sS
r*7
nr
78886
O L A SUC
O S V O 8 O Dl L NE
:Rä© n; -
I S T R Cy K Ö
LETO 11. - Štev. 1
o- k n o X, }&j e
KOPER, 6. januar 1951
Cena 3 din
KLEVETE in
odvrniti našega ljudstva
Naši sovražnika, medi katerimi so bili zadnje čase posebno glasni tržaški Kiomifonnaisti, z Vidalijem na čelu, so že od vsega začetka napovedovali zlom tukajšnje ljudske oblasti in seveda tudi naše celotne gospodarske zgradbe. Izražali so tako svojo vročo željo, da bi se povrnili tisti stari časi, »ko» so lahko delavnega človeka pritiskali ob tla in mu dušili vsak njegov razvoj. Vse naše objektivne težave in celo neznatne pomanjkljivosti so metali v isti koš ter iz tega izcimili roman o krvavem terorju. Danes lahko že ugotavljajo, da so nji-Hove napovedi o zlomu padle v prazno. Tisti, ki so nasedli lažem in klevetam, pa se bodo morali sčasoma strezniti in popraviti mišljenje, ki je posledica zgolj strupene in ogabne propagande. Ob začetku novega, leta 1951 lahko z veseljem ugotavljamo, da je naše delovno ljudstvo v minulem letu pripravljeno, »da nadaljuje z borboi za izgradnjo socializma.
Vse naše važnejše industrijske veje so v minulem letu v celoti dosegle svoj proizvodni plan. Vsestransko je napredovala tudi naša obrt. Gospodarskega plana nismo izvedli edinole na področju kmetijske proizvodnje, kajti ta je močno trpela zaradi, nepričakovane in občutne suše. Lanska setev pa vendarle kaže, da so naši .kmetovalci povečali površine za intenzivne kulture, da težijo k mehanizaciji. ter povečanju svoje proizvodnje na splošno. Ta, težnja se je lepo odražala tudi na lanski gospodarski razstavi. Prav gotovo ni slučaj, da so lansko leto naše gospodarske ustanove nagradile celo vrsto umnih kmetovalcev! Ljudska oblast po,sveča proizvodnji vso potrebno pažnjom kajti dobro se zaveda, da bodo cene lahko padle le s povečano proizvodnjo. Vsa praksa nam potrjuje, da mora bitij vprašanje povečanja proizvodnje predmet stalnega razmotrivanja. Zelo važno za dvig našega gospodarstva je, da proizvajamo tudi nove proizvode.
Da borri,o to dosegli, moramo povečati svojo iznajdljivost in podjetnost ter se obenem strokovno dvigati. No, prav to pot smo si tudi izbrali in prav tu že dosegamo lepe uspehe kljub vsem nakanam naših sovražnikov.
Ledina, ki so jo zaorale naše kmetijske delovne zadruge, je dokaj trda. Niti ne mislimo, da pojde že v najbližji bodočnosti vse gladko in brez naporov. Kljub vsemu temu pa lahko ugotavljamo, da so tudi naše delovne zadrug» v minulem letu pokazale prav lepe uspehe. Seveda, se tudi tu pojavljajo pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Delovna zadruga v Pučah ,se pritožuje, da ima premalo plodne zemlje. To drži le do neke mere, vendar • pa je res, da so v tem primeru zadružniki vse premalo napravili, da bi v zadrugo pritegnili »tudii tiste kmete, ki imajo nekaj več zemlje. Trenutno je v takem primeru izredno važno, da se pravilno izkoristijo vse obstoječe možnosti za dvig proizvodnje! V tem primeru se postavlja v zadrugi vprašanje delovne discipline izredno ostro. Stroga evidenca nad izvršenim delam in pravilno knjigovodstvo nad izdatki in dohodki bosta tudii v tem primeru napravila svoje in zadruga se bo kljub vsem težavam, vendarle okrepila. Nepravilno je, čfe zadružniki računajo zgolj na pomoč cd zunaj! Tako miselnost moramo odločno obsojati. Držati se moramo v vseh primerih naslednjega zdravega' gospodarskega načela: Investiraj;' ihiniögo, le če mnogo proizvajaš! Ce bos mnogo .proizvajal, bomo imeli v tebe zaupanje i,n lahko boš dobil potrebne kredite! Kdor slabo gospodari in malo proizvaja, se bo z visokimi investicijami le zadolžil ter zabredel v še večje težave! Popolnoma razumljivo mora biti, da si bo str,oje lahko nabavila predvsem tista delovna zadruga, ki gre odločno po liniji dviganja proizvodnje. Zadrugam, ki so šibke, moramo prisko-
LJUDSK0 PRIZNANJ?
taoism salisti
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval z medaljo hrabrosti za zasluge pri delu 8.00,8 najboljših borcev graditve .socializma. S tem se je število odlikovanih v J.ugoslaviji dvignilo na 29.945.
Delovni kolektivi so predlagali za odlikovanje tiste tovariše, ki so v letih petletnega .plana z vsakdanjim delom pokazali, da zaslužijo to ljudsko, priznanje. Prav tako so bili odlikovani tudi delavci vseh stroik — rudarji, metalurgikli, inženirji, razni obrtniški mojstri, zdravniki, profesorji, znanstveniki in kulturni delavci, poverjehiki ljudskih odborov, uslužbenci, brigadirji kmečkih delovnih zadrug, pastirji itd.
Med odlikovanci je tudi veliko število pripadnikov narodnih manjšin v Jugoslaviji in onih, ki so bili za .svoje vztrajno in požrtvovalno delo že odlikovani v prejšnjih' letih, tako da so bili s tem najboljši delavci že tretjič odlikovani kot heroji socialističnega' dela. S prebodom v novo leto,, v borbo za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, 'bodo, ti odlikovanci se nadalje držali visoko zastavo socialističnega tekmovanja in tako še čvrsteje utemeljili priznanje, ki jim ga je iz" reklo ljudstvo.
PETÄ OBLETNICA prosvetnega društva „PRIMORJE"
V nedeljo 7. januarja bo prosvetno društvo »Primorje« iz Vanganela praznovalo peto obletnico njegove obnovitve. Društvo je bilo namreč obnovljeno po osvoboditvi. V kratkem času je imelo v svojih vrstah 150 članov, od katerih je 40 sodelovalo v pevskem zboru, 25 v dramski družini in nekaj v godbeni in folklorni skupini. Od takrat je društvo imelo že večje število kulturnih nastopov doma in v drugih vaseh.
v
LAZI ne bodo mogle
od jasno začrtane poti
čiti, na pomoč zlesti z nasveti tin strokovnimi kadri. V nekaterih primerih se je dogodilo, da se ena ali pa druga zadruga preveč utaplja v trgovini ter pozablja, da je pravi vir bogastva edinole povečana proizvodnja.
S povečano proizvodnjo je treba stalno izpopolnjevati tudi .trgovino, to je distribucijo proizvodov. Cim prej bo proizvajalec oddal svoje proizvode, tem hitreje si bo tudi maba,v.il, ka,r potrebuje za vzdrževanje samega sebe in svoje lastne proizvodnje.
Glede objektivnih težav v našem gospodarstvu na spjožno ugotavljamo, da ima naše delovno ljudstvo trdno voljo, da jih premosti in odpravi. Iz pomanjkljivosti bomo tudi v letošnjem, letu potegnili vse potrebne zaključke in ukrenili, kar je v naši moči, da se ne bodo več ponavljale. Doseženi uspehi nam isamoi potrjujejo, da smo dovolj močni, da lahko dosežemo še večje blagostanje za vs,e naše delovno ljudstvo.
11.327 OBSOJENCEV POMILOSČENIH v FLRJ
Med prestajanjem kazni so se številni obsojenci usposobili za najrazličnejša strokovna dela
Z ukazom, ki ga je izdal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je bilo po-miloBČenih' 10.240 obsojencev, ki so bili v kazenskih poboljševalnih domovih in so med prestajanjem kazni pokazali, da .je doslej prestana kazen nanje že vzgojno delovala. Razen tega je bilo z ukazi prezidijev republiških ljudskih skupščin pomiloščenih že določeno število oseb. Prezidij Ljudiske skupščine Bosne in Hercegovine je pred kratkim »pomilostil 177 oseb. Prezidij LR Srbije pa je pomilostil 334 oseb. Na Hrva,takem je bilo pomiloščenih 271 obsoencev, Prezidij LR Slovenije jih je pomilostil 219, v Crni gor; pa 86 oseb.
Te pomilostitve veljajo za tiste, ki so bili sojeni s sodnimi obsodbami za različna kazniva dejanja. Niso pa obseženi s temi pomilostitvami tisti, ki so bili kaznovani z administrativnimi poboljševalnimi ukrepi družbi koristnega dela. Med pomiloščemimi je velika število tistih, ki so bili obsojeni, ker niso oddali z obveznim odkupom določenih presežkov ž-ita, nato določeno število tistih, ki so bili takoj po osvoboditvi obsojeni kot soudeleženci kaznivih dejanj, skupinam nosečih, določeno število tatov, ki so bili obsojeni malih tatvin, in še nekatere osebe, obsojene zaradi kaznivih dejanj podobne narave.
DEDEK MRAZ JE OBDARIL KAD 6300 OTROK V NAŠEM OKRAJU
NASMEJANI OBRAZI NAŠIH MALČKOV
ZNAK HVALEŽNOSTI IN ZADOVOLSTVA
Kaj vam ,bi še povedali o novoletni jelki, res ne varno. Videli ste sami, kakšen je bil ta praznik. Mnogo časa so, se pripravljali, se trudili, pobirali prostovoljne prispevke, pripravljali slaščice, delali igračke in kupovali razne stvari. Plačilo je bilo otroško veselje. Ta praznik bo ostal našim malčkom v trajnem spominu. Ko bodo dorastli, se bodo zavedali, kako velika je bila skrb ljudske oblasti in vsega ljudstva. Tako vzgojeni otroci bodo znali ceniti in ljubiti. In ko bodo, zrasti! v polnoletne državljane, bodo skrbeli za mlajše.
Videli ste mnogo mladih, veselih obrazov, videli ste tudi cicibana na odru, ki je deklamiral, Dedka Mraza, Mucko in Ježka, k;i sta pokazala, ‘kako morajo biti naši malčki poslušni in pridni, videli ste tudi prireditev v sosednji vasi ali mestu, toda, vsega niste videli, kar je bilo za novoletno jelko, v našem okraju. Nad 6000 otrok je pozdravil Dedek Mraz in jim razdelil darila.
V	Izoli je Dedek Mraz v nedeljo že dopoldne obdaril 1300 otrok. Vsi ti otroci so čakali na popoldanski spored, ki ga je Dedek Mraz napovedal otrokom; pri razdeljevanju daril. Čakali so, da bodo oči in duša prišle do svojega užitka. Ko so se ob 15. uri odprla vrata tovarne Arri,goni, se je prikazal prestol, na katerem je sedel Dedek Mraz.
Otroci so se vsuli okoli voza, kateremu je sledil drugi. To je bilo res nekaj zanje. Na velikem podstavku so plesali štirje pari gozdnih zajcev, za njimi pa so jim trije godci igrali poskočnice. Srednji od teh, največji, se je čudno priklanjal naprej in nazaj in s tem vzbujal' pravi vihar veselja in smeha. Tem je sledil na av- , tomoibilu prestol s sneženim možem, nato drugi avtomobil s hišica za Sneguljčico in sedem palčkov, ki so sedeli pred kočo. Na sredi koče in pred; njo so bili še razni gozdni ptički. Pravi skrivnostni svet za, otroke. Za vsem tem se je pomikal še voz s prebivalci gozda: s srnami, jeleni, žirafo, zajčki itd.
Ob 16. uri je bil v klubu VUJA v Kopru slovesen sprejem 250 italijanskih, hrvatskih in slovenskih otrok. Nagovoril jih je namestnik komandanta. ki je med drugim dejal: »Vsi otroci čutijo1, kako skrbi zanje ljudska oblast. To skrb bdo povrnili s tem, da se bodo pridno učili.« Sledil je kratek kulturni spored in obdarovanje otrok.
V	Kopru so na ba,zi Bosadragi pripravili lep praznik. Kratko prireditev so imeli in nato je prišel Dedek Mraz na vrsto. Prav.tako so imeli po vseh drugih bazah. V Vanganelu so tudi • lepo pripravili. Pri prireditvi je sodelovalo 40 pionirjev. Zaigrali so dve kratki enodejanki in padali nekaj re-
citacij. Nato je pionirjem govoril Dedek Mraz in jim razdelil darila. Tudii v Sičjolah so pripravili bogata darila in kratko prireditev, tako da ni niti med tamkajšnjimi otroci manjkalo veselja. Tudi v Babičih so skrbeli za svoje najmlajše. Obdarili so sto otrok. Tudi pionirji so se na to .pripravili. Razveselili so svoje magaice in vse pionirje. Imeli so nekaj deklamacij, posebno pa je bil zanimiv balet
mladih plesalcev »Bratje, le k soncu svobode« in kratka igrica »Mucek in Ježek«.
Se mnogo, mnogo lepega je bilo. Dedek Mraz v gledališču Ristori v Kopru, partizanski gozd na Titovem trgu, prireditve po vseh vaseh, prav tako v Izoli, v Piranu in drugih krajih. Sedaj, ko je tega konec, pa recimo: »Dedek Mraz, na svidenje prihodnje leto!«

Koprski pionirji v prostorih kluba VUJA
K prevzgoji obsojencev je pripomogel ves sistem, ki se uporablja nasproti tistim, ki prestajajo kaze*i. Številni izmed pomiloščenih so pri delu v poboljševalnih domovih in pri graditvi velikih objektov petletke presegali norme in dobivali nagrade. Del svojega zaslužka pri »delu med prestajanjem kazni so obsojenci lahko porabili zase, drugega so poslali svojim družinam, tretji del pa je bil hranjen ‘kot njihov prihranek. Tisti del zaslužka nekaterih pomiloščenih oseb, ki so ga hranili zanje kot prihranek, je že precej velik. Tako so, na primer samo tisti, ki so delali na nekaterih objektih v Beogradu, pa so bili sedaj pomiloščeni, dobili približno dva milijona dinarjev, za prihranjeni zaslužek.
Med prestajanjem kazni so se številni obsojenci, ki so bili prej brez določenega poklica, sedaj pa so delali v gospodarskih podjetjih in obiskovali razne šole in tečaje, usposobili za kvalificirane delavce. Tako bodo lahko sedaj s svojimi zmožnostmi in svojim nadaljnjim prizadevanjem še več prispevali za socialistično zgraditev svoje države.
Z vztrajnim delom je veliko pomiloščenih pri delu med prestajanjem kazni podalo več racionalizatorskih predlogov, določeno število obsojencev, ki so po različnih podjetjih med prestajanjem kazni delali v administraciji, pa so sklenili s temi podjetji še pred iztekom svoje kazni, delovne pogodbe. Vse to kaže, da, so pomiloščeni zaslužili to pomiloatifcev in da skupnost lahko z vso pravico pričakuje, da se bodo pomiloščene osebe, ki bodo izpuščene na prostost, popolnoma Vključile vanjo kot delovni ljudje, ki pomagajo pri graditvi države.
