi spričo politike narodnega za- tiranja, ki so jo uveljavljali mo- narhistični režimi, nobena izmed njih ni mogla imeti s61ošnega ju- goslovanskega značaja in izraziti koristi vseh naših narodov. Monarhistična Jugoslavija je bi- la kakor redko katera dežela pol- na notranjih nasprotij. V njej je bil že od njene ustanovitve nepre- trgan boj med izkoriščanim de- lavskim razredom in mlado bur- žoazijo, željno nagle obogatitve, med zatiranimi narodi in proti- Ijudskimi režimi. Monarhistično Jugoslavijo so razjedala protislov- ja, izvirajoča iz kapitalističnega izkoriščanja vasi, iz fevdalnih ostankov, iz boja med cerkverwmi vrhovi itd. Vsa ta nasprotja so se krepila in poglabljala tudi spričo boja imperialistične dežel, da bi se dokopale do področij vpliva in si zagotovile pozicije v naši deželi boja imperialističnih dežel, da bi bogastev in delovnih množic. Ta nasprotja so obstajala že od za- četka versajske Jugoslavije, zlasti pa so se zaostrila v letih 1928 in 1929, v času politične krize in še- stojanuarske diktature, v času večjih pretresov v kapitalističnem svetu, kakor je bi'a velika gospo darska kriza leta 1929. Zgodovina Jugoslavije do leta 1941 je prav- zaprav zgodovina stalne nacional- ne, politične in gospodarske krize. Jugoslavija se nikoli ni mogla res- neje konsolidirati in ves čas so tleli v njej elementi revolucije. Vladajoči buržoazni razred ni bil sposoben, da bi odstranil niti eno izmed teh nasprotij, marveč jih i» samo še bolj zaostril, tem Kol j, čim bolj je bilo čutiti boj delav- skega razreda s KPJ na čelu. Spri- čo vsega tega lahko po pravici rečemo, da je bila buržo^zna Ju- goslavija eden izmed najšibkejših členov v im.perialistični verigi po zmagi velike oktobrske revolucije. V taksnem po'ožaju je bila usta- novitev Komunistične partije Ju- goslavije leta 1919 zgodovinska nujnost in potreba naših narodov. Brez takšne partije bi Jugoslavija razpadla njeni narodi in njena ozemlja pa bi bili zanesljiv plen raznih imperialističnih kombinacij. Zato je bila ustanovitev revolucio- narne marksistične partije zgodo- vinski dogodek ogromneaa pome- na za usodo naših narodov. Ciani Izvršnega komiteja CK ZKJ na svečani seji med petjem internacionale PROSLAVA ZA 27. APRIL NA BREGU Organizacija SZDL Breg-Ptuj je pripravila za obletnico usta- novitve Osvobodilne fronte proslavo, ki bo v soboto, dne 25. aprila t. 1., ob t9.'50 v dro- fani organizacije SZDL na Za- družnem trgu. V pestrem programa bo na- stopil pevski zbor organizaci- •ÎP. recitatorji in solo pevci ter peka j nčeircev z brelke osem- letke. Slavnostni govor bo imel »redsednik organizacije tov. W Rudolf. Slavnostni sprejem v vrste zveze komunistov hfe dan 40. obletnice Komuni- stične partije Jugoslavije, 20. IV. t. 1., je bi'îa na Vajenski šoli raz- nih strok v FM;uju slavnostna proslava 40. obletnice KPJ, usta- novite^r osnovne partijske organi- zacije in slavnostfii sprejem 26 najzaslužnejših in najboljših va- jencev in vajenk v članstvo Zve- ze komunistov Jugoslavije, ki so s svojim učenjem m pridnostjo ter predanostjo naši socialistični domovini zaslužili to najvišje priznanje naše ZKJ. Tega dogodka so se udeležili: sekretar občinskega komiteja ZKJ Ivo Kranjčič, tajnik občin- skega sindikalnega sveta Feliks Bagar in sekretar občinskega ko- miteja Ljudske mladine Franc Zadravec. Sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Ivo Kranjčič je v svojem govcru orisa!! 40-letno zgodovinsko pot naše slavne Ko- munistične partije Jugoslavije v njenem težkem boju in vlogo, ki jo ima v sedanjem polit;čnem m družbenem življenju naša Zveza komunistov in o liku komuni.sta, ki mora na svojem delovnem me- stu izF>olnjevati vse naJoge, prav tako pa mora biti v osebnem živ- ljenju vzor skromnosti, tovarištva in požrtvovalnosti. Besede tova- riša sekretarja in vseh ostalih so mladi l.judje z navdušenjem pcj- zdravili. Nepozaben je bil vtis trenutka, ko so bili sprejeti v članstvo Zve- ze komunistov Jugoslavije. Upra- vitelj vajenske šole Jože Strop- nik je orisal lastnosti in zasluge vsakega posameznega mladinca in mladinke, nato pa so predstavniki vsakemu posebej osebno česti- tali. Na obrazih mladih ljudi sta sijala sreča in ponos, ki so ju ču- tili v trenutku, ko jih je ZKJ sprejela v svoje vrste. F. B. Naš intervju ¥ piulski občini nod novih članov SIOL v zvezi z ugotovitvami o sta- nju in delu ter problemih or- ganizacij SZDL v ptujski ob- čini je naprosil naš sodelavec sekretarja Občinskega odbora SZDL tov. Andreja Mršeka za odgovore na nekaj vprašanj. Kako sodite o sedanjem stanju organizacij SZDL p občini? Stanje organizacij SZDL se v ptujski občini kot tudi dru- god stalno spreminja in je težko dati o njem dokončno oceno. Občinski odbor SZDL postopoma spoznava organiza- cijo za organizacijo tudi v naj- bolj oddaljenih krajih občine in ugotavlja, da je ponekod stanje boljše, kot ga kaže pi- smeno poročilo, ponekod pa se je celo po poročilu spremenilo na boljše. Dobro se uveljavlja- jo organizacije SZDL blizu in- dustrijskih predelov, slabše pa v krajih, kjer se ljudje bavijo samo s kmetijstvom. So vasi kot n. pr. Žagajiči pri Goriš- nici, kjer so vsi volivci 100"/o včlanjeni т SZDL, so pa tudi kraji, kjer je le do 50 "/n vo- livcev članov SZDL. Skoraj v vsaki organizaciji imajo v od- boru vsaj enega ali več agil- nejših članov in je tudi od nji- hovih organizacijskih sposob- nosti odvisno, kako se organi- zacija uveljavlja. Dobro se uveljavljajo organizacije na Hajdini, v Vidmu, Cirkulanah in drugod, slabše pa je v Ko- čicah. Narapljah. Velovlaku, Desternik« itd. V raztresenih naseljih jc delo odbornikov tc- žavnejše kot v strnjenih, ven- dar ludi teh težav ni. če je od- bor ol>čutljiv za politična in gospodarska vprašanja in skli- cuje ljudi takrat, ko se radi shajajo. Ob obisku občinskega odbornika SZDL na terenu od- borniki vaških organizacij radi potožijo nad težavami, ki se |im zdijo včasih nepremaglji- ve. Občinski odbor rad pomaga rovsod, kjer mu je le mogoče.« Kako je a sprejemanjem, no- nih članov v organizacije SZDL? >Glede na ugotovitve, da se nekatere organizacija SZDL zadovoljijo samo s tem, da je član le družinski poglavar, ostali člani družine pa ne in da ostajajo ]:)onekod le pri zbi- ranju članarine, se je občinski odbor SZDL Ptuj skupno z od- bori krajevnih organizacij resno lotil naloge povečanja števila članstva. Vaške in te- renske organizacije so dobile nove legitimacije, v katere vpi- sujejo odborniki imena včla- njenih, pri tem pa pridobivajo tudi nove člane. Doslej je bilo razposlanih organizacijam nad 12.000 izkaznic, to pa še ni vse. Ko bo delo končal del organi- zacij, ki so dobile legitimacije, jih bodo dobile v izpolnitev in razdelitev tudi ostale. Dotlej fih bodo tudi obiskali občinski odborniki SZDL ter se z njiho- vimi odborniki pomenili o delu in problemih. Ponekod je po- trebno organizacijo v celoti obnoviti, izvoliti odbor in po- iskati prejšnjo arhivo sezname in ostalo. Tekom dveh mesecev bodo imeli vsi dosedanji in novi člani nove legitimacije. Skupno je v občini 66 organi- zacij. legitimacije pa je prejelo doslej le 44. Po končanem raz- deljevanju izkaznic bo delo organizacij na celotnem občin- skem območju živahnejše, kot je bilo prej. ponekod pa bo znova zaživelo.T Kako pa je s članstvom SZDL v kolektivih? >Med uspehe zadnjega časa bi lahko prištevali sprejem nad 1500 novih članov SZDL, mla- dine in odraslih. Pri tem je potrebno podčrtati, da se v zadnjem času kolektivi zlasti ob sprejemanju novih delav- cev vedno bolj obračajo na or- ganizacije SZDL. Po kolektivih se je izkazalo, da nekateri •člani kljub daljši zaposlitvi še niso člani SZDL v kraju biva- nja. O tem vprašanju so ob- ravnavali v organizacijah SZDL in v kolektivih. To je tudi ne- koliko vplivalo na porast šte- vila novih članov, saj so neka- teri zamujeno takoj popravili. V zadnjem času pa je nekaj članov SZDL po podjetjih in terenih sprejetih v članstvo ZKJ.