BUDIMPEŠTA — Madžarska vlada je zopet uvedla racioniranje bencina, kar je bila ukinila po končani zadnji vojni. Uporaba avtomobilov in. racioniranega bencina je omejena samo na privilegiranje kategorije.
HONG KONG — V Saingaju so u-vedli nadzorstvo nad 115-imi ameriškimi tvrtkami, To nadzorstvo bo iz-valo poseben odbor, ki ga je ustanovila nadzorstvena komisija vzhodne Kitajske v smislu naročil pekinške vlade, po kateri se blokira vsa ameriška imovina in postavlja pod državno nadzorstvo. .
preisivatstvu istrskega okrožja
Čestitajoč vsemu prebivalstvu teh krajev srečno novo leto 1951, se Vojaška uprava Jugoslovanske armade obenem zahvaljuje vsem tistim, ki so na razne načine izrazili ljubezen in zaupanje naši Partiji, Armiji in državi ob priliki Dneva republike kakor tudi za novoletne praznike.	1 1
Preteklo leto 1959 je pomenilo za prebivalstvo teh krajev velik korak naprej. Vojaška uprava Jugoslovanske armade je srečna, da lahko ugotovi, da je v teku preteklega leta storjeno zelo mnogo na polju gospodarstva! prosvete in organizacije socialnega življenja sploh.	,
Prav tako nas veseli dejstvo, da je bilo v preteklem letu sodelovanje; prebivalstva teh krajev pri izvrševanju nalog množično, a v večini primerov še več t. j. stoodstotno. ;
Velika materialna pomoč, ki jo je naša država nudila tem krajem Je bila pravilno uporabljena, kar dokazuje že bežen pregled izvršenih del v! preteklem letu. Dejjitvo je, da ni skoro nobene vasi v teh krajih, v kateri; ne bi bilo nekaj novega zgrajeno. Zgrajeno je več šol in zadružnih domov, mnogo je bilo napravljeno na melioraciji rek Mirne, Dragonje in Rižane, a; v mnogih mestih je bila urejena kanalizacija in vodovod. Poleg tega sej številne vasi dobile električno razsvetljavo.
Vse to so napravile roke delovnih ljudi teh krajev ob pomoči delovnegd ljudtva vse naše države, in sicer v največjem miru, načrtno in brez kakršnega koli razburjenja. Medtem ko je tukaj ljudstvo mirno delalo, so v, „številnih drugih državah zapravljali čas na račun straha pred vojno.
Nehote se postavlja vprašanje, od kje izvira ta mir in delovni polet prebivalstva teh krajev? Odgovor je jasen. Predvsem upravlja s svojimi življenjem ljudstvo samo, t. j. ono ima svojo ljudsko oblast. Dalje: brat-: stvo Slovencev Hrvatov in Italijanov stoji na trdnih temeljih in daje jamb stvo za sodelovanje vseh delovnih ljudi tega ozemlja za izvrševanje nalog* Kar pa je najvažnejše, delovni ljudje teh krajev vedò, da stoji za njimi vsa naša država in razumejo, koBka Je pomoč, ki se tem krajem nudi. Td dokazuje delovni polet, povečana produktivnost dela in množično sodelovanje v izvrševanju nalog, ki stojijo pred ljudsko oblastjo. Na ta način se prebivalstvo teh krajev delno oddolžuje za bratsko pomoč narodov našel države.	(
Vojaška uprava Jugoslovanske armade je prepričana, da bo tudi novo leto 1951 pomenilo velik korak naprej. Zato jamči dosedahje delo ljudske oblasti in vsestransko pomoč množičnih organizacij, a predvsem Komunistične partije in Slovensko — italijanske antifašistične unije.
Po drugi strani bo Vojaška uprava Jugoslovanske armade še dalje čuvala pridobitve narodnoosvobodilne borbe in jih poglabljala. Tudi v bodoče bo posvečala posebno pažnjo utrjevanju ljudske oblasti ter bratstvo iq enotnost med Slovenci, Hrvati in Italijani, v teh krajih. KaKor doslej bo) svoje napore usmerila tako, da bo pomagala ljudska oblast v izvršitvi! viseh tistih nalog, ki pomenijo napredek gospodarstva, prosvete in socijalnegal življenja, sploh.	i	1
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Težko je napraviti obračun svetovnih dogodkov preteklega leta, ker so ti dogodki takšnega značaja,^da jih je težko oceniti in jim dati 'dokončno vrednost.
Ves svet je lansko leto zanimalo predvsem vprašanje, ali se bo v svetu stabiliziral mir, ali pa bo nastala nova svetovna vojna. Pred tem problemom stoji človeštvo še danes in ne moremo trditi, da je bojazen že prenehala.
Poudariti moramo, da sta glavni velesili v svetu danes Združene države Amerike in Sovjetska zveza, ki se borita za svoja plivna področja ne sama v Aziji, temveč tudi v Evropi in v svetu sploh.
Obe velesili sta pa nepopustljivi. Vsaka si je ustvarila svoj blok, potom katerega opirata v svojih mednarodnih imperialističnih udejstvovanjih.
Ce upoštevamo najslavnejši problem, ki danes zaskrbljuje miroljubno človeštvo, — Daljni vzhod — opažamo, da sta si obe državi načelno nasprotni, da zasledujeta svoje osebne interese, na škodo držav in narodov v Aziji.
nesoglasja v političnih krogih ZDM
Večina političnih osebnosti s Trumanom na Čelu zagovarja politiko oporišč borbenega imperializma. - Skupina republikanskega prvaka Hooverja
z astopa politiko izolacionizma
Svetovna kriza se zaostruje in terja, odločitve, ki pomenijo biti ali ne biti. Imamo zaradi tega »občutek, kakor bi svet zagrabila težka, mora, a večina človeštva se miučli in otepa, kako bj se rešila smrtonosnega objema. Zlasti Amerika se nahaja v tem položaju, deloma ker mora nositi glavno težo borbe, deloma ker pada nanjo gjavna teža odgovornosti. Do-čim zastopajo vsi odgovorni činitelji mnenje,, da, bi bilo treba na vsak način najti pota, izogniti se novi vojni, so vendar haziramja, kako bi se to dalo doseči, različna. Večina sicer misli, da je treba ohraniti sedanjo politiko oporišč in borbenega imperializma v svetu, vendar obstojajo tudi močne struje, ki zahtevajo,, da se Amerika umakne »iz Azije in Evrope na svojo celino, kjer naj bi se, obdana od Atlantskega im Tihega oceana», 'kakor od nepremagljive Magsno-tove črte branila proti možnemu napadalcu. V tem primeru bi »seveda mo-
po zgledu hjtierjeyskih razbojnikov
Z obeh delov Koreje prihajajo vesti, da po državljani in ujetniki izpostavljeni strašanskemu mučenju in ubijanju. Pri tem ni prizaneseno niti ženam, pa tudi otrokom ne. Opazovalci komisije OZN so naleteli na nekem strelišču v Seulu 40 do 50 trupel, med katerimi so bile tudi žene z majhnimi, otroci na hrbtih v nekakšnih torbah. Na eni in drugi strani »sodijo« brez sodnega postopka. Število, k;i so jih do sedaj pobili na obeh straneh, je naraslo že skoraj na
100.000	in mnogi tisoči ležijo v ječah in čakajo da ji»h bodo ustrelili. V ječe pa prihajajo ljudje na podlagi navadnih ovadb. Zaprte pretepajo, dokler ne priznajo svoje »krivde«. Ako prizna, je ustreljen. Ce ne prizna, je tudi ustreljen, »kajti ni »politično oportuno1«, da bi ta»ko pretepenega človeka pustili pri življenju.
Severnokorejci ubijajo tiste, za katere mislijo1, da ne marajo njihovega režima, ljudi, ki so kakor koli služili prejšnjemu režimu. Južniokoirejsfci policijski režim Sigmanrheeja pa tako krvavo obračunava z vsakim, ki je kdaj koli izrazil simpatijo za Severno Korejo-ali pa kakor koli sodeloval « severnokorejskimi oblastmi.
Poleg tega je za Sigmanrheeja in njegovo »Ligio proti komunizmu« dovolj, da je nekdo, potomec staršev, ki so bili znani kot komunisti ail simpatizerji in še več, zadostuje, da so znani kot ljudje, ki ne simpatizirajo ' z njegGim režimoosi, z a ,o da ga ustrelijo. Neki dopisnik švicarske agencije poroča iz Seula, da je neka skupina sedmih članov, te zloglasne lige vdrla v neko vas in zaklali 23 moških. 2 ženski ;in 3 »otroke, »kar so oipraviče-vali s te»m, da so bili komunisti. Ko
pa so jih vprašali, ali so tudi trije ustreljeni otroci komunisti, so 751 ng-marheejevi zločinci odgovorili, da bi ti otroci pač pozneje postali komunisti.
rala prepustiti polje svojim nasprotnikom v osta,tem svetu, »ki bi ga z lahkoto 1-n brez žrtev zasedli, kakor je prilomastil svoj čas, Hitler na, ro»b Sovjets'ke zveze in Anglije.
Z e davno pred vojno so obstojala v Ameriki različna, gledanja na vodstvo zunanje politike in -s tem na odnošaje do ostalega sveta,. Toda časi so bili tedaj drugačni in je šlo večinoma za reševanje »kočljivih kolonialnih vprašanj ati za investicije in »razmah njenega gospodarskega »imperializma. Danes pa, gre za, več, gre za življenje in smrt. Ce ,se sedaj zateče Amerika v svojo osamelost, ali kakor jo imenujejo liizolacionizem, pomeni »izročiti SZ svoje dosedanja» oporišča, svoje investicije in svoje vire surovin. Iz vseh ogromnih »prostorov, ki se še vedno nahajajo Izven ameriške celine, a jih danes Amerika še nadzira in vojaško ter gospo,dirskd» Izkorišča, bi potem .Rusija »naredila znova lepo zaokroženo celino1, nove satelite, ki, bi se postavili z »besom v srcu nasproti bivšim gospodarjem. Amerika, zaščitena oid velikega, morja, »bi »bila. obenem odrezana tudi od velikih virov sveta in njegovih naravnih zakladov. .Zmanjkalo bi j»i petroleja, kaučuka, volne in bombaža, zlasti pa ljudi, in tako bi pričakovala, kdaj ji nasprotnik brez posebnega napora, zada poslednji udarec.
Ni treba biti ravno velik politik za pravilno ocenitev nevarnosti take odločitve za Ameriko samo. Človek bi si ffišiil, »da bo našel priganjače za take zamisli med plačanci Moskve v Ameriki, ali pa na radiu »ruskih oddajnih postaj, ne pa »na »najvažnejših mestih ameriškega javnega življenja. Se bolj se bo pa začudil, če bo zmedel, da je glavni »po»b,arnik tega nauka bojazni in neodločnosti nič manj kot eden glavnih prvakov republikanske stranke in nedavni predsednik Združenih držav Amerike Hoover. Ta možakar se je v teh »dneh spravil prod mikrofone ameriških radijskih postaj in pozval svoje poslušalce, naj se združijo in zahtevajo od vlade, da umakne svoje sile »ne »le iz Koreje, kjer prav za prav »po »njegovem Združeni »narodi nimajo ničesar iskati, marveč tudi iz ostale Azije »in Evrope, pa naj se tam države kar same mečejo z Rusi. Amerika, utrjena na svojih obalah, bo že znala odbiti vsak n a,pad, ki bi ga SZ nanjo poskušala. Seveda govornik pri teh prijetnih zamislih ni sa»m, marveč ga podpira še lepo število republikanskih senator jev, med temi zlasti znani Taft.
Daši je Hoover zelo star in irr d temu primerno tudi že stare možgani je njegova pesem zelo vabljiva za povprečnega človeka, ki si bo mislil, res zakaj se pa pretepamo po Koreji,
Vsi so ga že siti, a trdovratni „CLN“
se vedno nadaljuje svojo lajno neuresničljivih sanj
Čeprav so časi zelo resni, izgleda, da se še vedno najdejo ljudje, ki se očividno tega ne zavedajo. Med te prav gotovo spada gospoda okrog CLN, ki veselo nadaljuje s svojimi norčijami, kakor bi živeli v najmirnejši predpustni dobi. Kakor naj sicer ocenimo članek, ki ga je objavil »Giornale di Trieste« v Silvestrovi številki, kjer je hotel po svoje »pohvaliti« zboljše-vanje odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Namišljeni modrijani iredente ne bi imeli milostno ničesar proti temu — čeprav jim nikakor ne gre v račun — da si obe sosedi nista ravno s prsti v laseh in bi dovolili za kako spoznanje mirnejše razmerje. Sicer pa kakor pravijo, gre za to edina» zasluga velikemu duhovnu sedanjega italijanskega režima De Gasperiju, ki je znal tako spretno vso stvar urediti, dočim je iz Beograda bilo vedno čuti le odločen »nočemo«. Seveda bi se jim sedaj zato, da so se izkazali tako širokogrudni; morala tudi Jugoslavija izkazati razumevna, če že ne hvaležna. Zokloniti bi jim morala takoj ono področje tržaškega ozemlja, ki ga upravlja, da bi ga zlepili z mestom Trstom in potem vse skupaj, kot novoletno voščilo položili pred noge mogočne matere Italije. Sicer pa že vse
to ne bi bilo prav za prav nič, ker je tak razvoj dogodkov že zapisan v zvez-
dah.	Zapisana je bila ta usoda1 tistega dne, ko so podale zapadne velesile zloglasno izjavo o pripadnosti STO-ja, o čigar nastanku danes čivkajo že vrabci po strehah, le do gluhih ušes šovinistov in iredentistov v Trstu še ni prišla. Naj hodijo torej še naprej pedenj nad zemljo. Koliko je bilo že prerokovanj v svetu, ki se niso izpolnila, in med ta spada prav gotovo tudi ta, na katero polagajo pri CLN danes edino še svoje nade.
Cas gre namreč medtem svojo pot in dogodki z njim. Minulo leto je bilo, lahko rečemo, pomembno tudi v razvoju našega ozemlja in pokazalo, da se njegova usoda vedno tesneje povezuje na Jugoslavijo. S tern seveda ni rečeno, dsv državno vodstvo Jugoslavije ni bilo pripravljeno pogajati se s svojo sosedo o tržaškem problemu, ki tvori poglavje v odnošajih do Italije, ki ga je treba rešiti. Vendar pogajanja vedno pomenijo le neko, za obe stranki sprejemljivo sredino, ne pa diktata, kakor si to lepo predstavlja CLN, posebno ako nima nihče med pogajalci v rokah sredstva za diktiranje. Zato bodo morali gospodje okrog CLN vsekakor marsikaj popustiti y
svoji oholosti, ker jim je že davno padel iz rok oni bič, s katerim so nekoč ustrahovali nas in naše ljudstvo.
Zato priporočamo vsem tem ljudem, naj že enkrat zakopljejo svoja neizpol-njivai hrepenenja. Močno so že v svojih zdihovanjih podobni beraču, ki se v svetu, v katerem oni živio, zaljubi v bogataševo hčer, za katero njegove ljubezenske ponudbe pomenijo le neprijetno nadlegovanje. Lahko ji piše lepa pisma, tudi brenkat ji lahko pride v primerki razdalji pod okno. To je, pa tudi vse. Nekega dne se ga naveličajo domači in sosedje in če le noče na noben način odnehati, posežejo pač po krepkejših sredstvih, da mu pomagajo k ozdravitvi.
Tako je danes tudi z našim žalostnim CLNnom. Toliko časa že navija' svojo zaljubljeno lajno, da so ga siti že prav vsi skupaj z njegovimi včerajšnjimi podporniki. Povedal je tudi že vse svoje dovtipe in postal tako pust in obrabljen, da pri nikomer več ne vzbuja sočutja. Igra vlogo ne le vsiljivega svata, marveč nadležnega pseta, ki razburja ljudi, stikajoč za kostmi pod' mizo. Prej ali slej neha z brco, le da ni taka, da še dolgo časa srbi potem, ko Je priletela.
ko bi brez tega tudi šlo. Gotovo ni ’danes nobenega Američana, ki bi se rad podil po sneženih poljanah ob mandžurski meji, a»k»o ga »njegovi voditelji ne .prepričajo, »da je to neob-hodrto potrebno tudi za rešitev Amerike in ne le Koreje. Sedaj pa pride bivši ,predsednik države in jim pove ravno to ter s tem zanese poplah in razdvojenost v že itaik ne preveč strnjeno ameriško obrambno fronto.
Da popravijo nevarne posledice poziva bivšega piredisednika, so se zidru-žile stranke in frakcije ter nastopile z odkritim licem pred ameriškim ljudstvom. Glavna naloga pa je zadela pri tem one voditelje republikanske stranke, ki so že o»b nastanku sedanje svetovne krize zavrgli izoladoni zem in se postavili v vrsto solidar- -. n,osti držav, katerim so Američani o»b-ljubili pomoč Dvignili so se glavni politični svetovalec republikanske stranke, Dulles,, zadnji »kandidat republikancev za predsednika ZDA Dewey, Acheson in Truman ter povedali, »da je Hoovenova vera sicer zelo prijetna, zato pa toliko» bolj nestvar na in nevarna, ker ne vodi iz današ-njih težav, marveč je korak nazaj v pogubo. Amerika bi bila mnogo pre-sla'botna boriti se na svojih tleh proti vsemu svetu, diočim se lahko danes bori skuipaj s svojimi zavezniki daleč za robom svoje domovine,.
Hooverjev pojav pa »kaže znova ne-odloičnost in bojazen, »ki »danes preveva vse člane zapadne »koalicije. Je ponoiven poskus skakanja iz .drvečega voza, kakor je že prej želel angleški ministrski predsednik Attlee. In nazadnje ponoven do»kaiz, da» je večina ljudi še vedno mnenja, da je treba držati prevzete »obveze, čeiprav so včasih »neprijetne, ker le v »slogi je moč.
Just.
SKOPLJE — Po osvoboditvi se je mehanizacija kmetijstva v Makedoniji zelo naglo razvila. Doslej so v Makdonijli dobili že na»d 40.000 kmetijskih strojev.
PRETEKLEGA LETA
Isto poskušata tudi v Evropi. Na Daljnem vzhodu besni vojna, za katero še ne moremo reči, kako se bo končala in kakšne rezultate bo prinesla. Amerika se krčevito bori za svoje strateške in imperialistične položaje, medtem ko jo Sojctska zveza poskuša s teh položajev izpodriniti. Pri tem se poslužuje svoje taktike, poriva naprej v borbo ostale države, predvsem LR Kitajsko, ki je postala proti koncu preteklega leta središče, v katero so uprte oči vsega sveta.
S	posegom Kitajske v korejski konflikt se je vprašanje miru v svetu bistveno poslabšalo. Ves svet pa dobro ve, da je Sovjetska zveza bila tista, ki je pahnila severnokorejsko vlado in kasneje LR Kitajsko v konflikt na Daljnem vzhodu, da bi na ta način dosegla svoje hegemonistične in imperialistične cilje. Kakor smo prej omenili, pa Amerika brani svoje položaje na Daljnem vzhodu z vso svojo materialno močjo.
Miroljubni svet pa želi, naj bi na vsem svetu zavladalo vzdušje medsebojnega razumevanja in sodelovanja, ker edino na ta način lahko preprečimo tretjo svetovno vojno. Ta prav gotovo ne bi bila v korist nobenemu bloku, še manj pa narodom, ker bi na svojih ramenih občutili vso težo te strašne katastrofe.
Perspektive novega leta niso kaj preveč vesele in to zaradi tega, ker obe glavni velesili v svetu nista našli osnov, da bi se sporazumeli, temveč se je dogodilo nasprotno, da je Glavna skupščina Organizacije združenih narodov — kjer bi moglo priti do rešitve svetovnih problemov — končala svoje delovanje brez pozitivnih rezultatov.
Borba za interesne sfere na Daljnem vzhodu se je poostrila, prav tako tudi v ostalem delu sveta. Konferenca Atlantskih držav v Bruslju, kjer so sklenili, da bodo ustanovili enotno zapadno vojsko proti sovjetskemu bloku, ne obeta človeštvu miru, pač pa nasprotno — ga pripravlja na novo vojno, proti kateri je vse demokratično ljudstvo sveta.
Nova socialistična Jugoslavija je s svojo politiko in s svojim prizadevanjem dala dovolj dokaza ne samo v Organizaciji združenih narodov, temveč tudi s svojim delom in primerom doma, da želi mirno rešitev vseh svetovnih sporov. Njeni predstavniki v Organizaciji združenih narodov, zlasti pa zunanji minister Edvard Kardelj, so poudarili, da je možno priti do miru v svetu, če se upoštevajo želje narodov in držav in če se preneha s politiko interesnih sfer dveh velesil, ki ne prinaša svetu nič drugega kot bojazen pred izbruhom nove svetovne vojne.
Upamo, da bodo državniki velesil v novem letu bolj globoko proučili in upoštevali razpoloženje ljudstev ter pristopili k mirni rešitvi mednarodnih sporov. Menimo, da bi biio predvsem potrebno skleniti mirovne pogodbe z Nemčijo, Avstrijo, Japonsko in sprejeti LR Kitajska v Organizacija združenih narodov. Kitajski bi bilo razen tega nujno potrebno priznati njeno suverenost nad vsem ozemljem, ki ji pripada. Organizacija združenih narodov bi morala uživati večji ugled, kakor ga je imela v preteklosti, tako da bi zares postala matica, b kateri bi se lahko zatekla vsaka država, kateri bi bila prizadejana krivica. Predvsem pa upamo, da se bodo velesile odrekle svojih pohlepov po tujih zemljah, kar bi predstavljalo temeij miru v svetu in kj bi prineslo spokojstvo vsemu človeštvu.
NOVA FAZA VOJNE NA KOREJI
Velika ofenziva, »ki so jo začeli» Kitajci in Severnokorejci južno o»d 38. vzporednika na dan noveiga teta, je zopet pretrgala relativno zatišje, ki je vladalo neka»j» dni na .korejskem . bojišču.
Nal področju Seula so se Kitazci zagnali naprej z o»kro»g 120.000 možmi. Cete Organizacije Združenih nairodov niso uspele zadržati močnega pritiska severne airmade in sa se začeli že po prvem spopadu umikati proitii jugu. Tako so »se Kitajci naglo približali korejski prestolnici Seulu, ki so jo že ki je eno na»j»večjih v Južni Koreji. 4. januarja zavzeli.
K bojem na Koreji so zanimive tudi izjave geneira»la maršala, ki se je tolažil ob izgubi Seula s tem, da je bila izpraznitev v pristanišču Hung-nam »klasično vojaška«. General je dodal, da so bile vse dosedanje vojaške operacije "na Koreji že »predvidene in da poznajo častniki OZN prav doibro današnji položaj na bojišču. Poročila severnokorejskega glavnega stana pravijo, da so v zadnjem času ameriške i»n južnokorejske čete izgubile približno pol milijona mo»ž, nadalje Severnoikorej.ci poročajo, da se ofenziva uspešno na,dalj»uje. Vojni opazovalci pa se sprašujejo, kje se nameravajo sile OZN na svojem naglem umiku ustaviti. Nekateri poudarjajo, da, se ne bodo mogli ustaviti niti na starem mositišču Pusan-Taegu,
Tako tekmujmo za
KONGRESA ENOTNIH RAZREONIH SKMMKATOV TRŽAŠKEGA OZESWLJA
Okrožni odbor Enotnih sindikatov vsem svojim podružnicam
DRAGI TOVARIŠI,!
Pred sàmi se ob vstop« v novo leto postavlja vprašanje, kako počastiti »stanoval kongres Zveze enotrUh razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki predstavlja za ves delavski razred našega ozemlja veliko stvar tako v borbi tržaškega proletariata za dosego najosnovnejših pravic kakor tudi v borbi za izgradnjo socializma pri nas. Nedvomno je, da bo prav ta kongres, ki bo dne 2». in 21 januarja v Trstu, pqstavil nove temelje tržaškemuj delavskemu gibanju za strmoglavljenje kapitalizma, medtem ko bo pri nas na-še! velik odmev med delavstvom v tovarnah, na gradiliščih in delovnlfj kolektivih z izpolnjevanjem delovne norme, s povečanjem storilnosti v proizvodnji, z zmanjšanjem delovnih izostankov, skratka v borbi za srečnejše dni vfega delovnega ljudstva.
Zato je dolžnost slehernega člana naše organizacije, da počasti ta kon> gres kar najbolje. Predlagamo vsem Sindikalnim organizacijam, da začno s tekmovanjem. Program tekmovanja za podružnice administrativnega značaja, naj bi se nanašal predvsem na prostovoljno delo in ideološko izot braževanje, med tem ko naj bi produktivne podružnice oživele v tem tek-kmovanju sledeče točke:
1.	Dvig produktivnosti dela v vrednosti in procentih;
2.	Izboljšanje delovne discipliie med delovnim časom;
3.	Zmanjšanje opravičenih in neopravičenih izostankov;
4.	Zmanjšanj» bolezenskih izostankov na minimum, ker ugotavljamo-, da je med nami preveč »namišljenih bolnikovo;
5.	Organizirati in sprejemati individualne obveze, koliko bo vsak član prisoevai za pomoč kongresu s finančnimi sredstvi; obveze naj sej posta-hjo »a prostovoljni podlagi v prispevkih in koliko ur prosto-
•* voljnega dela bo kdo opravil za počastitev kongresa..
6.	S’-d'katnc podružnice naj organizirajo posamezne brigade, ki naj bi tekmovale za visoko produktivnost, odnosno za prekoračenje delovne norme ter za izboljšanje kakovosti izdelkov;
7.	OžSviti bultur»o-prosvetno i« itfeološko-vzgojno delo z raznimi politi;:* mi predara-Ji o pomen» in važnost! sindikalne organizacije ter ustanovnega kongresa; organizirati politlčiti študij, ki je povezan a našo stvarnostjo v gradnji socializma;
8.	Organizirati pri uslužbencih v podjetjih kakor tudi v administrativnih ustanovah prostovoljno delo na raznih gradbenih objektih;
9.	Vse sindikalne podružnice morajo za ijse gornje točke vodati evidenc« in tedensko pošiljati poročila o doseženih uspehih.
V kolikor nameravajo posamezne podružnice dodati še druge točke v tekmovalni program, pa pozdravljamo in prepuščamo stvar sindikalnem ■ organizacijam samim; vse [to se bo pri ocenjevanja tudi upoštevalo in bo tako dodeljena prehodna zastavica najboljši sindikalni podružnica.
Vse sile za izvedbo predkongresnega tekmovanja!
Okrožni odbor Enotnih sindikatov
PRVI GOSPODARSKI NACRT
Glavne naloge so bile izpolnjene
ker nam je pomagala Jugoslavija
Vojna uprava Jugoslovanske armade je poudarila v svojem novoletnem voščilu prebivalstvu Istrskega okrožja množično sodelovanje prebivalstva naših krajev pri -izvrševanju vseh postavljenih nalog.
To aktivno sodelovanje prebivalstva je pripomoglo, da smp v teku preteklega leta storili zelo veliko na polju gospodarstva, prosvete in organizacije socijalnega življenja sploh. Veliko materialno pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila tem krajem smo pravilno uporabili. TTo nam dokazuje že bežen pregled del, ki so bila izvršena v preteklem letu.
V naših pregledih smo že v glavnem prikazali, kako se je razvijalo gospodarstvo istrskega okrožja v nekaterih njegovih panogah, to je pri gradbenih investicijah, v prometu blaga in v industriji.
Ugotovili smo. da so vse te panoge dosegle proti letu 1949 precejšen porast. zlasti pa gradbena dejavnost, v kateri smo realizirali številne nove objekte, ki imajo, oziroma bodo imele v oodoče velik pomen za gospodarstvo našega okrožja. Govorili smo tudi o naši najvažnejši produkcijski panogi, to je o kmetijstvu in in smo ugotovili, da pri njej nismo dosegli planiranih količin, ker nas je suša močno prizadela. Za trgovinsko in plačilno bilanco Istrskega o-krožja pomeni padec poljedelske proizvodnje velik udarec, saj temelji njegova zunanja trgovina v glavnem iz FLRJ. Nujno je, da je bila zaradi pride'kov s surovinami in industrijskimi izdelki, ki jih okrožje uvaža tega bilanca trgovine z Jugoslavijo pasivna. Izvoz istrskega okrožja ni mogel realizirati vrednosti, ki jih je pričakoval.
Navzlic temu pa je preskrba pre-bivastva, ki je pretežno navezano na dobave iz Jugoslavije, potekala popolnoma normalno in se je pri nekaterih sektorjih celo izboljšala. Obroki živil in količina blaga v garantirani preskrbi niso bili zmanjšani. Fond blaga, ki je v prosti. prodaji pa se je; proti predlanskemu letu celo povečal količinsko pa tudi po izboru artiklov široke potrošnje.