« Kaj menite, kako se bo bo- doče delo organizacij SZDL še bolj izboljšalo? >Moram reči, da je območje občine Ptuj s 66 organizacijami SZDL zelo veliko in obsežno in da bi občinski odbor SZDL kljub marljivi pomoči komisij in članov plenuma sarn težko spravljal v življenje vse org nizacije. če odljori v njih ne bi skrbeli za politično delo na svojem območju. Zato je nujno, da se organizacije SZDL skup- no z ostalimi društvi in crf^ - nizacijami lotijo dela. da ob- ravnavajo njihove probleme in jim tudi pomagajo te pra- vilno reševati, pri tem pa jim bo pomagal tudi obč. odbor SZDL Ptuj.« Sekretar SZDL tov. Mršek Kolektivi Hišni sveti Stanovalci i Za mednarodni pravnik dela — 1 maj — dajmo Ptuju in podeželju praznično lice. Okrasimo vsp izložbe m okna podjetij, uradov in stanovanjskih hiš. Z vseh hiš naj vihrajo naše za- stave. Praznično lice mesta in podeželja bodi odraz našega praz- ničnsga razpoloženja oh tem veltkem prazmku. Skozi Ptuj bodo oib prvomajskem prazniku potovali na vsp strani domači in tuj.i izletniki in obiskova'lci naše lepe zemlje. Mnogi se bodo tudi zadržali v Ptuju m si ogledali tukajšnji* zanimivosti. Vsi naj odnesejo iz oikrašenega Ptuja globok vtis živahnosti tn prijetnosti Ptuja, zlasti oto prazniku dela. Posebna komisija pr> Občinskem odboru SZDL Ptuj bo oce- nila okrasitve po mestu. Komisija. STRAN f PTUJSKI TEDNIK 6Ç8T V^aZ 3NCI 'ГГТгТ Poletno ikropljenje Po odloku (Ur. list LRS, št. 5 22 58). je bilo lani uvedeno obvezno letno škropljenje sadnega drevja tudi zraven nevarnosti rdečega pajka, nevarnega škod- ljivca sadnega drevja. Rdeči pajek ima na leto do 7 generacij in je še nevarnejši škodljivec kot ameriški kapar. Razširjen je že skoraj povsod. Letno škropljenje ni samo zaščit- na mera za obstoječe sadovnjake, ampak mera za ohranitev sadnega drevja, ki ga ogrožata ameriški kapar in rdeči pajek. Letno škrop- ljenje je namenjeno tema obema in vsem drugim škodljivcem, ki ogrožajo sadno drevje in plodove. Poleg ostalega bo s škropljenjem dosežen obilen pridelek zdravega sadja. Poletno zatiranj? Škodljivcev se mora 2-3-krat ponoviti povsod, kjer obstaja okužba z rdečim paj- kom in ameriškim kaparjem. Za letno škropljenje proti slednjima .škodljivcema so name- njena sledeča zaščitna sredstva: DLAZÎNON (0,5—1 "V), ETIOL (0,15—0,20^/0), EK/^TIN, META- SYSTOX, PESTOX. FOSFERNO 20, PARATHION, TEDION (vsi 0,1 "'n). Zaradi istočasnega zatiranja škrlupa in ostalih bolezni se na- štetim kemičnim sredstvom lahko primeša: DITHAN, LIROTAN (300 gr na 1001 vode), BAKRENO APNO (0,5—0,7 "/o), ORTOCIDE (0,25 "/o). Samostojno se lahko uporabljajo: žveplena apnena brozga (1—1,5 "/o —30 »/o Bè), COSAN, THIOVIT (0,3 <>/0) in SUMPUROL (0,5 Ve). Razen zadnjih štirih so vsa na- šteta sredstva zelo hudi strupi za ljudi in živali, zato morajo imeti škropilci varovalno opremo. Med delom se ne sme uživati nobena jestvina in pijača, niti se ne sme kaditi, še manj pa vdihovati raz- pršena škropiva med delom. Vse sadjarje opozarjamo, da ne uporabljajo trave izpod škropi je- nih. dreves vsaj 10 do 14 dni po opravljenem škropljenju. Odbor za sadjarstvo pri KPPZ Ptuj Bliža se delavski praznik PRVI MAJ Letošnji prvi maj, mednarod- ai praznik delavcev, priča] - jemo s pomembnimi uispehi v naši socialistični {rraditvi, utr- jevanju sistema delavskega in dru/bcnepa upravljanja in v dvi- ganju življenjskega standarda. Naš delavski ra/red z največ- jim ponosom gleda na svoje veliko u.spehe in na ugled, ki ga ima iiHŠa dr/.ava v svetu, ki se z vsemi močmi bori za mir, za s(KÌalizein, za enakopravne odnose med narodi sveta, za utrjevanje miroljubne aktivne kocksistence. Proslava prvega maja je bila vsakikrnt pregled naprednih révolue ioiitirnili sil v borbi proti i/koriščiiiiju delavskega raz redil, za svobodno ia srečno življenje delovnih ljudi. Le- tošnja proslava prvega maja je jubilejnega pomena, ker 'C najtesneje povezana s proslavo 40. obletnice К.РЈ in s politič- nimi manifestacijami ob TV. kongresu Zveze sindikatov Ju- goslavije, ki je od 23. in do 2(). a[)rila v Beogradu. Kot vsa- ko leto bo tudi delavski razred ptujske občine ob letošnjem delavskem prazniku pregledal svoje velike uspehe v izgradnji socializma in razvoju občine ter razvoj socialističnih druž- benih odnosov, kar bo dalo na- .šemu delavskemu razredu nov delovni polet, enotnosti za na- daljnje delo in uspešen razvoj naše občine in u ase celotne so- cialistične družbe. Odbor za proslavo prvega maja 1959 pri občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj je na svoji prvi seji obravnaval predloge predsedstva občinskega sindi- kalnega sveta in pismo CS ZSJ in GO SZDLJ v zvezi s prosla- vami prvega maja ter sprejel konkretne sklepe za praznova- nje prvega maja v ptujski ob- čini. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo v ptujski občini tri cen- tralne prvomajske proslave, in to v Ptuju, Kidričevem in v Majšperku. V Kidričevem in v Maj.šperku bosta ustanovljena odbora za proslavo prvega maja, v katerem bodo pred- stavniki sindikalnih podružnic na dotičnem področju ter pred- stavniki SZDL in vseh društev. V Ptuju. Kidričevem in v Majš- perku bmlo glavni organiza- torji proslav sindikati v tesnem sodelovanju s SZDL in ostalimi društvi. ()dl>or je tudi sklenil, da se prvomajske proslave or- ganizirajo v vseh krajevnih področjih. Te proslave pa bodo izvedele organizacije SZDL v sodelovanju s kmetijskimi za- drugami, ljudsko mladino, dru- štvi in šolami, da bo letošnje praznovanje prvega maja za- jelo celotno občino. Odbor za proslavo prvega maja je dalje obravnaval, kako pripraviti čim slavnejšo pra- znovanje prvega maja v Ptuju. Mesto naj bi bilo čim sveča- nejše okrašeno. Kolektivi bi naj organizirali razstave svojih izdelkov v izložbah, grafikone, slike, tako da bi prikazali svoj gofipodarski, družbeni, politični in kulturni uspeh na vseh teh področjih svojega udejstvova- nja. Sindikalne organizacije v de- lovnih kolektivih imajo nalo- go, da takoj začno z organizi- ranjem prvomajskih proslav v delovnih kolektivih in k pri- pravljanju tradicionalnih prvo- majskih izletov, ki morajo biti obogateni z bogatim kulturnim in športnim programom. KOMISIJA ZA OCENITEV IZLOŽB Občinski odbor SZDL Ptuj je imenoval posebno strokovno komisijo, ki bo ob prvem maju pregledala vse izložbe in oce- nila, katera trgovska podjetja in delovni kolektivi so naj- lepše okrasili in imeli tudi naj- lepše urejene izložbe v mestu in na vaseh. Komisija bo ugo- tovila tudi tista podjetja, ki izložb sploh ne bodo okrasila ali jih bodo imela zaprte, ':rt se je to zgodilo ponekod ob т i- šem zadnjem prazniku. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V PTUJU V četrtek, 30. aprila 1959: ()b 18. uri slavnostna seja občinskega sindikalnega sveta Ptuj; ob 19.50 slavnostno de- lavsko prvomajsko zborovanje na Trgu MDB, na katerem bo govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Ptuj Jože Seguía in predstavniki politič- nih organizacij in ljudske oblasti. Po zborovanju bo skozi Ptuj povorka, ki bo krenila čez stari in se vračala čez novi most v mesto. Z novega mostu bo opa- zovanje ognjemetov in raket, ki jih bodo izstreljevali na gradu. Nato vrnitev v mesto, kjer se bo povorka razšla. Po svečanostih bodo prvomajske družabno prireditve v Narod- nem domu. Domu JLA in vseh ostalih gostinskih prostorih, ¡va zborovanju v Ptuiu bo sodelo- vala godba, pevski zbor DPD Svobode s svojim programom. Delovni kolektivi se bodo zbrali ob sedmih zvečer v svo- jih delovnih kolektivih ter skupno prihajali na Trg MDB z zastavami in transparenti na zborovanje. Prvega maja bo zjutraj bud- nica, nato pa bodo sindikalne podružnice odhajale na izlete. Podrobnejši program bo objav- ljen v prvomajski številki na- šega lista. Štirideset iet od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 24. aprila 1921 — v Trstu prvi redni deželni kongres orga- nizacij ko.nTunistične stranke Juli jske Benečije. 24. aprila 1920 — strellja na Zaloški cesti v LJubljani orož- ništvo na stavkajoče delavce (13 mrtvih). 26. aprila 1929 — pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ofc avstrij- ski meji ustreljena Djuro Djaković, sekretar CK KPJ, in Nikola Hecimović. sekrc'ar Rdeče pomoči Jugoslavije. 27. aprila 1941 — ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. 28. aprila do 28. maja 1921 — v Ljubljani, Mariboru in Faîi stavka stavbincev (stavka okoH 3000 delavcev). 28. do 50. aprila 1943 — prvi zbor aktivistov OF na Pu- gledu. 28. aprila 1943 — v Ljubljani pred italijanskim armadnim poveljstvom na Kongresnem ti;gu prva večja ženska demon- stracija za izpustitev internirancev. 28. aprV.a 1920 — ikonec splošne železničarske * stavke v Jugoslaviji'. 30. aprila 0000 — v Ljubljani in Hrastniku ustanovljiena mladinska proletarska organizacija »ISKRA« (razpuščena dne 10. januarja 1923 zac-adi komunistični propagande). NAD 500 2RTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA- (Nadaljevanje) MACUN VERA se je rodila I 1922 v Budini. Oče je bil stavbenik, mati gospodinja. Vera je živela med tremi sestrami. Družina je bila na- cionalno zavedna. Dekleta so te- lovadila pri Sokolu. Okupator jih je zaradi narodne zavesti izselil v Slavonsko Požego, kjer je Verica, ki je bila po poklicu modistka — zbolela za tifusom in umrla v bol- nišnici v Osijeku 13. 12. 1941, sta- ra 19 let. Čeprav Vera ni delova- la v narodnoosvobodilnem pokretu, ker organizacija še ni našla poti do nje, je vendar uvrščena med padle v NOB, predvsem zato, ker je fašistični okupator izselil dru- žino zaradi njene domovinske lju- bezni. MARINIČ FRANC se je. rodil 31. 8. 1922 v Ločkem vrhu v kmečki družini. Imel je dve sestri in brata. Po .šolanju je Franc ostal na domačem posestvu do takrat, ko ga je okupator poklical k vo- jakom. V nemški vojski se je bo- ril na ruski fronti, kjer so ga za- jeli. Leta 1944 se je prijavil k par- tizanom in odšel z RA v Jugosla- vijo v Jugoslovanski brigadi. Dne 31. 12. 1944 je padel v' borbi nä Sremski fronti. MAJCENOVIČ JOŽE se je rodil 15. 11. 1912 v Paradižu v Halozah v kmečki družini s tremi otroki. Po osnovni šoli je pomagal na do- mačem posestvu. Leta 1944 so ga mobilizirali k vermanom. Dne 1. avgusta 1944 so ga zajeli partiza- ni. Z njimi se je nato boril do konca januarja 1945, ko je padel. Točnejših podatkov ni dala krajev- / na organizacija ZB. MIHELIČ VJEKOSLAV se je ro- dil 16. 1. 1927 v Lijevi Reki v Or- ni gori. V družini je bilo šest otrok. Leta 1941 je hodil Vjekoslav v četrti razred osnovne šole v Ptuju, od koder ga je okupator skupaj z vso družino izselil v Slavonsko Požego, nato pa v San- ski most. Pozneje je odšel v Prije- dor v Bosno, kjer se je povezal s komunistično mladino, ki je zbi- rala sanitetni in drugi material za partizane. Že marca 1942 je odšel k partizanom in padel junija 1942. MURKO KATARINA se je rodi- la 1. 1913 v Zavrču v revni delav- ski družini, kjer je bilo pet otrok. Vsa ta družina se je v dobi fa- šistične okupacije naše dežele udejstvovala v narodnoosvobodilni borbi. Katarina je po osnovni šoli in dveh razredih meščanske šole šla v ptujsko pletarnç, kjer se je izučila za. pletarko. Leta 1936 se je poročila s krojačem Murkom Maksem iz Ptuja. Imela sta sinka Maksa. Mož je aktivno delal v OF že leta 1941. Leta 1942 je padel v roke gestapovcem. Ženo, ki mu je pri delu pomagala, je okupator prijel skupaj z možem in materjo Julijano Juršič, svakom in bratom Stanislavom Juršičem. Katarino so z materjo prepeljali na grad Bori v gestapovske zapore, odko- der so ju odpeljali v nemška kon- centracijska taborišča, mater v Dachau, hčerko pa v Aušvic. V tem času so ji ustrelili moža v Mariboru. V globoki žalosti in skrbi za edinca, ki ji je ostal, je preživljala glad in mraz tabori- šča do aprila 1944, ko jo je oku- pator zastrupil. MURKOVIČ STANKO se je rodil 1. 1904 v Mali vasi pri GorišnicL Oče je imel gostilno in pekarijo ter trgovino v Mali vasi. Rasel je med 4 otroki, od katerih živi da- nes le eden. Murkovič Stanko je dovršil v Gorišnici osnovno šolo, nato pa štiri razrede gimnazije v Ptuju. Da bi bil očetu v pomoč, se je izučil za trgovca pri Senčar- ju v Ptuju. Kmalu se je osamo- svojil. Trgovino je odprl v Doma- vi. Vsa Murkovičeva družina je delala v sokolskih vrstah. Nemci so zato imetje zaplenili. Stanka so namenili izseliti v Šlezijo z dru- žino vred, a se je uprl. Odšel je na očetov dom v Malo vas, kjer je živel nekaj tednov. Nemci so ga poiskali in zahtevali, da se z dru- žino takoj izseli. Ker je imel hčer- ko na težki operaciji, se je spet uprl. Nemci so dovolili, da ostaneta žena- in otrok pri starših, on pa je moral od doma. Odšel je v Klek pri madžarski meji, kjer je našel službo v nekem skladišču. Kmalu se je povezal z borci proti faši- stični okupaciji. Zbiral je orožje za partizane in pomagal vojnim obveznikom k partizanom. Bil je tudi obveščevalec. Te posle je opravljal, ko je prihajal domov. Postal je tudi gospodarski refe- rent Gkr. odb. OF za Ptujski okraj. Z njim so sodelovali Žqeč iz Dor- nave, Meš\(o iz Dornave, Belšak iz Muretinc Ш drugi. Dne 30. avgu- sta 1944. sta dva gestapovca zgo- daj zjutraj prišla po Murkoviča Stanka. Odpeljati sta ga hotela v Ptuj, toda na vlaku je pobegnil. Med begom so ga s streli ranili v noge. Komaj se je vlekel dalje. Kmalu so se nanj vsuli novi streli iz strojnice, ki so raztrgali prsni koš. Obležal je mrtev — Stanko je bil vzor zavednega domoljuba, ki si je zadal po prihodu fašistič- nega okupatorja za prvo nalogo 5vojega življenja boriti se za osvo- boditev z vsemi močmi, čeprav v večni nevarnosti za svoje življenje. Jože Stroipnilk, predsednac Komisije