Najvažnejše pa je . dejstvo, da je bil v celoti izveden plan investicij. Ves ta material, prihaja iz Jugoslavije. Vse to je rezultat nesebične pomoči, ki jo daje Jugoslavija našemu okrožju. Poleg materiala, ki jp bil ^potreben za izvedbo obširnega investicijskega načrta, je bil pomoč Jugoslavije tudi v tem, da je poslala Istrskemu okrožju strokovne tehnične kadre, ki v naši deželi primanjkujejo. Melioracijska dela v dolini reke Mirne, kječ namakajo okoli 300 ha zemlje, izvajamo v glavnem s pomočjo tehnične opreme in strokovnega kadra, ki je prišel iz Jugoslavije. Isto velja za tehnično opremo, ki je bila potrebna za poglabljanje vseh večj'h pristanišč istrskega okrožja. Navedli bi lahko še vrsto primerov tehnične in strokovne pomoči, ki jo je dala FLRJ. Tako je prišla letos do vidnega izraza pomoč, ki
ga ima za istrsko okrožje Jugoslavija. Naša država nudi istrskemu o-krožju jamstvo, da bo lahko brez pretresov in kolebanja izvedlo svoje načrte za izboljšanje svoje gospodarske kapacitete in za nadaljni družbeni razvoj. Sreča za istrsko ckrožje je, da ni odvisno od trenutnih ko-njuktur, temveč, da se razvija skladno z razvojem v Jugoslaviji.
Letos bomo v Istrskem okrožju nadaljevali vsa dela, ki so bila planirana za daljšo dobo. Zlasti važna je obnova rudnika v Sičjovljah, ki počiva že celih pet let. Ta rudnik, ki daje odličen premog, pomeni bistve-
no povečanje gospodarskega potenciala naše dežele, ze leta 1950 so pričeli z obnovitvenimi deli. Obnova rudnika je zvezana z vrsto gospodarskih problemov, zlasti pa z vprašanjem pogonske električne e-nergije in delovne sile.
Drugi važni objekt letošnjega gospodarskega načrta bo nadaljevanje melioracijskih del v dolini reke Mirne, ki je bila do sedaj žasajena z žitaricami in ki se bo s pritokom vode spremenila v vrtnarsko področje. Dolina Mirne ima najboljše pogoje za zelenjavo, kot tudi celotno Istrsko okrožje. Ljudska oblast si pri-
zadeva, da čim valorizira to prednost istrskega kmetijstva.
K investicijam za napredek istrskega podeželja in s tem v zvezi za povečanje njegove gospodarske zmogljivosti spada zlasti elektrifikacija “vseli vasi. Lani je bilo v elektrifika-cijskem načrtu področje, ki je obsegalo 5z vasi. Glavne trase so bile napeljane, sedaj pa moramo še dokončati napeljavo električnega voda- Žica, ki je potrebna za to delo, je že prišla iz Jugoslavije. Elektrifikaciijska dela se bodo nadaljevala tudi letos, dokler ne bo prišla električna struja v zadnjo vas.
Lani je imela v investicijskem pl*-nu Istrskega okrožja važno mesto obnova turizma in obnovitev stanovanjskih zgradb za delavce. Letos bo na tem področju delo še bolj pospešeno.
To so glavne postavke novega investicijskega načrta za leto 1951, ki bo seveda obsegal še vrsto novih del. O njem pa bomo imeli še priliko govoriti.	i
V prvi vrsti je to naloga sindikalnih pa tudi trti o žičnih organizacij
Kadar govorimo o varčevanju, ne smemo misliti samo na pravilno izkoriščanje surovin, pogonske sile, maziva itd., ampak moramo istočasno misliti tudi na varčevanje z delovno silo, kajti drugače je varčevanje še vedno nepopolno. Ze pri bežnem pregledu v naših podjetjih ne ugotovimo samo, da ne varčujejo z materialom,
PRED VVLnVAJVU	hJJJDS
U odpravo dosedanjih napoli v korist skupnosti
Na svoji IX. skupščini je Okrožni ljudski odbor za Istrsko okrožje sprejel poleg zakona o gospodarskem planu tudi -zakon o ljudskih inšpektorjih. Vsekakor ni čudno, da, sta ta dva zakona izšla istočasno, kajti izvajanje plana zahteva največ pomoči in iniciativ oid strani širokih ljudskih množic in obenem tudi strogo kontrolo od spodaj.
Razumljivo je, saj smo videli iz letošnjih izkustev, da naletimo pri izvajanju plana na številne težave, pa tudi na pomanjkljivosti, bodisi zaradi posameznih pojavov birokracije ali gospodarske sabotaže in podobno, «lasti od nezavednih in nam nasprotnih ljudi. Toda dolžnost vsakega zavednega človeka je, da te stvari in ljudi
Madina deta
Po raznih časopisih istrskega okrožja lahko zasledujemo dogodke, delo in napake raznih ustanov, vasi, zadrug in tako dalje, toda članka o delu mladinskih organizacij na vasi ali na- šolah ni zaslediti. Zato aem-.se pripravil, da napišem nekaj vrstic, v katerih bi vas seznanil o delu in življenju mladine na Pomorskem tehnitoumu v Piranu.
Vsakomur je znano, da je naša šola še mlada. Toda če pogledamo v njene uspehe, lahko vidimo, da je že vzgojila in vkrcala na ladje jugoslovanske trgovske mornarice nad štirideset maturantov, ki so strokovno dobro izobraženi.
Mladinska organizacija v šoli je močna. Ne bi vam sedaj razlagal dela v preteklih letiih, temveč bi vam opisal delo, katerega je mladina opravila v letošnjem'1 šolskem letu, to se pravi v dobrih treh mesecih. Za načelo smo si vzeli besede tovariša M. Djilasa, ki je rekel na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije: »Ideološka vzgoja je najbistvenejši člen začetnega stadija oblikovanja socialistične kulture pri nas!« Takoj smo pričeli S političnim študijem po posameznih razredih. Ta se vrši tedensko enkrat in kaže prav lep-e uspehe. Seveda je tudi program, katerega smo na prvem sestanku sprejeli, precej obširen; toda če ga bo-mo izvršili, bomo s tem dali noši državi nove kadre, strokovno in ideološko izobražene.
Tudi na fizkulturnem področju nismo zaostali. Predvsem je agilna odbojkarska skupina. Odigrala je že precej tekem med gimnazijo in odredom JA v Portorožu. Rets je, da nismo vseh tekem dobili, toda kaže se tehnika igranja. Našim igralcem rpanjka samo še malo več treninga. Zato je bilo organizirano tùdi tekmovanje med nekaterimi razredi. Na drugih poljih fiz-kulture pa je nekoliko zaostanka. To pa predvsem zaradi tega, ker manjkalo žoge za nogomet in ping pong žo-gioe. Skoraj najbolj razvit pa je na naši šoli šah. Imamo veliko vnetih ša-bisuv, katere lahko vsak dan vidimo v »rdečem kotičku«, Kako igralo Odigrali so tudi turnir za prvenstvo šole.
Kar pa se tiče kulturnoprosvetnega dela, žanjemo lepe uspehe. Obenem se učimo in pripravljamo že za ptfJSbdujo prireditev. Za to pa se moramo zahvaliti največ našemu pevovodju lov. Rupniku.
Omenili bi me! še mnogo drugega, kot na primer delo agitpropi, delovne brigade in tako dalje. Pri vsem tem pa i.e smemo pozaoiti delovne discipline, ki ima važno nalogo pri izvrševanju nalog. Tudi v lem smo tekmovali. Videli pa smo, da imajo najboljši uspeh višji tehniki, toda tudi nižji tehniki ne zaostajajo mnogo.
Tako sem samo v glavn'h obrisih opisal življenje mladine na naši šoli. Seveda pa mladina ne pozablja svoje glavne naloge, to je učiti se za svoj bodoči poklic.
Kot sem že omenil v začetku, bi rad videl, da bi tudi iz drugih šol malo pisali v naše časopise. Tako bi lahko videli, da mladina v Istnskem okrožju ne spi, pač pa — kar je resnica — dela in to ne malo. Upam, da bom imel kmalu priliko čitati članek k»t»re vasi od mladinskih organizacij.
-le,
nadzira, pretresa in rešuje v korist skupnosti. Prav v tem tiči po-men ljudskih inšpektorjev, čeprav smo to stvar lani zanemarjali. Sicer so bili v nekaterih vaseh že izvoljeni Ijudskki inšpektorji, toda njihovega dela ni bilo nikjer videti. Zato pri nas ne moremo Se govoriti o uspehih ljudske inšpekcije.
Ljud-ika 'inšpekcija kot organ delovnega ljudstva, ki ščiti interese skupnosti in razkrinkuje interese posameznikov, je neposredno voljena od organizacije SIAU na množičnih sestankih. Njene naloge, ki so označene tudi v. Uradnem listu št. 1 leta 1950, v odloku št. 13, člen 8, so:
a)	Da ugotavlja aktivnost državnega aparata in drugih javnih organov, od katerih so odvisni p odvzeti ukrepi, ki jamčijo pravilen dvig življenjske ravni delovnih množic, in tisti faktorji, kt ščitijo pravice delovnih ljudi.
b)	Da -se bori proti birokraciji na splošno in proti počasnemu reševanju aktov v uradih ljudske oblasti, kakor tudi v drugih ustanovah gospodarskega značaja.
c)	Da ne bori proti škodljivim pojavom, proti neodgovornosti izvrševa-
nja svoje dolžnosti in proti razsipanju ljudske imovine.
d) ■ a zbira podatke o pritožbah delovnega ljudstva, ki se nanašajo na nepravične odnose uslužbencev državnega aparata.
V odloku o osnovanju ljudske inšpekcije so zapoipadene tudi naloge skupin izvoljenih ljudskih inšpektorjev po teritorialnem principu, in to v zvezi z nadzorstvom aktivnosti vseh trgovin, mienz in gostiln, zdravstvenih in drugih gospodarskih ustanov, kakor je ustanova za razdeljevanje živilskih nakazmic in podobno.
Iz vsega tega vidimo, da imajo ljudski inšpektorji precejšnjo odgovornost, ki pa vsekakor ne sme ostati pri besedah, ampak jo je treba izvajati pri vsakem škodljivem pojavu, ko gre za skupno škodo. Tega zaupanja pa ljudski inšpektorji ne smejo zlorabljati. Zato je razumljivo, da morajo biti ljudski inSpéktorji najboljši tovariši v katere ljudstvo zaupa in ki bodo’ znali oceniti, kaj je škoda in kaj korist.
Ker smo pred volitvami ljudskih inšpektorjev, naj poudarimo še to, da naj bodo volivcii, seveda člani SIAU, budni pri teh volitvah in da izvolijo res najboljše tovariše, ki bodo žrtvovali vse za odpravo napak in krivic, ki se še morda kje dogajajo zaradi površnosti ali birokracije, v kunist skupnosti in socialistične izgradnje pri nas.
Lepo uspel otroški praznik v Izoli
Kje je pionirska organizacija?
V zadnjih časih skoraj nič ne slišimo, da bi kje delovala pionirska organizacija. Mladinski odbori so popolnoma pozabili nanjo. Le učitelji po šolah se zraven učiteljevanja pečajo-tudi z izvenšolsko vzgojo pionirjev. Mladinski funkcionarji pa so na vse najbrž pozabili. Ne vemo, če vedo, ali živi še kdo, ki je odgovoren za pionirsko organizacijo. Ce bomo po novem letu morda kaj več slišali o njej, bo to le zasluga vzgojiteljev in ne naše mladinske organizacije. Vendar hi moral biti prav mladini pri srep. .te’oyadni nastop v prihodnjem letu. Tudi v Kopru je obstajal pionirski dom, na vratih tega doma še visi tabla, vendar o pionirjih ni ne duha ne sluha. Potepajo se po cesti. Ko je koprskai mladina pripravila pionirski dom, je mislila, da je s tem njena naloga končana. Kdo pa bo vodil in vzgajal pionirje? Ostali so sami v domu in sčasoma so nehali zahajati vanj. Ne vemo, kako je po drugih mestih; če bi pa pionirji kaj počeli, bi gotovo vedeli zanje, tako pa nič. Se najbolj delajo pionirji po
osnovnih šolah, po naših vaseh in na Slovenski gimnaziji v Kopru. Na vaseh vodijo pionirje le učitelji, le na koprski gimnaziji se je pokazalo tesno sodelovanje med pionirsko in mladinsko organizacijo.
Vzgoja pionirjev je velika stvar bodoče družbe, tega se mora vsak zavedati. Mladi rod boi ustvaril to, kar si mi dames zamišljamo in če ga ne bomo pravilno vzgajali, bo gotovo postal rod mračnjakov in ne ljudi s socialistično zavestjo. Ce smo podce-
I
njevali doslej pionirsko organizacijo, jo moramo spet razživeti. S pravilno vzgojo, z lepo igro in pristnim razvedrilom bomo iz pionirjev ustvarili mladino. Učimo jih poštenja in pravičnosti, ljubezni do domovine in do ljudi ter do naše skupnosti, ne pa potepuštva in razgrajanja. Zato pa mora mladinska organizacija (Skrbno bdeti nad našimi najmlajšimi, Mladina naj pomaga in sodeluje z učitelji in našimi materami, da bomo iz naših otrok ustvarili pošteno In delovno ljudstvo.
ampak prav tako nepravilno izkoriščajo delovno silo.. Prav na vprašanje delovne sile, ki je še važnejše kot varčevanje z drugim materialom, čestokrat pozabljajo.
Pni nas imamo dobre pogoje za ustvarjanje rezerv delovne sile, na katere lahko nemoteno tudi računamo, kajti viri delovne sile, bodisi strokovne a,ti nestrokovne, niso bili povsem izčrpani, čeprav je naš enoletni gospodarski plan za preteklo leto določal, da bo za njegovo izvedbo potrebnih najmanj 2.000 delavcev in to samo pni gradbeni dejavnosti. Cé dejansko pogledamo, je pri nas celo leto 1950 delalo povprečno !e 1.200 delavcev na področju gradbene dejavnosti. Zato moramo stremeti za tem. da pritegnemo v našo proizvodnjo vso neizkoriščeno delovno silo.
Pri vsem tem pa pri nas obstojajo tudi možnosti, da podjetja sama najdejo novo število delovnih rok. Da lahko pridejo do njih, nam pričajo nerealno postavljene norme, preštevilni upravičeni izostanki, tako zvane »službene« odsotnosti, pa tudi izguba de-ievnih dnii zaradi bolezni m nezgod, ki so čestokrat posledica nezadovoljivega higienskega in tehnično z.arav-s.venega vaistva delavstva te- malomarne skrbi za delovne in življenjske razmere delavcev.
Gradbena podjetja so do zdaj b'la najslafoša pri varčevanju z delovno silo. Tako je gradbeno podjetje EDI-LIT v Kopru samo od 10. do 20. decembra 1950 izg'ubilo 204 delovnih dni ali 12,4 % zaradi odsotnosti delavcev. To se pravi, da je v teh desetih dnevih bil lo odsotnih od dela nad 20 delavcev. Med temi je bila večina neupravičeno odsotnih. V teh dsetih dnevih so morali marljivi delavci opraviti, nič manj kot 1600 delovnih nadur zaradi nediscipliniranih izostane karjev. V gradbenem podjetju v Semedeli so znašali izostanki v isti dekadi 11,4 % ali 375 delovnih dni, kar pomeni, da je bilo izgubljenih 3.000 delovnih ur. Gradbeno podjetje »Prvi maj« v Kopru je v istem času imelo 28,4 % delovnih zamud.
Tudi naše tovarne za konzerviranje rib ne bodo zadovoljivo rešile vprašanja pomanjkanja delovne sile, niti ne hudo bistveno znižale polne lastne cene, dokler ne bodo zaostrile delovne discipline. Tako je v tovarni ARPAGONI v Izoli od 10. do 20. decembra.
P/SEJO tffiM...
Ali se ho še ponovilo?
Naši partizani so ob novoletni jelki taborili
V poletju smo čitali poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo sadja veliko. Ne bom se spuščal v brezpredmetne razprave, pač pa se bom dotaknil enega zelo perečih vprašanj.
Nova zdravstvena znanost prihaja do zaključka, da je mnogim boleznim vzrok v pomanjkanju vitaminov.
Istra pridela precej sadja. Vse to sadje pa se prezgodaj obira in vozi na trg. Deloma se to sadje izvozi, nekaj ga predelamo v marmelada Naš trg pa je že dalj časa brez sadja.
Pravijo, da gremo z razvojem časa. Čudno pa se mi zdi, da .se še do sedaj nikdo n) vprašal, zakaj ni več sadja na trgu.
Dobre volje bi bilo treba in sadjarje prepričati, da obirajo zrelo sadje in ga šele takrat odkupiti. Sadje bi bilo treba, vsklaidiščitii in ga dati na trg sedaj! Prizadete naprošamo, da o tem podajo svoje mnenje.
Stavbni material v kmetijstvu
Zadnje čase s eje glede'dobav raznih kmetijskih potrebščin pojavil za stoj. 2e večkrat je manjkalo umetnih gnojil. Manjkajo pa koli in letve za popravilo latnikov. Tudi žice je malo.
Se težje pa je s stavbnim materialom: apno, pesek, cement, opeka itd. Za škaf apna in peska je treba o-praviti ' 10 poti: Na gradiliščih pa
Ivan Prelog
BRANKO,BABIC
0 bistvenih vzrokih spore v
Po logiki teh tovarišev iz vodistva KPI bi smeli .sklepati, da so tudi druge kompartije, na čelu z boljševi-ško partijo Sovjetske zveže, krive poraza revolucije v Italiji, ker so tako odločno zagovarjale priključitev Trsta k Jugoslaviji. Zares čudna logika — vsekakor pa niti najmanj marksistična in revolucionarna.
Poleg vsega tega pa je ta linija strankarskega sistema formalne buržoazne demokracije KPI omogočila reakciji, da je s pomočjo vseh mogočih strank razbijala enotnost širokih ljudskih množic, da je preprečevala vsestransko povezavo delavcev, kmetov, srednjih slojev in delovne inteligence s proletariatom in njegovo Komunistično partijo na čelu. Partija se je pojavljala samo kot predstavnica svojih pristašev, v glavnem delavcev — pa še to ne vseh — ne pa kot predstavnica interesov vsega delovnega ljudstva, kar bi lalko bila, če bi vodila politiko široke ljudske fronte z revolucionarno perspektivo prevzema oblasti. Se mnogo je raznih napak i,n slabosti, ki jih ima KPI in ki nujno izvirajo iz takšne oportunistične politične linije, vendar z njimi ne bomo tratili časa, saj bo že ta prikaz osnovnih napak za razumevanje protekle pa tudi sedanja linije KPI,
Na prvem zasedanju Informbiroja je bila kritizirana, prav ta linija KPI — v teh osnovnih potezah. Posledica te kritike je bila tudi avtokritika KPI na zasedanju CK KPI v novembru 1947 in na kongresu Partije januarja leta 1948.
Uta teh dveh mestih so bile dokaj jasno obsojene linije KPI me,d narodno osvobodilno borbo, njeno stat lišče do CLN in njene parlamentarne iluzije. Kot rezultat te avtoikritike je prišla potem linija široke ljudske fronte, prehoda na revolucionarnejše oblike borbe in neposredne perspektive ljudske demokracije ria poti v socializem. Zal pa je vse do danes ta linija obvisela v zraku in se ni konkretizirala v dejanjih, Edini poskus je bila Ljudska fronta, ki se je formirala po kongresu Partije v začetku 1948. leta in ki je nastopila na volitvah 18. aprila 1948. Toda la Ljudska fronta je nosila v vsebi osnovne slabosti CLN: bila je koalicija v vrhovih, ni bila pa organizirana v širokih ljudskih množicah, na bazi zdrave borbene in revolucionarne enotnosti. Poleg tega je ta Ljudska fronta bila formirana bolj v perspektivi volilnega bloka koi pa resnične delujoče in borbene politične organizacije ljudskih množic. To pomeni, da
se je še vedno vdajala parlamentarnim iluzijam. Tako je popolnoma .razumljivo, da je takšna ljudska fronta takoj razpadla, ko je doživela ne-usipeh na volitvah — gledano seveda s stališča samo volivne perspektive.
Tako je KPI po vseh izkušnjah, ki jih je doživela in iz katerih bi se lahko marsikaj naučila, šla naprej po isti poti, po kateri v bistvu hodi še danes, obložena z vsem bremenom prejšnjih napak.
V luči te analize politične linije KPI laže razumemo poslednje dogodke tudi pri nas, v našem demokratičnem gibanju, po objavi resolucije Informbiroja, osnovne vzroke današnje razdvojenosti v tržaškem delavskem in demokratičnem gibanju ter politične osnove Vidalijeve frakcijo-riaške skupine.
Morda nam bo kdo zaradi tega očital, da nismo odgovorni niti dorasli temu, da kritiziramo politično linijo KPI. Mislimo, da smo popolnoma upravičeni kritizirati vse take napake in slabosti politične linije KPI, kolikor vplivajo posredno ali neposredno na tržaško delavsko in demokratično gibanje. Kot tržaški komunisti smo dolžni tržaški proletariat učiti in ga vzgajati v dosledno revo-lucionarnam duhu in mu odkrivati
vse negativne pojave, ki jih skušajo in hi jih skušali vnašati v njegove vrste ter tako slabiti njegovo revolucionarno borbenost. Ali pa smo temu kos, o tem naj pričajo naša dejanja! -S tem ne mislimo niti najmanj podcenjevati italijanskega proletariata. Nasprotno visoko cenimo njegovo revolucionarno borbenost. Ce pa kažemo na napake in slabosti njegovega vodstva, ki se negativno odražajo tudi pri nas. pa tudi v odnosu mednarodnega delavskega gibanja, katerega del smo tudi mi, potem izpolnjujemo samo svojo komunistično in in ter n ac i on al ist i č n o dolž n ost.
Ko kritiziramo napake in slabosti vodstva, ne mislimo odrekati KPI tiste vloge, ki jo ima kot najosnovnejša in najbolj revolucionarna sila v italijanskem narodu, ali pa celo začeti borbo proti KPI kot taki. Zlobno bi bilo, če bi nam kdo to podtikal. KPI je naša bratska Partija, ki vodi sedaj težko borbo proti reakcionarni buržoaziji v deželi in proti imperializmu. KPI je edina garancija, da si bo italijanski narod priboril končno osvoboditev. Z našo kritiko opozarjamo samo na tiste negativne strani, ki škodujejo borbi italijanskega proletariata. V kblikor imajo negativne posledice tudi na tržaško delavsko gibanje. Vse to pa v .iskreni želji, da bi KPI te slabosti in napake, v korist celotnega revolucionarnega gibanja, čimprej premagala.
(Nadaljevanje sledi)
bilo odsotnih od dela 64 delavcev in je bilo tako izgubljenih 514 delovnih dni ali 10,2 % delovne sile. v tovarni AMPELEA pa 674 delovnih dni ali 15,9 % delavstva ni bilo na delu. Prav tako se tudi v bivši opekarni NARDONE v Izolii in RUDA pod Sv. Petrom niso dovolj borili proti izo-stankarjem in niso za to pod/zeli nikakršnih ukrepov. V razdobju od 10. do 20. dcembra je bilo zgubljenih v opekarni RUDA 51 delovnih dni ali 12,1 % delovne sile, v NARDONE 143 delovnih dni ali 19 % delovne sile.
Ker smo že pri tem, naj omenimo, da tudi v naših trgovinskih ustanovah, to je v OMNIA je bilo v drugi dekadi decembra izgubljenih 227 delovnih dni ali 19 %, neupravičenih izostankov od dela.
Da so neupravičeni izostamkarji »poklicni« i.n številnejši le v omenjenih podjetjih — kot posledica nezadostnega ueia sindikalnih organizacij — nam dokazujejo podjetja ADRIA, VODO-Vu , rudnik v Sicjotah, ladjedelnice in tovarna mila SALVETTI v. Piranu, ki so v zadnjih časih uspele znižati delovne zamude na minimum, ali za najnujnejša opravila in celo na nič.
Varčevanje z delovno silo se ne omejuje le na odpravljanje neupravičenih izostankov. V korist vsakega posameznika in skupnosti je tudi preprečevanje odsotnosti zaradi nezgod in nepredviđenih obolenj, kar pomeni po-večati skrb za higiensko- in tehnično-zdravsitveno zaščito ter za življenjske razmere zaposlenih. Skratka: v v-seh podjetjih, kjer je visoko število bolezenskih izostankov (na primer pri gradbenem podjetju »Prvi maj« v Kopru, odsotnosti zaradi nesreč, prekomernih in tako imenovanih »upravičenih «izostankov ter poklicnih izostan-karjev, lahko ugotovimo, da malomarno gospodarijo z delovno silo in premalo skrbijo za delovne ljudi.
Borba za varčevanje ni samo v tem, da varčujemo z materialom. Treba je videti, koliko, izgubi podjetje zaradi nepravilnega gospodarjenja z delovno silo, koliko mora izdati za zdravila in bolezenske dopuste, treba je videti, kje so vzroki za odsotnosti in obolenja.
Dolžnost sindikalnih organizacij v prvi vrsti in vseh množičnih organizacij je, da temeljito obravnavajo to tako važno vprašanje.	G. B.
Ifltadinske uotiiae
raztresajo material. »Mi imamo, lahko delamo, kar hočemo; vas nič ne briga!« pravijo.
Kolikokrat se pojavi pri kmetu bolezen v hlevu. Rabil bi živo apno' za razkuženje. Apna ne dobi, bolezen sé ponovi. Nazadnje pade krivda na živinozdravnika.
Novo leto je za nami. Treba bo začeti nrsliti na pripravo toplih gred in na setev. Mnogo je razbitega. Potrebna so popravila, ali kje dibiti apno, pesek in cement? Lesen topli-njak stane preveč in malo traja. Marsikje v njivi najdemo znamenje, da je bila tam topla greda. Radi pomanjkanja materiala je niso mogli popraviti. Tako je marsikdo opustil povrtnino in začel sejati pšenico.
V mlad:h letih sem hodil kosit.. Dober kosec je bil tudi stari Jože. Ko je bil pijan, je rad zapel: »Kakor se meni streže, tako mi kosa reže!«
Tudi v* Kopru kakor po vseh ostalih vaseh In mestih našega okrožja so te dni v polnem teku mladinske
volitve.
Glede na važnost oživitve mladinske organizacije v Kopru moramo reči, da je organizacija ZAM zbirališče in opora mlajšega rodu. Mladinske volitve so glede na notranjo organizacijo mladinskih vrst zelo važne za okrepitev osnovnih mladinskih organizacij, aktivov itd. Prav tako ni nič manj pomembna mladinska organizacija v sklopu organizacije SIAU za vsestransko graditev našega življenja. Ker naši mladinci in mladinke razumejo pomen svojih volitev, so tudi valili. Tako so uspešno zaključili volitve v aktivih: Istra-Benz, Gorivo, Vodovod, Invalidi, Vino, Corrado, Jadran, Pecčhiari-Giuiliani, Cement, Adria, Omnia, Fruotus, Delanglade, kmetijske zadruge, Taverna, Loggia, Mlekarne, Poäa-VUJA, MLO, Okrajni LO in Okrožni LO, aktiv N-oitranje uprave, Sodišče, Javno tožilstvo. Konzumne zadruge, Radiofonija in Istrska banka. Do 10. januarja pa se bodo zaključile mladinske volitve tudi po ostalih aktivih v Kopru.
Med časom od 15. do 20. t. m. pa bo po volitvah konferenca ZAM za mesto Koper, kjer bodo razpravljali
Iz bolničarske šole v Izoli smo dobili
16 diplomiran, bolničark
Včeraj so zaključili enoletno Delničarsko šolo v Izoli. Za lo so pripravili lep slavnostni večer na katerem je govoril o važnosti bolničarske službe in nalog, ki čakajo mlade bolničarke Dr Hlavati.
Solo je obiskovalo 18 deklet in je trajala eno leto. V teku leta so imeli 450 ur učenja, na katerih so se seznanile s splošnimi pojmi medicine in bolničarske službe. Na tečaju so se učile tudi slovenščino in nekatere predmete splošne izobrazbe. Poleg tega so imele praktični študij v bolnici v Kopru in v Izoli.
Od vseh tečajnic je 16 dobilo diplomo in dve bosta morale ponavljati še 3 mesece.
Ena tečajnica bo nameščena v dia-gnozičnem laboratoriju v Kopru in ena pa bo šla za pomočnico kirurga v operacijsko dvorano v Izoli, ostale pa bodo nameščene kot bolničarke po raznih bolnicah našega okrožja.
Ce bodo tečajnice stalno izpolnjevale svoje znanje bodo lahko postale vredne svojega poklica in kos svojim nalogam ter s tem mnoga pomagale našemu ljudstvu. .Posebno pa še. ker je büo do sedaj pomanjkanje bolničarskega kadra.
razen o doseženih uspehih na volitvah tudi o bodočem delu za procvit
mladinske 'Organizacije v Kopru.
Povedati moramo še to, da je zadnje čase šolska mladina v Kopru zelo zaostala za drugimi aktivi; potrebno je, da tudi njeno delovanje oživimo. Prav tako ne smemo pozabiti na nekatere mladince, ki se po Kopru sprehajajo, ne da bi delali in bili vključeni v ta ali ond aktiv. Pri tem bo morala organizacija ZAM mnogo delati. Pa tudi organizacija SIAU mora piri tem dati več pomoči za pritegnitev vseh teh mladincev in mladink v organizacijo ZAM in tako ustvariti močno mladinsko fronto, ki bo vzgajala našo mladino v dobre antifašiste in borce za socialistično izgradnjo pri nas.
Izpred sodišča
IZ TRSTA JE PRINAŠALA RAZNE PREDMETE IN JIH HOTELA PRODAJATI V NASI CONI PO VIŠJIH CENAH
Banetti Antonija je 16. jan. 1950 hotela pritihotapiti iz Trsta v našo cono 5 zapestnih u.r, 1 torbico nay-ion, 53 glavnikov, 15 listnic in še nešteto drugih predmetov.