za usmerjan je mladine v potóice Mesec poklicnega usmerjanja Usmerjanje mladine v poklice je postalo tudi pri nas sestavni del težnje socialistične družbe za pri- dobitev novih kadrov v proizvod- nji. Naš gospodarski razvoj je zavzel že tako velik razmah, da moramo usmerjati naše mlade ljudi v take poklice, za katere imajo prirodne in umske sposob- nosti in v katere si tudi sami že- lijo. Izbor poklicev je danes že tako raznovrsten, da tega vpra- šanja ne moremo več prepuščati neorganiziranemu razvoju. To bi tudi privedlo na eni strani do prenasičenosti strokovnega kadra v nekaterih dejavnostih, na drugi pa bi čutili pomanjkanje usposob- ljenih ljudi. To bi lahko resno vplivalo na enotni enakomerni raz- voj našega gospodarstva in kul- turnega napredka. Organiziranega poklicnega usmerjanja ne zahteva od nas le družba, tudi starši to želijo in mladina sama si prav tako prizadeva, da bi bila v letih svojega življenjskega dela kar najbolj srečna. Veselje do dela v pravilno izbranem poklicu izbolj- šuje strokovnost, povečuje delovno storilnost in ustvarja pri posa- mezniku osebno zadovoljstvo. Sre- čen poklic, ki so ga izbrali starši svojemu otroku po temeljitem preudarku, je otrokova najboljša dota. Prav ta težnja izbire poklica pa naše starše zelo zaskrbljuje. Ne vedo si pomagati, četudi si prizadevajo, da bi nudili svojemu otroku življenjsko srečo; izbirati začnejo navadno tam, kjer otrok ne kaže posebnega zanimanja Preveč se usmerjajo na uradniške poklice, misleč pri tem, da je pisarniško delo najlepše. Zelo malo opazujejo skozi vsa leta svojega otroka, ne ugotavljajo njegovih nagnjenosti, ne pospešujejo otro- kovih prirodnih lastnosti in te- ženj. Temeljiteje začno razmišljati šele takrat, ko bi плсвгаИ že biti na jasnem, v kakšno strokovnost bodo usmerili svojega otroka. Do- gaja se celo, da otroka odvračajo od njegovih prirodnih hotenji kjer hoče izkazati svoj življenjski smo- ter. Marsikdaj bi morali starši prepuščati svojemu otroku razvi- janje njegovih želja, četudi bi pri tem hotel obdelovati kovino, les ali kak drug material in četudi bi se pri tem umazal, se lahko poškodoval ali raztrgal svojo ob- leko. Starši sami se ne zavedajo, kaj ustvari otroku usmerjenost v tehnično oblikovanje predmetov že v mladih letih; pri samih tehnič- nih igračah se otrok sam poklicno usmeri. Ker narekuje naše življenje nujnost pomoči poklicnega usmer- janja, obstajajo že več let in tudi v Ptuju jo imamo, poklicne sve- tovalnice. Te želijo nuditi s svo- jim tehničnim kadrom in pripo- močki mladini pravilno izbiro po- klica, posebna komisija, sestav- l^na iz pedagogov, ki se še pose- bej ukvarjajo s poklicnim usmer- janjem, pa posreduje staršem in mladini s predavanji in z drugimi oblikami potrebna navodila in na- potila. V tretjem letu obstoja Po- klicne svetovalnice v Ptuju je delo zavzelo že širok razmah. Pred zi- mo j^ izvedla poklicnousmerjeval- na komisija sestanke za starše s predavanji in prikazovanjem dia- filmov za šoloobvezne otroke v ptujski in ormoški občini. Zanima- nje je bilo izredno, saj so napol- nili starši dvorano do zadnjega kotička. Namen teh predavanj je bil, da vzbudimo zanimanje in pripravljenost roditeljev za raz- mišljanje o določanju poklica za svojega otroka. istočasno pa ustvariti pri njih željo, da bodo nudili otrokom že med obveznim šolanjem take pripomočke, da че bodo začeli otroci že predpoklicno usmerjati. V mesecu usrnerjanja mladine, od 15. aprila do 15. maja, bo obiskala komisija vso mladino, ki dovršuje v tem letu šolsko ob- veznost. Dajala ji bo nasvete pri njih poklicni odločitvi, lahko pa bo nudila še dodatno pomoč staršem, ako bodo to sami želeli. Predvsem želi komisija, da se odločijo otroci delavcev in nameščencev za šola- nje v industrijskoproizvodnih po- klicih, za kmečko mladino pa želi- mo, da se usmeri v čim večjem številu v kmetijske poklicne šole, ki jih bomo odprli pri vseh šolskih okoliših, kjerkoli bo to nareko- vala želja staršev in mladine. Da bi nudili mladini pred izstopom iz šole tudi praktično izbiro in vpo- gled v večino poklicev, prireja komisija od 23. do 26. maja i-az- stavo izdelkov vajencev v indu- stiriji, obrti in trgovini s sodelo- vanjem Kmetijske šole Tumišče. Razstava bo nosila naziv: Mladina, izberi si poklic po lastni želji! Razstavljali bomo tudi vse aparate in pripomočke, ki jih uporablja Poklicna svetovalnica pri svojih preizkušnjah. Zraven tega si bo ogledala mladina še industrijski obrat Strojnih delavnic in delovi- šče Kmetijskega gospodarstvi» Osojnik. Okoli 2000 mladim ljudem bomo posredovali v vsakem raz- stavnem prostoru strokovna pre- davanja, kjer bomo prikazali vse poklice, ki spadajo v določeno go- spodarsko dejavnost od stopnje kvalifikacije do srednje, višje in visoke izobrazbe. Starše naproša- mo, da si tudi sami ogledajo raz- stavo, saj bodo prejeli mnogo praktičnin navodil za poklicno od- ločitev svojih otrok. Ko se bodo zaprla šolska vrata, vabimo starše, da obiščejo z mla- dino Poklicno svetovalnico, kjer jim bomo lahko posredovali vse, kar želijo. Preizkušnja in nasvet sta brezplačna. Poslužite se te za vas in za vašega otroka tako važ- ne pomoči! Z vajenske razstave 1958 NAJMLAJŠI ZAKONI če se Jugoslovan ne poroči do 30. leta, zelo pogosto ostane sam, ker se v kasnejših letih težko odloči za zakon. Stati- stični podatki iz zadnjih let ka- žejo, da se je več kot 82 od- stotkov moških poročilo ko so imeli manj kot 29. let. Takih, ki so se poročili med 30. in 34. letom je le 8 odst., od 35. do 39. leta pa le 3. odst. Pri ženskah je meja nižja — in še bolj ostra. Več kot 88 odst. Jugoslovank se poroči pred 29. letom, več kot 45 od- stotkov preden dopolnijo 24, skoraj 28. odst. pa preden do- polnijo 19 let. Samo 6 odst. žena je imelo ob poroki 30—34 let in zgolj 2 odst. je bilo med 35. in 39. letom. Toda tudi v tem so precejš- nje razlike med posameznimi republikami. Na jugu države se na splošno poročijo dosti prej kot na severu in zahodu. V Makedoniji je na primer 61 odst. zakonov takih, kjer je imel mož ob poroki manj kot 24 let, medtem ko je v Slo- veniji odstotek takih zakonov skoraj za polovico manjši (36 odst.). še večje razlike so pri ženah. Porok, pri katerih de- kle ni dopolnilo 19. leta je v Sloveniji le 12 odst., v Črni gori pa 36 odst., na Kosovu in Metohiji celo 42 odst. (Pres-servis) V Gregorčivem drevoredu v Ptuj u rastejo novi bloki PTUJ, DNE 21. APRIL-A 1959 P'^UJSKI TEDNIK Stran 2 Domava proslavlja z razgibanim delom kažejo T\ D Partizan, Zveza borcev \OB, Prosvetno društvo in šol- ska mladina Domava svojo to- plo privrženost ZKj, voditeljici, ki je našim narodom pokazala v najusodnejših zgodovinskih dneh težko, toda edino pravilno {)ot do zmage., pot do osvoboje- nja — človeka. Izmed prvih je TVD Parti- zan Domava priredil proslavo, v kateri so nastopili prikupni cicibančki. živahni pionirji, zreli mladinci. Toda program proslavljanj TVD še ni izčr- pan, nanj se nizajo še mnoga tekmovanja v telesno-vzgojnih ])anogah, proslavljanje Dneva mladosti, Titova štafeta in še marsikaj. Zelo obširen program si ic postavila šolska mladina, ki je pritegnila k sodelovanju tudi člane Zveze borcev, člane kme- tijske zadruge