Nameravala je priti do mastnega zaslužka na nepošten način, pobrati v svoj žep dragocen zaslužek našega delavca s tem, da bi mu prodala po visokih cenah stvari, ki jih je ona kupila po zelo nižji ceni.
Antonija Banetti in vse take bodo morale polagati svoje račune pred ljudskim sodiščem.
UKRADLA JE DVE KOKOSI IN PURANA
Krmac Štefanija pok. Josipa in Ane roj. Bernetiič iz Marezig št. 52 je obtožena, da je ukradla dve kokoši pri Krmac Lilijani iz Krmcev—Marezig m purana istotam stanujočega Krmac Viktorja.
Ker je šla odpirat tuja .vrata brez ključev in si prilastila perutnino, bo morala na zatožno klop.
KAZNOVAN JE BIL, KER JE ZATAJIL VEČJO KOLIČINO VINA
V četrtek 4. januarja 1951 je sedel na zatožni klopi pred ljudskim sodiščem v Kopru Klobas Karel iz San-•toma.	*
Klobas Karel — precej premožen kmet, je pri vpisovanju vina zatajili ter ni vpisal 14 hi vina. Mislil je za to količino vina ne plačati davka in je tako špekulant kljub prebrisani glavi prišel pred sodišče.
Vsako tako špekulantsko delo je strogo kažnjivo.
Talko bo tudi Klofoas Karel iz Savloma plačal 4^000 din kazni in vsa sodmijske stroSke.
VeUkan petletke = Koksarna v Lukowil ^ korak naprej v našem šolstvu
V sestavu koksarne bodo poleg drugih velikih industrijskih naprav še dve destilaciji za p'o:zvodnjo katrana in benzola
človek se kar težko znajde na velikanskem gradilištu v Lukovcu v srcu Bosne. Vse naokrog, do koder se ozre oko, so same velikanske stavbe. Lepo število teh gradbenih velikanov je že popolnoma dograjenih. Ob njih pa rastejo novi zidovi; betonirajo temelje, na katerih pa bodo kmalu zrasli velikanski objekti. -V
Ce se oglasiš piri monterjih, ki sestavljajo peči in stavbne objekte, in jih povprašaš, kaj so doslej napravili, boš težko dobil odgovor. Njih bolj zanima bodočnost. Oni vidijo pred očmi popolnoma dograjeno velikansko tovarno, in ob njej. že vagone polne koksa. Tisti, k:i ne pozna velikanskega poleta jugoslovanskih delavcev, bo rekel: »Dolgo je še do tega.« Toda vodja momterske brigade Milan Lisica se mu bo posmehnil: »Neće već biti dugo.« Takšnega miš- ■ ljenja so vsi delavci, tako tudi delajo- Težko je presoditi na oko, kateri objekti' so večji ali važnejši. Globinske bunkerje, v katerih je prostora za 3600 kuto. metrov koksa, že betonirajo. V njih se bo prav za prav začel proces predelave koksa za proizvodnjo. Po širokotirni železniški progi bodo naravnost iz Kreke prihajali vagoni z lignitom. Dnevno bo prišlo okrog 500 vagonov. Lignit bodo mehanično spustili v velike bunkerje, od tam pa v stroje za drobljenje. Potem se bo lignit presejal, izpral, zmlel, nato posušil. Tako bo lignit prišel na svoji poti do koksa skozi tri med seboj povezane velikanske zgradbe, ki zavzemajo površino 400 kv, metrov. Največja je visoka 40 m, sušilnica pa 25 m. Vse bo najmodemeje urejeno. Koksanje bo trajalo od 22 do 24 ur. Koks bo padal iz stiski amie e v Specialne že-
Kratke vesti
iz Jugoslavije
Največja tovarna čevljev v Sloveniji bo v kratkem dograjena. Gradbena dela na poslopju velike tovarne obutve v Kranju se bližajo koncu. Tovarna bo pričela obratovati sredi prihodnjega leta in bo izdelovala trikrat več obutve, kakor so jo do sedaj izdelale največje tovarne obutve v Sloveniji.
Belje je letos dalo Že 29.008 pitanih prašičev. Veliki zvezni agroindustrij-ski kombinat Belje bo letos prvič izpolnil svoj letni plan v pitanju prašičev. Tri velika pitališča so letno plansko nalogo že izpolnila. Doslej je Belje dalo v sklad za potrošnjo 29 tisoč pitanih prašičev; v kratkem pa bodo pitali še 4.000 prašičev.
Ljubljana je dobila 25 vagonov pohištva po nižjih cenah. Državno trgovsko podjetje NA-MA je v zadnjih desetih dneh prejelo za Ljubljano od tovarne pohištva v Delnicah, Skradu, Mirni pri Gorici in Novi Gradiški 25 vagonov sobnega in kuhinjskega pohištva. Na račun te dobave si bo lahko nekaj najpotrebnejših delavcev in nameščencev, ki jim je bilo pohištvo v
prosti prodaji nedosegljivo, uredili stanovanje. Kuhinjsko pohištvo iz smrekovega leta je po 6.840 din, sobno, hrastovo pa po 22.000 dinarjev.
V zagrebški tovarni »Rade Končar«
izdelujejo prvi generator za hidrocentrale) v Zvorniku na Drini. Ta je doslej največji generator in njegova zmogljivost bo znašala 30.000 Kw. Za njim pridejo na vrsto generatorji za druge hidrocentrale, ki jih bo izdelala ista tovarna,
lezmiške vagone, ki jih bo električna lokomotiva odpeljala v stolp za gašenje. Od tod bo šel koks v separacijo, kjer ga bodo prebrali.
V	velikanskih pečeh pa ne bodo pridobivali samo koksa, nasprotno mnoge snovi, iki jih vsebuje oglje, bodo pretvarjali in odvajali po posebnih želežrtih ceveh skozi različne propuste, v katerih bo različna temperatura in prepih ter vlaga. Pri predelavi liiignita v koks bodo pridobivali naftalin, penol itd.
V	sestavu koksarne bodo poleg drugih velikih industrijskih naprav še 2 destilaciji za proizvodnjo končnih proizvodov iz katrana in benzola. V teh destilacijah bodo lahko predelali končne proizvode surovin iz treh koksarn. Tudi drugi pomožni pogoni koksarne so vsak zase že tvarina. Samo vodne naprave bodo dajale vsako uro 260 kub. metrov industrijske in pitne vode. Kot-larn-i-ca pa bo morala preskrbeti vsako uro 300 ton pare. železniški tiri koksarne bodo dolgi osem kilometrov.
Da bo koksarna popolnoma dograjena in začela lahko obratovati, morajo zgraditi še 50. stavb in objektov, saj bo imela ta velikanska koksarna nad 110 stavb. Za izgradnjo teh objektov so samo letos vložili 3 in pol
Na gradbišču velike koksarne raste vedno več novih objektov
Ce stopiš v slovensko ali italijansko osnovno tolo v Kopru, ki sta sedaj v dveh ločenih poslopjih in prikažeš učiteljem karsibodi, ki naj bi bilo vezano tudi na krajši rok, tedaj te kratko zavrnejo:
»Počakajmo do selitve v novo šolo!«
Taka izjava ima v glasu in izrazu ■ učitelja nekak' svečan odsev in odraža veselje, da bodo imeli otroci svoj nov in lep dom.
Novo 1951. leto bo torej lep korak vnaprej za naše šolstvo. Poslopje stoji na vitlu Kopra, na eni čelni strani se mu odpira širok poglea tja cez zaliv proti Ankaranu, na drugi pa gleda' naravnost v sonce.
Tudi način zidave je edinstven: zgradba je zidana iz obdelanega ka-. mrla mestoma pomešanega z opeko. Pročelje je iz belega kamna, ostalo pa iz sivega kamna iz Sv. Antona. Mešanica dveh vrst kamnov in deko-
racija z opeko prav prijetno vpliva na oko. Okna in vrata so obširna, tako da bodo učilnice nadvse svetle in zračne. V sredini poslopja je vhod, ki pa gre proti notranji kakor proti zunanji strani: stavba ima torej dva široka vhoda.
Vhod je svečan in strog; širok hodnik pelje skozi vso zgradbo v pritličju kakor v prvem nadstropju je po osem prostornih učilnic 6 metrov dolgih, 5,5 širokih in 3,40 visokih.
Ce otroci ne bodo mogli v odmorih na dvorišče bodo imeli na razpolago veliko vežo na sredini hodnika, vežo, ki bo zračna in prostorna. Pa tudi hodnika sta zelo svetla saj končujeta s steklenima stenama.
Vsa učilnica bo imela eno celo stran v steklu, za večerne ure pa bo posebno racionalno razsvetljena. Popolnoma novo pohištvo bo v skladu z ostalim delom stavbe. Vsak ražred ima tudi prizidek z garderobo za u-
miiijoina normiranih ur, Ižko,palli so 42.380 kub. metrov zemlje, vgradili 41.594 kub. metrov betona, 3.511 ton železa itd.
Velikansko delo so opravili delavci gradbenega podjetja »Tehnika«. Svoj plan so visoko presegli. Vsi delavci so organizirani v brigadah. Na gradbišču dela 130 brigad, ki vse presegajo svoje delovne naloge. Nekatere presegajo norme tudi za 90 do 110 odstotkov.
S taksnim herojskim delom delavcev bo prav gotovo zgrajen ta velikanski gigant naše petletke ob pravem času, tako kot so to delavci obljubili.
—1
ŠOVINISTI dofùU f
i L--*---'
«o-	■ s j i
Velika peč v kateri se bo pretvarjal lignit v koks
Ali bi nam, smeli stopiti pred oči tisti italijanski šovinisti, ki odrekajo rojakom v Itailiji ali coni A narodnostne pravice? Spričo vseh krivic, ki jih prizadevajo našemu ljudstvu v Italiji in coni A ter pravičnosti, kii jo lahko opazijo vsak dan .in povsod v Jugoslovanski coni Trsta, si oni ne bi smeli upati pred nas. Njihov lastni nacionalni ponos — če ga imajo — bi jim moral reči, da so nepošteni. Sicer pa z naše strani ne po» udarjamo nič drugega razen to, da so naša načela in naša praksa višja iti plemenitejša ko njihovi.
PO pojmih višje socialne pravice, po pojmih pravičnosti do človeka in vsega, kar je njegova umska in moralna last, po teh naših pojmih je torej preganjanje človeka zaradi njegove narodnosti zločin, sramota in ponižanje za tistega, ki to počenja.
Zato mora biti sram vse tiste -šoviniste, ki se upajo dvigniti prst ali reči besedo proti Slovencem v Italiji ali coni A Tržaškega ozemlja, ko vsak dan la-hiko berejo ali slišijo po našjh ustanovah (predvsem v radiu Jugoslovanske cone STO) složno slovensko in italijansko besedo.
Vsak dan jim kažemo živ primer sloge in pomiritve med narodi, vsak dan jih učimo, kako je treba spoštovati tudi druge narodnosti. V Istrskem
okrožju je danes po narodnostni pripadnosti prebivalcev več šol kakor kdaj koli: tako italijanskih kot slovenskih ali hrvaških.
Letos smo ustanovili v Kopru še eno italijansko srednjo šolo: učiteljišče. Teda do zdaj ni bilo na tem področju in je zato izpolnjena važna
ATTILIO FONDA
razstavlja v Kopru
Fliranski akademski slikar Attilio Fonda razstavlja svoja impresionistična dela v Kopru od 6. do 10. januarja letos.
Razstava je v dvorani nad kavarno Loggia.
Zveza itali jamskih prosvetnih društev je pokazala v zadnjem letu po-hvalnost na vseh področjih. Ta razstava je že tretja po vrsti v kratkem času. Dve slikarski in ena fotografska razstava pa ni maio za dobo nekaj mesecev, posebno zato, ker se nam v kratkem obeta še ena — četrta — razstava pod istim okriljem.
Samo po sebi nam se postavlja vprašanje:
»Kdaj pa bodo sloenski slikarji priredili kaj lepega?«
Odgovor prepuščamo njim!
Kako so Slovenci v Kopru dobili	_
©v©|o PE*V© Ifuclslc© solo
Poglavje v .slovenski ljudski šoli v Kopru, ki je za časa Avstrije delovala z -uspehom celo vrsto- let, je zelo zanim-i-vo. Primer te šale nam odkriva dio-vo-lj, zgo-vornp, da so se morali tudi koprski Slavonci krvavo boriti za svoje najbolj osnovne človečanske pravice. Oblastniki, ki so se radi hvalili s svojo pravičnostjo, niso dali ničesar satni od sebe.
Bilo- je ob začetku tega stoletja-, -ko je postajalo Slovencem v Kopru vedno bolj jasno, da jim je slovenska ljudska šola neo-bhiodino potrebna. Pisali so- -prošnje z mnogimi podpis-i, ki so romale po avstrijskih državnih uradih. Odgovor je- bil v vseh primerih: Ne damo! Jasno se je pokazalo, Ja si av-strijska hegemon Istrana buržoazija išče zaveznika v italijanski reakciji. Tako naj bi še bolj okrepila svojo fronto proti slovanskemu delovnemu ljudstvu, ki je vedno glasneje zahtevalo svoje pravice tudi na strateško važnem ozemlju ob Jadranskem morju. K-ljub vsem oviram pa Slovenci v Kopru vendarle niso obupali. Rešitev, pa čeprav začasno, so si poiskali v -lastnih podvojenih naporih. Sami so
si našli primerne prostore, sami izdelali šol-sko o-premo in koinčno zaprosili Ciril-Metodovo družbo, da jim pošlje učitelja. Po avstrijskem zakonu so bile privatne šole dovoljene. Leto 1908 je bilo za Slovence v Kopru zelo važno, -saj so končno vendarle dobi-li učiteljico! V slovensko ljudsko šolo se je tedaj vpisalo 110 slovenskih šoloobveznih otrok. Slovenske matere so pozdravljale s solzami-v očeh vzgeji-teljico Marico Kregati - iz Gorice. Ci-ril-Metodova dr-uižba ni bila tako premožna, di bi lahko poslala več učiteljev in zarad-i tega Je imela Marica Kregau s svojo enora-zredn-ico težko delo. Vse otroke je razdelila na tri skupine, ki so se v šoli zvrstili do dveh opoldne. Slovenska šola je bila v današnji Marsi-chevi z-gra-d-bi, ki je bila tedaj last Slovenske posojilnice v Kopru. Ta posojilnica, ki so jo Italijani na kratko imenovali »Banca slava«, je imela v Ko-pru še več drugih zgradb. Dejstvo, da se je na to slovenskih otrok, j.e porazno za vso slovensko šo-l-o v Kopru vpisalo 110 tedanjo reakcijo, je nepotaiten dokaz
Sodobni čuvarji reda Z	I ML 1 V O S T I
Francozi se močno pritožujejo nad svojo policijo oziroma svoje policaje, ker jih je toliko, da že drug za drugo ne ve, se gledajo po-s-trani in mečejo polena pod noge. Neredko- se pri tem pokaže, da so visoki policijski uradniki v prav dobrih odnošajih z lopovi, da z: njimi sodelujejo in si celo delijo plen. Ni se še poleglo razburjenje za-radi znane »generalske afere«,' ki je pokazala, da so preje-maii ugledni državni predstavniki podkupnino od š-pijona in sleparja Peyreja, ga sikrili, ko je postala zadeva nevarna in mu p-o-tem pomagali v inozemstvo, ko se je pojavil ze nov škandal. V Strasburgiu je namreč ravnokar končal p-ro-ces proti elanom raznih policij, ki so na-govarjail sumljive tipe k tihotapljenju zlata, jm po-tem izisi-lje-vali in ovajali, da bi pti šli do na t-o razpisane nagrade. Pn tem so se pa sprli in se obračunava]! p pištolami, pri čemer je bil eden od policajev ubit. Sedaj se pa pojavi ge v Marseilleu neki detektiv po imenu Valainitin in trdi na ves glas nič ma-nj, kakor da so razbojniki, ki so lansko leto olajšali indijskega maharadžo Aga Kana in njegovo ženo za znamenite dragulje v vrednosti sto milijonov frankov, najtesneje povezani s policijo, Ker mož le ni hotel biti tiho, so ga najprej iz Pariza lepo posvarili, a ko to ni nič pomagalo, sprav,1, v luknjo, Tam se mu je Pa postoci o prepričati sodnike, da -so verje no ve čji lopovi oni, ki so ga dali zapr 1 kot on, pri čemer je prišto na a^ da sta bila zlo-glasma razbojnika i-n Vincile-one, ki sta pripravila n p« ^ na Ago Kana, nad vse do-bra prija e lja šefa policije v Cannesu, kjer se je napad izvršil. Povsod pa se je pokazalo. da je zloči-nca prijela ona policijska Skupina, s ikatero je bil povezan i-n ni pustila dru-gi se v stvar vtikati ter ga skrila, dokler se m polegla nevihta, nato mu pa pomagala v varno tujino,
Res prav lahko zaupajo Francozi svojo varnost i-n imetje takim čuvarjem reda, zato pravijo, da jih bodo sedaj malo prerešetali, hudobne tudi zamenjali, javni red pa postavili na čv-rstejšo pc-dlago, kar jim tudi mi res iskreno želimo.
Cigareta bodočnosti
Naš pokojni veliki pesnik Oton Zupančič je nekoč v šali izrazil željo po »iznajdbi« cigarete, ki ne' bi škodovala zdi civju, hratu pa naj bi bila prav tako slastna kakor prava nikotinska. Tudi so znane že je gospodtoj? da bi bUi na, rrizi prti varni pred gorečimi cigaietami in želje nekadilcev da bi mogli Inez »nevarnosti« zadušitve bivati v uipstoru skupno s kadilci.
Te želje se bodo menda zdaj kmalu izpolnile "e smemo verjeti kemiku d-. Kifigerju, ki zatrjuje, da je iznašel idealno cigareto bodočnosti. Dr. Ringer namreč trdi. da se mu je posrečilo ce.arebii tobak, tako taz-‘stopiti, ne da bi bil užitek pri kajenju 7*nanj-an. Nova 'cigareta tudi ne bo nadlegovala nekadilcev, ker tli tako slabotno, da se sicer lahko kadi vsak čas naprej, ne more pa zažgati okolice, torej tudi ne namiznih pr-fnv. P- časno gorenje cigarete ne povzroča samo minimalnega duna, temveč ima tir' no prednost, da ie bo kadi.ee irival dvakrat tako dolga, kakor aosiej.
Iznajdba d- Kingarja industrijsko ni težko izvedljiva, kajti za proizvodnjo cigaret bodočnosti niso potrebni nov' stroj1. Producijsk' stroški bodo ostali sicer nespremenjeni, vendar bodo .nove cigarete zaradi počasnega gorenja za polovico cenejša — in kar je glavno, ne bo toliko škodovala zdravju.
NAJVECJA MLEKARNA V EVROPI
Na Švedskem so nedavno zgradili obrat, ki more dnevno predelati 250 t-soč kg mleka. Masi0 pridobivajo po rr.iovem postopku, z goščevanjem in ohlajevanjem ga izdelajo vsako uro skoraj celo tono. v moderno opremljenih skladiščih lahk0 hranijo 11, milijonov kg mlečnih izdelkov. Obrat je največji v vsej Evropi.
ATOMSKI ŽARKI IN ŽIVILA
Odkrili so možnosti da se ob uporabi atomskih žarkov živila ohranijo v svežem stanju celo leto. V Akade-llot Loto objavil uspešen izid ekspe-
miji znanosti ZDA je znanstvenik El-rimenta s kruhom, ki—je, ovit v celofan in izpostavljen učinkom atomskih žarkov, leto dni ohranil svežost in okus.
Loto je dejal, da s0 bili doseženi dobri uspeni tudi pri konzerviranju mesa ir sočivja.
narodnega zati-ranja slovenskega naroda v samem Koipru! Pomislimo ie, da imaij-o dames v Sv. Križu p-ri Trstu italijansko ljudsko šolo za kakih 7 do 10 otrok!
•Nekateri starejši Slovenci sé še danes spominjajo marljive učiteljice Marice Kregau. Njej je sledil Borštnik Srečko, znani vzgojitelj, ki je prav tako dosegel velik-e uspehe. Tu moramo omeniti, da so tedanje oblasti vršile močan pritisk' nad vsemi tistimi slovenskimi starši, ki. so pošiljali svoje otroke v slovensko šolo. Prav zaradi tega je kak slovenski otrok tu in tam tudi odpadel. Pfeifer Marica je bila zadnja učiteljica na tej šoli, V petih letih nj-nega službovanja v Kopru je zapustila to šolo cela vrsta dokaj zrelih fa-ntov ta de-klet. Marsikdo od njih se je po-zneje prebil tudi na visoko šolo. Se živeča Pfeifer Marica pripoveduje, da je za časa prve svetovne vojne Slovencem v Kopru predla zel-o trda. Ta iniciativna učiteljica se je povezala -s kraji daleč v za-le-dju in celo s kraji globoko na Hrvaškem ter tjakaj pošiljala na prehrano sestradane otroke. Nekaj časa je poučevala tudi na ljudski šoli pri Sv. Luciji. Njena poštenost ter marljivost sta bila trn v peti italijanskim šovinistom in -iredentistom. Primerilo se ji je celo, da jo je pri Portorožu počakala tolpa takih pobalinov iz Pirana ter jo napadla s kamenjem. Kljub vsem napado-m pa ni klonila. Vestno je vršila še nadalje svoje vzgojno delo.
V tistih časih se je dogodilo, da so slovenski, -kaznjenci v koprski kaznilnici zahtevali, da se jim dodeli
slovenski ali pa hrvaški učitelj. V svoji zahtevi so deloma uspeli, kajti v Koper je vendarle prišel učitelj Ju-rdana, ki je -kaznjence poučeval v njihovem materinem jeziku.
Lepo uspevajoča slovenska ljudska šola v Kopru je dvigala pogum. Koper je postal za n.e-kaj časa zopet pomembno središče slovenske kulturne dejavnosti. Slovenci so se zbirali zlasti okoli svoje dramske družine ter svojega pevskega zbora. V dvorani gostilne »Pri Kosu« so se vrstile prireditve za prireditvijo. Na pomenke in razgovore pa se je slovenska inteligenca rada sestaja-la zlasti v go-stilni »Pri Tomažinu«. Tu se je razpletala živahna diskusija o domačih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih.
Italijanska okupacija je pomenila za slovensko šolo konec njene dejavnosti- Po tej okupaciji so pometali iz javnih ustanov v Ko-pru vse Slovence. Ma-rsikdo se je za ve-d-no oddaljil iz mesta, ker so ga imeli »na pikii« italijanski šovinisti. Število -slovenskih otrok je zaradi tega padlo. Za tem so italijanske oblasti izkoristile otroško epidemijo ter slovensko ljudsko š. io na svojevrsten način enostavno zadušile. Marica Pfeifer j iva pa ni vrgla puške v koruzo-! Sio venske otroke je zbirala na privatnih -stanovanjih in j-ih tam poučevala. Pozneje je. odšla v Trst, kjer je uspešno delovala še celo vrsto let.
Ta slovenska Soia, k-i se je rodila V Ko-pru v mukah in težavah, je koprskim Slovencem v po-nos, našim sovražnikom pa v sramoto, ki je ne bodo mogli nikdar izbrisati.	vs
S tem širijo svoje obzorje. S sceno, igranjem posredujemo gledalcem besede in dejanja pisca igre, ki naj bo čimbolj nara-vno podana. Le s svojim doživetim i-n, predvsem naravnim igranjem bomo zadivili gledalce. V tem- najdejo ne sa-mo poklicni igralci, tudi igralci naših del it antski h odrov v velikih slovenskih igralcih Borštnika in Ve-ro-vška — s-vo-ja ve-lika vzora. Oba sta s svojo- naravno in doživeto igro, zlasti v ljudskih igrah zaslovela kot- najboljša slovenska igralca. Bila sta po prvi svetovni vojni prva stebra mlade prebujajoče se slovenske igralske umetnosti.
In končno naj na-m gledališka predstava nudi tudii plemenito razvedrilo! Z odira naj nam govori zdrav humor, brez vsakršnih kvan-t. Iva-n Cankar je deja-l, da je slovenska beseda pesem i-n pesem naj bo vriskanje veselih src. Zato naj posladi življenje delovnega človeka, da za čas, ko gledamo predstavo, pozabimo na vsakdanje skrbi. Naj nam vlije novega veselja za bodoče delo.
Le če bomo na vse to pa-zili, borno lahko s svojim kulturnim delo-m koristili narodu, da bomo z veseljem prisluhnili slovenski besedi z odra, ker nam bo posrednica lepote in plemenitega razvedrila, da bomo prerojeni in notranje bogatejši odhajali z naših prireditev in vse lepše na-m bo pri srcu.
NEKAJ NAPOTKOV, KAKO NAJ SE LOTIMO DELA NA ODRU
Predvsem se moramo zavedati, da odrska igra ni delo posameznika, ampak je to kol-ektivno, to se pravi, skupinsko de-lo. Uspeh izvedene predstave ne zavisi od -posameznega igralca, temveč od celotne igralske skupine. Zato mora ta sestavljati harmonično kolektivno celoto.

E K A J ZA
LJUDSKE
ODRE
Osvojimo si načelo: »Majhnih vlog ni, so le majhni igralci.« Ce se bomo držali tega načela, bomo kmalu uvideli, ida je uspeh celotne igre odvisen od najmanjše podane vloge.
Pri gledal-iški družini mora vladati brezpogojna disciplina, poslušnost, redno posedanje vaj ter pridno učenje vlog. Otresti se moramo vsake nadutosti in škodoželjnosti, predvsem pa zatrimo staro, puhlo domišljavost, ki je pri podeželskih diletantih (nepoklicni ;gra-lc.i, -ki se poie-g svojega rednega dela iz ljubezni ukvarjajo z gledališkim .igranjem) precej v navadi.
Igralska družina na-j bo skupina neomajno predanih ljudi, z ljubeznijo do svojega dela na oid-ru in s strogostjo nasproti sebi in d-rugnn. Vsak še tako »majhen« igralec naj se zaveda svoje odgovornosti do poverjene mu vloge
Ko se je vodstvo igralske družine po vsestranskem razmiš jinju in posvetovanju odločilo za uprizoritev nekega dela, se morajo sodelujoči igralci nsjp-ej seznaniti z njegovo vsebino.
Prvo čitanje dra-matskega dela za mizo imenujemo bralno vajo. Teh bralnih vaj je lahko več, dokler igre po.poino-ma ne .razumemo-, dokler do potankosti ne razčlenimo n jene notranje vsebine, nje smisla. Poiskati moramo poiglavne misli; ideje in vódiMri motiv (snov) drame. S te-m proučujemo celotno pisateljevo delo. Nikakor se ne smemo oddaljiti od njegove glavne ideje in misli, ki jo je obe-
ležil v svojem delu, če hočemo, da ne borno dela spačili. Dobro je tudi, da se nekoliko seznanimo s pisateljevim življenjepisom. Nujno pa je, da ugotovimo, v kateri d-obi se igra dogaja, da pozneje tej primer-no vskla-dimo sceno in garderobo (nošo) nastopajočih oseb.
Ce nam na deželi primanjkuje ljudi, ki bi vse to znali svetovati, moramo pač sami pobrskati po raznih pisanih virih. Seveda nam to iskanje vzame precej časa. Zato ne izbirajmo pretežkih del, kateri-m me bi bili kos in ki bi presegala naše razmere in našo zmogljivost.
Bo-lj-e je, da posta-viimo na oder skromnejša dela — laže izvedljiva — pa tista pravilno in lepo pripravljena.
Pri braln-ih vajah skušamo ugotoviti tudi karakter (značaj) posa-mezni-h likov v igri. Za-to moramo v-lo-ge pravilno razdeliti. Pri tem pazimo na barvo, glas-u, -lepo in pravilno izgovarjavo ter na pojavo človeka. Ni važno, kdo se zna bolje pretvarjati in posnemati, ampak kdo zna bolje doživljati svojo vlogo. V tem je tista tajna vsakega odrskega uspeha.
REZIJA, SCENA IN ŠMINKANJE
Ko smo pri bralnih vajah izluščili pravilne poudarke besed in sta-vkov, ter se dodobra seznanili z vsebino igre, bomo šli k prvi vaji na odru. Po zasnovi režije se bomo lotili dela na deskah.
Režiser 'je' osrednja oseba vsake igralske družine. On daje uprizoritvi po-go-n in prikroji zunanji okvir v zaokroženo celoto. Ka-kor je vsakemu pevskemu z-boru potreben pevovodja, tako- je igralski družini režiser. Dober režiser lahko marsikatero manjvredno dramaitsiko delo pretv-oni v uspeh. Lahko je pa tudi obratno.
(Nadaljevanje sledi)
vrzel ter napravljen no-v velik korak k po-polnejši šolski zgradbi italijanskega prebivalstva na našem področju.
Lahko smo ponosni na naša načela in na našo prakso, ki jo oblast čvrsto izvaja vsak dan in na vsakem mestu.
Kateri od tistih šovinističnih šolskih oblastnikov v Italiji ali coni A lahko pokaže na svojem področju nekaj, kar bi vsa-j delno odtehtalo to našo nacionalno pravičnost?
Nasprotno! Zadnje dni so začeli ustanavljati po čisto slovenskih vaseh Slovenske Benečije italijanske otroške vrtc-e. Slovenskih otroških vrtcev pa te vasi nimajo! Ti vrtci spadajo po-d zna-no firmo: »Italia redenta«, pod ustanovo, k! so jo postavili zato, da bi potujčevali podjarmljeno manjšino za časa fašizma in to nadaljujejo še danes. Take v-rtce so postavili v Srednjem, Gorenjem Triblju, Praprotnem, Zavrhu, Topolovem, Krav'Srju, Sovo-d-njah, Osoja nih, Varcai ji, v januarju pa bodo odprli take vrtce tudi v Až-li, Prosnidu, Tarčentu in še nekaterih drugih vaseh.