in Prosvetno društvo. Tako je članica ZB, Dragica Mirkovič, pripovedo- vala učencem o velikih zgodo- vinskih dneh NOB v Domavi, o naporih za zrmago, o težkih žrtvah. Kako globoko so pre- tresle njene besede: >..., Utoplje- nec< za razvedrilo med spo- mladanska dela v vas Domavo, Komedijo je pripravilo do- mače Prosvetno društvo ter je režijo s samimi mladimi igralci prevzela tov. Gojkošek, Prisrčni smeh, ki še po kon- čani igri ni zbežal z lic, je do- kazal, da so vaščani s simpa- tijami sprejeli z vso svežostjo podano komedijo. Aplavz, ki je ponovno priklical igralce pred pstor, pa je bil tudi do- kaz simpatij. Res so se mladi igralci lahko postavili z naravno podano igro. Vsi po vrsti. Salve smeha je izzval hlapec Smola, ki ga Je predstavljal Franc Slodnjak, Mirko Horvat pa je kreiral »gospoda v rožicah« tako kot najbolj lahkoživi uživalec >zlate kapljice«, čeprav je znan kot eden najbolj treznih tova- rišev, In Buča, ki ga je pred- stavljal Jože Jurič, je bil tak, da si pozabljal, da se do- gaja vse le na odru. Vinko Pe- teršič je sVoJo vlogo obvladal vsestransko, bodisi kot obje- sten bogataš, naveličan vsega, bodisi kot obupanec in spet srečnež. Skratka: vsi so posta- vili svoj lik kar najbolje in kar najbolj naravno, pa naj je bil to sodnik — Stanko Petek, preprosto dekle, ki Jo je igrala Angela Čuš, rafinirano nevesto v osebi Angele Barbo, >prija- telji« Franc Verlak, Martin Jaušovec, Milan Šešerko, Franc Golob. Domavi Je posijal sončni žarek med težka spomladanska dela, bilo je prijetno in vedri smeh Je izbrisal marsikatero uro težkega dela. * Prosvetno društvo Domava se pripravlja z vso resnostjo na igro >Vrnitev« v proslavo 40. obletnice Zveze komunistov Jugoslavije, M, PONATIS TITOVEGÄ REFERÄTÄ Referat »40 let revolucionarnega boja KPJ«. ki ga je imel general- ni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito v Beogradu na slavnostni seji CK ZKJ 19. aprila, je izšel iz tiska v založbi beograjske »Kulture«. Re- ferat je tiskan kot brošura v ze- lo okusni opremi. V kratkem bodo izšli iz tiska tudi govori, ki so jih imeli partij- ski voditelji v republiških centih na slavnostnih sestankih in zboro- vanjih ob 40. obletnici KPJ. Tako bodo objavljeni v posebni publika- ciji govori Aleksandra Rankoviča, Franca Leskoška, Djura Pucarja, Lazarja Koliševskega, Karla Mra- zoviča in Blaža Jovanoviča. Objavil v nedeljo, 26. aprila t. L, bo v dvorani gradbenega podjetja »Dra- va« v Ptuju ekipno meddružinsko strelsko tekmovanje z zračno pu- ško za prehodni pokal »L MAJA«, ki ga je v preteklem letu osvojila ekipa Turnišča. Tekmovalne ekipe morajo biti zbrane ob 7.30 nakar bo slo- vesna otvoritev tekmovanja. OBVESTILO v nedeljo. 19. aprila 1969, je bilo žrebanje loterijske blagovne tombale okrajnega odbora RdeCe^a križa Maribor. Izžrebane so bile srečke z naslednjimi številkami: 1, 13840 motorno kolo ..Moped" 2, 07169 motorno kolo , Meped" 3, 01789 motorno kolo , Alo p ed" 4, 22002 kombinirana dnevna soba 5, 10874 ilvalnl stroj 6, 29424 švedska kuhinja 7, 05118 kavč 8, 15356 električni Štedilnik 9, 08190 žensko kolo 10. 21455 moîko kolo 11. 09352 štedilnik na drva 12. 00021 otroško kolo 13. 08730 otomana 14. 08359 dve volneni odeji 15. 25561 dve svileni prešiti odeji 16. 02792 blago za moško cbleko 17. 11393 blago za moško suknjo 18. 13049 blago za deško obleko 19. 01562 blago za deško obleko 20. 19647 blago za ženski kostim 21. 27823 kavni servis 22. 24704 sokovnik 23. 17722 trideine žimnice 24. 16981 blago za otroški plašč 25. 22750 blago za moške hlače Vse srečke, ki se končujejo na šte- vilko 95, so bile izžrebane za 300 manjših dobitkov v vrednosti po ca. 2000 dinarjev. Žrebanje je bilo izvršeno po pravilih Jugoslovanske loterije v navzočnosti ko- misije za žrebanje srečk. Vodja žrebanja je bil .Maks Klobovec, ostali člani komi- sije pa so bili: Cimerman, Kodre in Biažič. Izdajanie dobitkov je dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure na okrajnem odboru Rdečega križa. Maribor. Gregor- čičeva ulica 30, soba štev. 7, Ob sobo- tah popoldne, nedeljah in praznikih se dobitki ne bodo izdajali. OKRAJNI DDBOR RDECEGA KRIZA MARIBOR LJUBLJANA NEDELJA, 26. APRJLA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutraraji ppzérav — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila, vremenska napoved in dnevni kole- dar. 7,00 Napoved časa, poročila, vre- inemsâca aajwved im ofejava dnesmega po- reda. 7,15 Reklame, 7.30 Badijski kole- dar 4в prireditve dneva. 7.35 Vedri zvo- ki. 8.00 Mlđdittsika radijska igra — Heman ŠtHrfič: Tevževa breskev. 8.40 Menelaos Palladios: Otroške sanje. Ma- tija Tome: Soita za violino in klavir, 9.10 Zabavna matineja. 9.40 Domači in narodni motivi. 10.00 Se pomnite, tova- riši , ,, Lojze Krakar: Nacistično tabo- rišče BuchenwaM, 10,30 Poitaži, kaj zjKiS, 12.00 Naši po&lsišalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremensika naipoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba vmes (Svestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Nißi posltišalci čestitajo in po- zdravljajo — U. 15.00 Prenos medna- rodne nogometne tekme Švica—Jtigosla- vija. 17.00 Igra zabavni orkester Radia Ljttbljaoa. 17.30 Radijska igra — Clif- ford Odeto: Kje je Lefty (ponovitev). 18.15 Edward Blgar: Seienada za goiala v e-moJo. 18.30 Zbori in samospevi Ели- ta Adamiča. 19.00 ZíKbavwa glasba, vmes (rtwestfla in reklame. 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Revija zabavme glasbe. 21.00 Melodije za vas. 22.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled siporeda za naslednji dan. 22.15 —23.43 Koncert p.lesnega orkestra Radia Zagreb. 23.00—23.10 Poročila in pregled tiska. 23.4ч3 Ivo Lhotka-Kalinski: Sinfo- nietta. 24.00 Zadnja poročila in zaključek cddaie, TERENSKA ^aRAVNIŠKA SLUŽBA DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV SPLOŠNE PRAKSE: 24. aprila 1959 gl arni dežurni dr, Franc Rakuš, pom. dežurni dr, Nada Pavličev: 25, aprila plavni dežurni dr, Nada Pavli- čev, pom, dežurni dr. Fran Brumen; 26. aprila glavni de- žurni dr. Nada Pavličev, pom. dežurni^ dr. Fran Brumen; 27. aprila, .glavni dežurni dr. Nada Pavličev, pom. dežurni dr, Fran Brumen; 28. aprila glavni dežurni dr, Ladislav Pire. pom. dežurni dr, Fran Brumen; 29. aprila glavni de- žurni dr. Andrej Lušickv, pom. dežurni dr. Franc Rakuš. Pomožna ambulanta v ]ur- šincih posluje vsako sredo od H. ure dalje. Pomožna ambulanta Podleli- nik posluje л-sak ponedeljek od 14. ure dalie in vsak petek od 12. ure dalje. Otroške posvetovalnice 24, aprila 1959 v Ptuju od 14, ure dalje in 28. aprila v Poleašaku od П.50 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je v luršincih posvetovalnica za žene od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov 24. apr, dr, Aleksander Poznik; 25. apr. dr, I.juba Neudauer: 26. apr. dr. T.juba Neudaner; 27. apr. dr. Aleksander Pozuik; 28. apr. dr. Ljuban Ccnčič; 29. apr. dr. Ljuba Neudaner, Zobozdravstveni oddelek se je preselil iz prostorov zdrav- stvenega doma v nove prostore v Kremnljevi uliri 2. IT, nadstr. — nad katastrskim uradom in posluje ordinacija tov. Klasin- ca vsakodnevno od 6, do 12. ure. v sredo od 6, do 14. ure, v to- rek in petek pa tudi od 14. do ivre, ordinaci.jn tov. Suhn- dolnikov: na posluje vsako- dnevno od 7. do 11. lire za od- rasle, od 11. do 15. ure za otroke. Vse informacije daje in naro- čila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80, Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje na- ročeni hišni obiski чр bodo iz- vršili samo v nujnih primerih. Uprava ZD Ptuj IZ GORISMCE smo prejeli: Kmetijsko gospo- darska šola Gorišnica Zelo nas je začudilo poročilo Sveta za šolstvo pri ObLO Ptuj, kjer KGS niso bile ome- njene, razen samo bežno KG5 Ptuj. Ne vemo sicer, če je po- ročilo prezrlo delovanje KC.â ali jih pa v resnici ni. V Go- rišnici deluje KGS že vsekakor lepo število let in tudi letos ni odpovedala kljub vsem teža- vam in {)omanjkljivostim, ka- kor se je to zgodilo z vsemi šolami bivšega ptujskega okra- ja in sedanje oočine Ptuj, V Kmetijsko gospo(larsko šolo v Gorišnici se je v šolskem letu 1958/59 priglasilo 21 fan- tov in зЗ deklet. Naredili smo dva oddelka 1. letnika, ločena po spolu, in to predvsem za- radi tega, da smo lahko dajali pri pouku poudarek pri mo- ških na kmetijstvo in zadruž- ništvo, v ženskem oddelku pa na gospodinjstvo. S poukom smo^ pričeli 25, novembra po končanem jesenskem delu. Go- jenci so prihajali trikrat te- densko po pet ur (od 16.30 do 20,50) v šolo. Od prvotnega šte- vila vpisanih jih je redno obi- skovalo šolo in jo tudi dovršilo 14 mo.ških in 25 deklet. Izpadli so namreč kmalu po vpisu do- bili drugo zaposlitev in niso mogli več prihajati v šolo. Po- hvalno je omeniti, da so obi- skovali redno KGŠ tudi neka- teri taki, ki sicer že imajo kak drug nekmetijski poklic. Poleg rednega teoretičnega pouka v zimskem času smo v pomladan- skih dneh vršili praktična dela na šolskem zemljišču, pred- vsem sadovnjaku in drevesnici. Teoretični pouk smo spremljali s filmi iz sadjarstva, živino- reje, biologije in zgodovine. Snov za dekleta je bila zelo obsežna. Učiteljica pa si je znala snov tako razporediti, da je vsakemu teoretičnemu po- dajanju sledilo praktično izva- janje. Pri kuhanju so bila de- kleta razdeljena na tri skupi- ne, tako da je vsaka skupina enkrat tedensko kuhala v majhni šolski kuhinji. Ta ku- hinja je sicer še ves dan zase- dena za kuhanje malic osnovni šoli. Razen premajhnih kuhinj- skih prostorov smo imeli i :ve s kuhinjskim inventarjem. De- kleta so prinašala vse potrebno od doma (krožnike, razno po- sodo, jedilni pribor, material za kuhanje ter ostale potreb- ščine). Lepo je bilo videti de- kleta v belih predpasnikih in rutah. Le žal, da niso mogle pokazati vsega in se vsega na- učiti zaradi prej omenjenih pomanjkljivosti. Zaprosili smo sicer OLO ter Center za gospo- dinjstvo za pomoč. Toda le bivši občinski odbor RK Go- rišnica nam je dodelil 50 glo- bokih krožnikov. Poučevali smo tudi splošno- izobraževalne predmete (slo- venski jezik, zgodovino z druž- beno ureditvijo, zdravstvo, ženska ročna dela. računstvo). Ogledali smo si tudi Kmetijsko gospodarstvo Zavrč, ki je eno izmed najbolj urejenih socia- lističnih gospodarstev naše ob- čine. Ob tej priložnosti se upravi posestva Zavrč zahva- ljujemo za strokovno vodstvo po raznih panogah in za sploš- no prijaznost. Izvedli bomo tudi še ogled enega izmed bližnjih hrvatskih posestev oziroma šolske za- druge, Л'^ letnem času bomo pridob- ljeno znanje podkrepovali s praktičnim delom in strokov- nimi ekskurzijami. Z ustanovitvijo Šolske za- druge na osnovni šoli v Goriš- nici bo tudi delo KGS lažje, ker se bodo učenci že tu pri- pravlj'ali na nadaljnje delo v KGS, Sama KGS pa bo lahko s pridom pomagala pri delu SZ, ker ima le ta sedaj svoje zemljišče, -GI- PS: Zavedamo se, da KGŠ v Gorišnici ni v celoti izpolnila namena in cilja. Prepričani pa smo, da je eden izmed velikih uspehov že dejstvo, da so go- jenci po trikrat tedensko sli- šali mnogo koristnega in na- prednega ter da se jih je mno- gih marsikaj »prijelo«, kakor pravimo, in bodo, ko se bodo začeli udeleževati razprav sta- rejših, lahko posegali л- disku- sijo in to pametno in koristno. Da je KG.S v Gorišnici tako dobro uspela, je predvsem za- sluga upravitelja šole tov, Тл-а- na Geča, gospodinjske učitelji- ce tov, Jožice Brglez in kmetij- skega tehnika tov. Marjana Brgleza. V svojem delu so po- kazali toliko prizadevnosti in volje ter tudi ljubezni, da za- služijo vso pohvalo. Želeli bi, da bi KGS Goriš- nica še nadalje tako uspevala in s tem krepila tiste mlade sile v našem kmetijstvu, ki bodo mogle in hotele upraviče- rati vse dobro hotenje naše ljudske oblasti. Vsem STojencem. gojenkam in Predavateljem žalimo v nadalj- njem delu mnn:T?&pvom m Prut^^i živel si'ovan- £■'<: v^i, kj'' je ste^! ckoM 2,50 vasi, od t'coa 5-0 utrjenih. Li'Mi'lje so se p:č-i!i: v дГлуп.гт s poi'j'sd bistvom in aore^o. Sp'.m n na Tiverce je ohranjen v mnog h zgodovinsk h listinah, med d.nig^m cud. v ruskih leto- pis h Ш b;,z.ant:nskh krctfiikah iz 11. in 12. stnletjia, vendar pa pri- zad.evanje, d^ bi našld katošne ko!i žive fllpdoT/^e tega redu, vse do nedavnega n: dalo rezultatov. Najnovejiše arheološike razis'kave — ostanki hiš, obrtnih i'zdelkov :n kmetijskega orodja — pričajo, da so imeM Twerci podobne vasi in da f o živeli ma pod'oben način kot draga slovanski rodiovi, ki so tiste čase btvaiV. na ozemilju osred- nje Rusiije. mojstrovino '.n hvalili režiserja, nosilko glavne vloge pa primer- jali z Audrey Hepbumovo. Zapi- sali so, da je režiserju uspelo v tragičnem, napetem okolju izraziti lepoto mladega, radovednega du- ha, ki ga niso štrli niti najhujši nacistični tirani. strct? uc^o^fivlja srčne bc^lezni Ukr^-ji'iTii'lca akademija znanosti naiiz-rdj'2 skupno matematikov in zdravni'íkov, ki pcv^ikuša izdelat' e'^-V'T'Ođki stTOj za natančr.'"^ UH'Otriv^janje srčnih boleznii. S er t ti bi bt'.lo treba vesto o'ektrciD.stóh strojev, k; j'h že iiorrab'-ja kijevska krurs.ka- kii- ekiktncikardi-omiainicmeter (za ms-^j^nje prrit'ska v srcu in ži,!ab), ekk^.-'-^rrnograif (za fce'ež^m.ie srč- né-*-?. qi-iba,nja), fon'Oksird-^'-qraf (za b.^'-ž'iTiTs srčnih šumiov). RezuJtet t^h r?d'fičnih zszna- rrjCA^s^^ii na prsebnem trnku. te'^'a rtroja bo potnqil vs-e TTii'/ke 5rënih bclezmi, treKa m" b-i 'e rr^ebrati tnsi'c, da bo mo- g?' n.-i-'-ti naitcčnejšo d-aan^-t^zo. ps'ihriatri zelo pozo'.Tio T-.-aViJ-jiio-i^ te oo-'ku'î.e, saj -'mai'^ po bc^n''šrj cab чр.п лпо boMi'ikw, k-i trpe zsiradi ff-í-v-?-»'fa, V^.^iko ifi-to registrirajo V stevi¡kc?Pi Vsako lefc'O ob.šče Par z 2000 tuj-cev, ki jih zain,:ímajo samo moina nCfVKissti. Izbirajo lahko mid uslugam,; šestdess-tih mod- nib. psdjrjtij, ki državi m zateb- nkcni prinašajo letm dohcdek 7 mikjaird frankov. 6000 ljudi se :';ni mcira »aihvalti za stalno za- pc'-riite-v, 200 ticFcč drugih pa ima z njimi več a% m-nj opravka. V.-:?ko Leto prid^a Pa.riza okrog 10 fi'S'Cič modimih no"/osti. Najdraž- je .st3(nrîio tudt' t seč doilarjev. №tijbo!jŠ0 lûz v Ortcnvi'llu (ZD.-^) :mđjo klub lažnivcev, ki vsako leto raz:p še tudi nagrado za najbr-ljšo laž, I.aTii j'3 zmagal član Lou Power, ki j5 nvo-jsal tole zgodbo: »Zfima .io bl'.ia Ict^s pr: nas grozno huda, kar dcik&zujs tole: z cgnja so vzeli Jc-nec vraie vode. ki j.e tEko nnp'o zmrzni'a, da je is-d bi! še д-гтзк«. Nek. Fa.u i1.:in&r iz Ar'zcne pa j s b:'' nagrajen za naj.kra.išo laž. С-'а.=;Ла se je; »Silno re.d gledam ko^m?-ciaine televizijske progra- ma.« ■ NovÊk NSOAP Pr dejo na dan stvari, ki zgo- vorno pričajo o tem, da je v .A.v- striji še vrsta ljudi, ki se ne mo- rejo sprijazniti z dejstvom, da za nacizem in nacistično ideologijo v današnjem času ni več prostora. Že večkrat ste brali o »junaštvih« takih elementov, ki se na vse kriplje trudijo, da bi nadaljevali »slavno tradicijo« rjavega fašiz- ma. v ta namen se poslužujejo tudi raznih organizacii, ki jim že v imenu dajejo izraz in videz proslulih u-stanov z dobe hit- lerizma. Poleg drugih takih organ.zacij obstojajo v Avstriji tu'di tako ime- novana domovini zvesta mLadiTia. ki si jc prisvojila značilno kra- tico HJ; pri tej organizaciji pa ne spominja na žalostno pre- teklost le maslov, marveč prav ta- ko tudi delovanje, ki se v glav- nem omejuje na prepevanje naci- stičnih pesmi in naglašanje vele- nemske miselnost; med člani, ki. .se radi ponašajo s svojimi na na- cistično dobo spom'njajočimi uni- formami. Iz poročila poluradnega časo- pisa »Neues Österreich« pa je razvidno, da se v Avstriji bori za javno priznanje tudi nova NSDAP, k; je v svojem imenu zamenjala samo eno besedo m se zdaj na- ziva National demokratische Ar- beiterpartei. Kolikor se duh in cilji te nove stranke razlikujejo od njene zločinske predhodnice, doslej še ni znano, pač pa bo o novi NSDAP razpravljalo Ustavno sodišče na Dunaju. Sklad Anoe Frank Oto Frank, ki zdsj živi v Švici, je v New Ycrku ustanovi! sklad, ki bo dobil ime po njegovi hčeri ^rnni Frank. Ime trinajstletnega židovskeg dokletca, ki je umrlo v nacističnem koncentracijskem taborišču, j s zdaj znano vsemu svetu zirradi njene^ga dnevnika, ki oživlja .svet trpljonia .n mak pod nacistično okupacijo. V u.stano^mih določilih sklada je rečeno, da se bo boril proti rasnemu preganjanju m razliko- vanju ter za razumevanje med narodi. Oče Ane Frank je dejal, da bodo s sredstv: iz tega sklada krepili ideale miru in mednarod- nega prijateljstva med m.ladino. Mekaj dni pred ustanovitvijo sklada je bila v New Yorku tudi premiera filma, ki so ga posneli po .Anninem dnevniku Režira! ga je George Stevens, v glavni vlogi pa ле na.stop;]a Millie Perkins. Tisk je p-jzdravil premiero, neka- teri kritiki so film ocenili kot € na ¥ili®dy Posebna anketa je dala zani- mive podiatke o obsegu prazno- тагја na Da^ljnsm vzhcda. Tam na premer km at je ve4'j3.ar.ojo, da človeik spi'-h n« bo čut d г«ј več- jem a m:-3iza, če bo tik pred za- četkom zm.s pojsde'I čm^več ku- hanega česna in dušenega fižola. Ali pa tele: kdor želi vs-deti, atLi bo cms"l pozimi pos'ovno srečo, naj si skuha s kc dalie o čaja. Če plavajo čajim ii-tič: v skcdelio. pckcttično, petem je prazntverne.? prepr.čan, da ga bo sp-emùjala sreča. — Anketa je ugctovi^a, da so teki in p-idobn,: »n?:sveti« m prerokovanji na Daljnem vzhodu tako razširj-enr. da spkb m mo- goče vseh corati. Naj omsiTimo samo š? nskaj S'tv?iri, k- Vm ljudje na 0?1јпет vzhcdu verjim^ajo. Če žen- ska a'';i de'k!e šiva vreč co z» riž v me.sečn;i noči, da bo izredno »na- d.3.rjena šiviija«. Če kdo opazi na nebu mstcor m si v tem trenu+kj cesa želi, se mu želja »mora« z- pcožarom zgore'le .skoraj vse mrav- lje. zato so pripeljali nove. Zdravih proti srčnim boleznim Zdra'vnik n profesor Stepanin- ko je na eni ruskih k'rinik odkri! novo zdravilo proti nekaterim srčnim boleznim. Po poroöilu je neki človek s hudo srčno okvaro že zapustil! bolniško posteljo. Pro- fesor Stepa n nko pravi, da novo zdravilo uspešno nadomesti snov. v čl'ovekovem organizmu, kn so neogibne za pravilno del^ovsnjs srca. V tem primeru gre za fosfor- no k'sle etre sledikorja, a zdraviilo je disfosfstna fniktoza. Novo zdravilo — imenovano DSF — sc je uspešno obneslo tud; pn bolnkrh s •cs''çbe' m srcem. Po ^rvih injp;Vcijah je začelo srce Wti močneje in utripat, pravi- neje. E.VOSTANOVANJSKO H^ŠO v bli- žin- Ptuja prodam. — Naslov v uprav. RABLJENO KUHINJSKO OPREMO p-odr,m. Nsislov v upravi. 'RADIO AEG SUPER, 5-cevni. brezhibc". poceni prodam. Vpra'ati Vrabič. Ptuj. Ljuto- merska 1(i/T{. lîfSO z irospodarskim poslop- jem in -^ba zemlje vsfdi kul- tur v Hlanoncih 56. Fnlen- šak. prodam. CEVT TAT^SKT SIVALNÍ STROJ »SÎNGFÎÎ.'< v dobrem stanju prodom. Vprašati Cirkiilano cfoT- "il Obrtna zadruga »Dravinja« Lovrenc razpisuje MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: popolna srednja šola ali vsaj 5 let prakse na samo- stojnem računovodskem mestu. Nastop takoj. Plača po tarif- nem pravilniku. Delavski svet podjetja Naprošamo naročnike, ki so iz- javili pismonošem, da bodo na- ročnino p-ravnali v upravi, naj to takoj storijo, sicer jim bomo list ustavili. Uprava »Ptujskepa tednika« »PARTIZAN« DTV PTUJ priredi v soboto, dne "25. ap rila 1959, ob 20. uci v gledališču v Ptuju telovadno akademijo na kateri bodo nastopali vsi moški in ženski oddelki. Vljudno vabljeni! Predprodaja vstopmc 25. aprila pri gledališki blagajni od 16. do 18. ure in eno uro pred pritčetkom akademi je. ^pori v Dom^v Na novem igrišču Partizana v Domavi se razvija vedno živah- nejša športna aktivnost. Dan za dnem se zbira na njem številna mladina, saj služi tudi za šolsko telovadbo. V nedeljo 12. t. m. so mladinci Drave igrali povratno nogometno tekmo proti moštvu Partizana — Domava. Končala se je z enakim rezultatom kakor prva tekma v Ptuju 1:1 (0:1). Tehnično mnogo boljšim Dravašem ni uspelo do- seči proti telesno močnejšim in požrtvovalnim Dornavčanom odlo- čilne prednosti. Isti dan so pionirji Partizana ~ Domava igrali nogometno tekmo s pionirji iz Gorišnice neodločeno 2 : 2. V malem rokometu je zmagal Partizan, Domava nad Gorišnico z rezultatom 11 : 3. V. F. Sijajna zmaga Drave! Po klavrni nogometni tekmi v Kidričevem je v nedeljo 500 pr.- stašev NK Drave z mešanim-: ob- čutk. pričakovaiio zaičetek prven- stvene tekme z Nafto iz Lendave. Uvod n» bil preveč raiziveseljiv, kajt. deževno vreme :n poraz mladiincev Drave, ki so jih v predtekmi premagali sovrstniki iz Lendave s 3:1, nista ustvariila med gledalci dobrega razpoloženja. Zaito pa je v glavn. te'kmi mo- štvo Drave spet fx> dalljšem pre- moru naivdušito svojo publiko. Posebno v prvem polčasu je po- polnoma nadtgrala svojega dobre- ga in pcžrtvcvatoega nasprotnika ter mu napolnila mrežo s koipico efe'ktnih golov. Bilo bi napačno hvaliti posameznike, kajti nedelj- ska zmaga je bila plod skupnega naipcra m sodelovanja celotnega moštva. Visoka zmaga je ponoven dckaz, da je v nogom«tu samo složna, kolektivna -igra porok za kcmčni usipeh. Taiko je moštvo Drave m^enda premagalo trenutno krizo in se zopet vrača v staro formo. Nekatere spremembe v moštvu so b?!e potrebne in ko- ristne ter so p>oveča;e udarnost napada. Nafta je imela smolo, da je naletela na tako razigranega nasprotnika, njen napad pa ni iz- koristil nekaterih zrelih priiložno- sti za dosego gola. Končni rezul- tat tekme 6:1 v korist Drave je realen, gole za Dravo pa so do- segli Erhatič in Jože Sirec po 2 ter Poide Sirec in Mesarič. V nedeljo igra Drava odločilno tekmio za naslov prvaka v Mar - boru proti Koviinarju. Če hoče obdržati prvo mesto, mora Drava v t«j tekmi doseči vsaj neodlo- čen rezuiltat. Z igro, ki jo je po- kazala v nedeljo, je Drava vseka- kor sposobna premagati Kovinar- ja tu)di na njegovem igrišču. Mo- štvo se v pravem trenutku vrača v formo, zato vsi prestasi Drave z za'Upanjem in optimizmom ča>- kajo na izid nedeljskega odločil- neo a .srečanja. Preteklo nedjeljo so pričel: s prvenstvenim tekmovan,i©m tudi pionirji. Pionirjii Drave so v Ru- šah premagalli pionirje Pohorja z rezu'itatoim 1:0. i'; V. Tekmovanje železničarjev v okviru proslav za počastitev 40-letnice ZKJ in Dneva železni- čarjev so bila v Ptuju izredna tek- movanja v streljanju in šahu. Ekipnega strelskega mnogoboja se je udeležilo 12 ekip. Zmagala je ekipa SD Železničar I z 816 kro- gi. Sledili pa so ji Kidričevo, 799, Podlehnik 767, Petovia 765, Dra- va 739 itd. Od posameznikov pa je bil najuspešnejši Čihalj s 178 krogi. Na nagradnem strelskem tek- movanju. ki ga je organizirala družina za člane in tudi nečlane, je zmagal s 128 krogi od 150 možnih Franc Makovecki in je prejel za to lepo nagrado. Sledili so mu Cerjak. Urbančič (oba 124 k.), Kunstek 121 krogov itd. Tekmovanja za p^al mar- šala Tita se je v ptii.tski občini udeležilo 26 moštev. Poleg ekip sindikalnih podružnic so na- stopila dva moštva gimnazije, tri JLA, dva ŠS Aluminij ter dve moški in ena ženska ekipa DPD Svobode in ŠD Ptuja. Vsa tekmovanja so bila v Narod- nem domu. Zmagalo je 1. mo- štvo DPD Svobode ŠD Ptuja, ki se sestane v nedeljo, 26. apr., z zma/Tovalcem občine Ormož, to je ŠS Ormož. i\a burzoturnirju Šahovskega društva DPD Svobode Ptuj za mesec april je zmagal Janez Podkraišek, ki je dosegal devet točk. Slede: Bohak 8. Bras 6, Rudolf 4. Berden 3 itd. Na zaključnem šahovskem brzo- turnirju je osvojil največtočk Ro- ganov. Sledili so mu: Vrtič, Koželj, Kunstek, Štebih itd. Strelstvo v Podlehniku so tekmovale 20. aprila t. 1. za 40-letnico KPJ z vojaško puško ekipe SD Podlehnik. postaja LM Videm in člani ZK Podlehnik. Zmagala je ekipa SD Podlehnik s 469 krogi pred LM Videm s 466 krogi in ZK Podlehnik s 378 krogi. Med posamezniki je bil najbolj- ši Janko Mauzer s 120 krogi. set »zakonov«. Da je največja sli- ka na svetu dolga štiri in pol ki- lometra. Imenuje se »Mississippi panorama«, ki jo je pred 110 leti naslika! John Bonward. Kot naj- bolj plodovitega pisca romanov označuje knjiga Georga Simenona. francoskega avtorja, ki je pod svojim imenom izdal 153 romanov. Številne romane pa je izdajal še pod sedemnajstimi drugimi psev- donimi. V knjigi je tudi najsta- rejši taksi, ki ga še vedno upo- rabljajo na Danskem. Izdelah so ga leta 1887. Popolnoma jc razumljivo, da av- torji knjige rekordov niso poza- bili potrošnikov piva. V pitju pi- va drži rekord Francoz .Auguste Maffre.v, ki je v 52. minutah popi' štirinajst litrov piva. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 22. aprila 19'59: Povrtnina: krompir 20, kislo ze- lje 50, korenček 60, peteršilj 80. špinača 150, čebula 70—80, česen 200 —300, fižol 50—60, rdeča pesa 30, čebuljček 250, por 40. k sìa repa 30. redkev 30, motovileč 200—300, radič 150. regrat 200, hren 100, solata berivka 200 do 300, solata v glavah 100—120 Sadike: zelje 2 din za komad, ohro-Д 2. koleraba 2, cvetača 3, solata 1. Sfidje in sadeži: Jabolka 40 do )0. orehi 100—П0. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova moka 50. ajdova kaša 100 pšenica 30—40 oves 25. koruza 30. ječmen 40. proso 40. MÌeko m mlečni izdelki: mieko 30. smetana 150. s'r 40—80. ma- s'o 500 Perutnina in jajca: kokoši 500. jajca 10—11 Maščobe- zaseka 350 uvožena mast 325 domača mast 400 Znamka za 40-letnico KPJ Za proslavo 40-leftnice ustano- vitve Komurijistične pamtaje Jugo- slavije bo izdala G^eralna di- rekcija PTT 20. aprite t. L po- sebno pniložnostno 2Tiamko za 20 din. Idejni načrt za znamko je izdelal akademski s'ikar Dj^ordje Andrejevič-Kun 'Z Beograda. S^i- ka kaže rdeče zastave z emble- mom Zveze komunistov Jugosla- vije (SKJ), lovorovo vejico in let- nicama 1919—1955. Na vrhu je p-d robom znamke geslo: »Prol©- terti sviih zemailja, ujedinite se!« Znamka bo t'sksna v štirih bar- vah (rdoč. temnokarminasti, ru- mane n mcdr;) v knj.got-'sku v Zavodu za izdelam bankovcev v Beogradu. Nsik'adi^ znamke bo znašala 3.000.000 izvodov. Aluminij in človek Aluminij in njegove z'átine bi danes težko pc^rešali. Toda redko pom-'slimo, kaiko tesno je aluminij povezsin s človekom, saj ga z usoehom uooraiWjamo v protetik- in ortopediji. Aluminijev prah -n foliie so učinkovito sredstvo proti opek'rnam in karbuniklom. Še bolj nas bo zan'migi'a kratka raizoredel- П:'са, ki pove, ko'ir'ko ailumiinija i/^-^buiaio nekateri: hir^niiila. Tako qa -sfsebuie: 1 kq svežege w-vmn'-^'a 10. 1 ko sveže m-'^ke 16 9. 1' m^^'-a 1.9, 1 kg svnj- -V^oT mí^a 4.4. 1 kn suhena сч.ј^ IBö. 1kg suhe prave kave 41,2 mg Кс?о dc^bil ¥ојп0? .Mednarodnj' zapîetîjaj je po- vzročila pr;jatelis.ka večerja v scaríovanju nekega ameriškega majorja v Münchenu. V gostch .je bi! up:kojeni anglešk mejor, ki do krv; preteosl gostitelja in nj.egovo ženo. Oficirja se nista mog'a sor^razumeti, kateri izmed zavezn-škrh neredov je dobiil voj- no. Ko sta se oo žolčni razpravi sp.'^r/'rijela, je Amer canova žena telefC'H ■-al? vojaške in nemški cti- vtilni pci'iei;;«. Britanski major pa je ob pogledu na nemškega straž- pjka pobesniel ;n ga z nelkaj čisti- m ud-.rci vrgol po stopnicah. Ameriški vo.iaçkîi stražnik se je soretno 1'тпр:кп'\1 in se vmfl s po- moč niiki Šele ti so ukrotili jvezn«- oa Ang'oža. Na soomo vprašanje pa še ni odgovora ... Poučno za govornike Neki angleški poslanec v Spcd- njiem domu je potolkei! vse re- korde glede kratkega govcxra. Nj'egov govor je vseiboval 20 be- sed. Ko so ga vprašalii, koliko ča- sa potrebuje, da se pr pravi za govor, je povedal: »Če mris'tim go- vorrjti četrt ure, se moram pri- pravljati 14 drc, za pol ure dolg govor imam dovolj tri dni pri- prave. Če pa pustijo, da govor m kofkor hcčem, lahko takoj zač- nem.« Zajčja peceitkc Neiki danski kmet, ki ima njive in travnike tiudii na nemškem ozemlju, je hotel vzeti ustrelje- nega zajca s seboj čez mejo. Za- radi nevarnosti kuge so mu to na carini prepovedali. Pa .je Da- nec spekel zajca v Nemčiiji .n ga potem kot zajčjo pečenko brez težav prenesel čez mejo. Nova hiša v 100 urah Po sistemu skupine ukra.tinskih arhrtektov je možno v 100 urah montirati trinadstropno hišo s 36 stanovan.]'! Kase bše. izdelane v tovamr', prepeljejo na gradbišče -n potem por\'eže,jo posamezne montažne de- le s kovinskimd zakovicamri. Hiša, sezidana po novem srstemu, je za tretjino Iđžja od navadnih. Vzroki za razpravljanje Neka pivnica v Angliji je izko- ristila navado svojih gostov, da prerešetajo vsako novico (in pri tem seveda tudi več popijejo), ter izdala knjigo rekordov. V tej knjigi so po datumih registrirani vsi mogoči dogodki, ki dajo lahko povod za obširno razpravljanje. Tako piše na primer v tej knjigi, da drži rekord v joorokah Tereza Vaughan, ki je pri štiriindvajse- tih letih sklenila že enainšestde- Izdaja iPtnj^ki 'Mn.k« Or e k tor Ivan Kranjčič Urejuje irei¡»ká tiskarna. Maribor. Letna naročnina 500 din. polletna 25C din.