Protislovenska ofenziva je torej v polnem razmahu. Spričo takih dejstev je nemogoče molčati.
Ko protestiramo- proti takim pojavom i-n zahtevamo p-ostavitev slovenskih šol in slovenskih otroških vrtcev v -slovenskih krajih v Italiji, opozarjamo obenem na spoštovanje določb mirovne pogodbe, ki zagotavljajo Slovencem v Italiji življenjske pravice. Istočasno se pa vedno bolj -dviga vredin-osit vseh ukrepov, ki so veljavi pri -nas in ki se -nanašajo -na prosveto sploh .in šolstvo vseh treh narodnosti našega okrožja. Vse te tri narodnosti lahko tud» z večjim spoštovanjem gledajo na našo ureditev.
Tržaški književniki v Slovenili
Obisk slovenskih književnikov iz Trsta je vzbudil v Sloveniji veliko zanimanje med prebivalstvom. To je dokazal tudi literarni večer, ki so ga naši književniki priredili v četrtek zvečer v Filharmonični dvorani.
Književnike je pozdravil pisatelj Franc Bevk, nakar je igralec Jože Tiran recitiral nekaj pesmi pokojnega kraškega poeta Iga Grudna. Na to je Vladimir Bartol bral svojo novelo »Janičarjeva izpoved«, dr. Andrej Budal črtico i»Se kapljico«.
V petek pa so tržaški književniki priredili poseben podoben večer tudi v Mariboru.
čenče in z umivalnikom. Kurilo se bo v lončeni peči.
Higijenski del bodo predstavljali razen umivalnikov pri garderobi tudi posebni umivalniki in štčanišča: za dečke, deklice* in učitelje.
Vse sobe so parketirane, stranišča, stopnice in garderoba pa iz glanča-nega betona.
V to šolo se bosta vselili slovenska in italijanska osnovna šola. Dobili bosta vsaka svoje nadstropje; ki sta enako veliki in tudi drugače povsem enaki.
Z dograditvijo tega poslopja in z njegovim prepuščanjem javni upö-rabi bo ljudska oblast dala našemu prebivalstvu nov dokaz svoje skrbi zanj in razumevanje za vse njegove potrebe.
Kulturne potrebe so pa pri nas osnovne.
Poleg tega moramo omeniti, da bo zelo vzgojno vplivalo na učence tudi njihovo vsakodnevno druženje in u-čenje pod istim krovom. Pod eno streho bosta postali dve nacionalni kulturi in kovalo se bo tukaj eno samo bratstvo, bratstvo Slovencev in Italijanov.
SPOMINSKI DNEVI
6. ja,n. 1929. Takratni jugoaldv. kralj Aleksander je u-ki-n-il tako imenovano »vSd-ovid-a-nsiko ustavo«, razpustil parlament Im vse politične srtainke in uvedel zloglasno diktaturo, Ministrski predsednik je postal general Pero Zii-vkov-ič, ki je med zadnjo vojno kot član pobegle vlade v Londonu še naprej deloiva-l proti interesom jugoslovanskih narodov.
8.	jan. 1589 rojen Ivan Gunduilič, hr-hvatski pesnilk.
1819 umrl v Ljubljani prvi slovenski pesnik Valentin VODNIK. Rodil se je v Zgornji Šiški -pri Ljubljani. Šolal se je v Novem mestu, potem pa je sito-pii v frančiškanski red v Ljubljani. V času francoske province »Ilirije« je bi;l ravnatelj gimnazije in obrtnih šol v Ljubljani. Leta 1814 so ga upokojili, -ker so mu očitali francosko mišljenje in članstvo v prostozidarski lo-ži. V slovensko slovstvo' je Vodnika uvedel Pohlin, potem pa šč baron Žiga Zois, ki ga je pridobil najprej za so-de-l-ovanj-e p-rii Kuo-re-ndejevem slovarju. S tem ga je napotil k proučevanju preprostega -narodnega' jezika. Vodnikove pesmi se odlikujejo s svojo stvarnostjo in poučnostjo. Iz vseh veje preprostost in domačnost. Vodnik ima zasluge -tudii pni urejevanju »L-ubiamskih Noviz«, prvega slovenskega časopisa, in -pri izdajanju Sol. knjig, med katerimi je najpomembnejša njegova slovnica slovenskega jezika.
9.	jan. 1842 rojen Anton HAJDRIH, slovenski skladatelj. Leta 1876 je v lastni založbi izdal zbirko »Jadranski glasovi.«, od katerih je posebno znamenita pesem »Buči, mor je Adrijansko!«
1856 rojen v Globokem piri Rimskih to-p-Kcah Anton AŠKERC, slovenski pesnik. Z uspehom je uveljavljal v slovenski besedni umetnosti sv-o- > bodo umne poglede na.-fewf...Giav- -na teža -njegovih pesmi je v socialnih vprašanjih. Aškerc je ustvaril vrsto dovršenih balad, romanc in drugih pretežno pripovednih pesmi. Posebno znamenit je njegov cikel pesmi o hrvatskih puntih s skupnim naslovom »Stara pravda«.
1890 rojen Karel CAPEK, znan češki pisec.
1905 v Rusiji prva revolucija.
10.	j-'-". 1876 začel izhajati tržaški list ’
»Edinost«.
11.	jati. isso rojen v Berčevcu v Istri Evgenij KUMICIC, hrv. pisatelj.
1887 umrl v Gorici Franc ERJAVEC,
slovenski pnirdooipis.ee in pii-satelj;
VELIKO DOŽIVETJE
DELAVKE
MARIJE
V mrzlem, sivem jutru je bilo. Na vrata je močno potrkalo. »Ježeš,« je zastokala mati in se prestrašeno spogledala s hčerko. Nežica pa je spokojno spala- v zibelki.
Spet je zaropotalo po vratih. Marija je ogrnila ogrinjalko in odprla, Zunaj -so -bili Nemci. Z njimi Fo-lte-jev Grega — izdajalec.
»Kj,e so Tonč, T-reiza, jjnez m Mi* ha?« je kričal Grega i-n grozil s puško.
Marija je zmignila z -rameni. »Toliko vem, kakor vi,« je rekla mirno.
»Lažeš, psica izdajalska,« ji je Grega tiščal na prsi cev samokresa. »Povej-, si-cer te ubijem.«
»Ne morem po-vedati, česar ne vem.«
Nežica se je zbudila i-n začela jokati. Skočila je k zibeli in d-vignila otroka v naročje. Nemci so se ra-z-kroipiii po hiši. Dva sta strahovala mater. G-rega pa ni hotel izpustiti Marije.
Spehal jo je iz hiše na v-rt. Otroka je zeblo v sami srajčki, divje j-e jokal in se oklepal matere.
»Po-vedala boš zlepa ali zgrda,, psica,« se je cd -togote penil izdajalec in dvignil puškino ko-pito.
Kakor v obrambo je dvignila otroka. Pograbil ga je in treščil v drevo. V Mariji se je zameglilo. Divje je kriknila, planila, grizla, praskala in davila zver, -ki ji je ubila otioka, dokler jo ni omamil težak udarec . . .
Z-budila se je v živinskem vagonu na poti v Nemčijo, v taborišče. Taborišče. Glad. Smrt. Tri leta je bila ta-m. Trikrat po petinšestdeset dni in noči. Videla je ženo, ki se je Ì2 obupa vrgla na električne žice. Videla jih je nešteto, Jci so jih v zabavo es-eso-vcev zverinsko mesarili psi. Bila ie med tistimi, ki so j-ih na vse načine nečloveško mučili. Vse je vzdržala. Po naključju je ušla krematorijski peči. Mislila je na brate in sestre ta-m daleč v domačih gozdovih. Zvečer so internira-nke pele vsaka v svo-je-m jeziku o svoji domovini. Esesovke jih niso razumele. V vseh je živela velika, silna vera v pravično zmago, v svobodo. Nekatere so jo res dočakale, med njimi tudi Marija.
Dostikrat je življenj,e kakor* pretresljiv film, tudi Marijino je biio takšno. Marija se je vr-nila. Vrnila sta se tudi To-nč in Janez. Tereza in Miha pa sta za večno ostala v Ko-
čevskem Rogu. Doma so našli pogorišče. Med pepelom zoglenele materine ko-s-ti;
Toda pogorišč je bilo toliko, toliko. Domovina je še krvavela iz neštetih ran. Treba jih je bilo zaceliti. Pomagati, delati, (Telati.
»Začeli bomo iznova,« je rekel Tonč. Marija in Janez sta prikimala.
RAZŠLI SO SE
Marija dela v tovarni, kjer so nekoč pre-d letii odpustili njenega Martina i-n ga zagnali v smrt. Mnogo, mnogo se je spremenilo v tovarni oa tistih časov. Pod Marijinimi rokami veselo poje stroj, poje o novem življenju. Ko je bila prvič proglašena za udarnico, se je začudila, zakaj, kaj ni njeno delo p-rav takšno kakor drugih, in so ji ,povedali, da dela lepše, bolje, hitreje, tako da je drugim za zgled in da je ves oddele-k po-nosen 'nanjo. Potem je še ve-seleje zapel stroj pod njenimi rokami, še hi-tireje so se vrtela kolesa. Spet je bila udarnica, sledila ji je vrsta drugih . . .
Veselo so zaipeli stroji v tovarni tiste tedne pred velikim zgodovinskim dnevom, ko bo tovarna postala last delavcev. Nekoč je prišel k Mariji Petran, predsednik delavskega sveta.
»Marija,« ji je rekel, »ka-kor veš, mora p,ri prevzemu prevzeti ključe eden izmed najboljših. Izbrali smo tebe.«
Danes ob desetih bo v imenu delavcev prevzela ključe tovarne. Ce bi Martin, njena Nežica, pa mati, -sestra in brat doživeli ta veliki dan . . . Toda saj ve, da b-rez žrtev, trpljenja in boleči,ne ne bi nikoli doživel-i svobode in njenih bogatih sado-v.
Se vedno je stala na oknu. Toda megle ni bilo več. Izza zelenega pasu dreves je počasi vzhajalo so-nce. Saj bo kas-na, se je prestrašila.
Vključila je eleKtrično stikalo in pristavila lonček z zajtrkom. Nato je stopila k omari, da izbere, obleko. Ali naj vzame črno obleko, ki j-o navadno nosi ob nedeljah? Ne, ne, v črno vendar noče biti oblečena na svoj naj-le-pši, naijs-vetlejši dan.
Oblečena v svetlo sinjo bluzo z medaljo dela na prsi-h, vesela in ponosio zravnana, je pol ure pozneje stopila skozi okrašeni vhod tovarne, -nad katerim so delavci z velikimi črkami napisali:
»Danes veseli in poposni prevzamemo tovarno v svojo last.«
MAŠIM KMETOVALCEM
oooooooooo
oooooooooo =
V od a - uničevalka poljedelskih ku Itur
Kdaj voda Koristi in Kdaj Mpsiiodeiskim kulturam
IFI	m	Rl	U	SLI	n	u	IRA 'n SI	PO	IRT
									
Marsikateri kmetovalec bo zmajal z glavo ob tem naslovu. Do sedaj smo namreč vedno poudarjali, da je prav od: vode v glavnem odvisna produktivnost zemlje. Voda mora biti na razpolago rastlinam o pravem času in v pravi meri. Nenormalno deževje v poslednjih mesecih je v taki meri napojilo in zalilo nižje predele zemljišč, da so ponekod ogroženi pridelki (posebno ozimine).
Star pregovor pravi, da sta voda in ogenj najboljša prijatelja, a obenem sovražnika človeka. To popolnoma drži! Voda je glavni faktor v prehrani rastlin; če pa, kakor letos, naplavi zemljišča in ne odteka, ovira razvoj rastlin. In če se to stanje podaljša, se rastline posušijo kakor v najhujši suši.
Zakaj uničuje stoječa voda rastline? Korenine rastlin potrebujejo zraka kot listje. Brez zraka ni življenja rast-Hn. Ce je zemljišče pod vodo, se rastline uiduše.
Rastline srkajo skozi drobne^ koreninice iz zemlje mineralne snovi- ki so v vodi raztopljene. Voda prenaša te snovi do listja, kjer se v zmesi z
ogljikovo kislino, katero dobi rastlina iz zraka, pretvori v hranilno snov (škrob, sladkor itd.). Cim bolj so te mineralne snovi razredčene v vodi, tem večja transpiracija mora biti, da pride do listja potrebna količina teh snovi. Ker se pa v času, ko voda obliva zemljišča in posevke, zgodi ravno nasprotno, rastline v tem času zelo malo delajo, zato je prevelika vlaga enako škodljiva kot suša.
V sušnih letih korenine ne morejo vsrkavati mineralnih snovi iz zemlje, ker se te nahajajo v preveliki koncentraciji (zgoščenosti), ko pa je pre-
več vlage v zemlji, ne morejo prevesti do listja dovolj mineralnih snovi, -ker je izhlapevanje vode skozi listne reže prepočasno.
Prečudno se nam zdi, da se naši kmetje tako malo zanimajo za čiščenje odvodnih jarkov (soline). Čiščenje jarkov je, lahko rečemo, bolj važno opravilo kot obdelovanje in gnojenje zemlje, ker je zastonj orati in gnojiti, če je vse to naše delo zaman zaradi naše nemarnosti. Poslednji čas je, da kmetje spoznajo to napako in da napino vse sile Za odtok vode z njiv.	Dr. J.
RAJONIZIRANJE
kmetijske proizvodnje pri nas
Glavna naloga kmetijskega sektorja v dtželi, kjer se gradi socializem, je dviganje kmetijske proizvodnje, istočasno pa je nujno potrebna borba za spremembo odnosov v proizvodnji, da je za tako ureditev družbenega stanja na vasi, ki bo izključila izkoriščanje človeka po človeku.
KMETIJSKI
ODGOVARJA
Vprašanje: Pri hiši imam tri jablane. Vsako spomlad so prepolne cvetja. Cvetje pa nato odpade. Kaj je v tem pogledu ukreniti? Na kateri način lahko prisilim . drevesa, da. obrodijo?
Odgovor: Na vaše vprašanje bomo odgovorili s posebnim člankom.
Vprašanje: Hotel bi zvedeti nekaj o gojitvi črnega korena.
Odgovor: Crni koren je zelo priljubljena jesenska in zimska zele-njad. Pri nas ga ne gojimo v takem obsegu, kot bi zaslužil. Gojitev te ze-lenjadi ni prav nič posebnega. Sejemo ga marca v 20—30 cm oddaljene vrste. Med rastjo rastline primerno razredčimo, oplevemo in zemljo prerah-
Jod povečuje mlečnost
Ze davno so Nemci z zavistjo gledali na svoje zapadne sosede Nizozemce, kako kmetje tam udobno živijo v svojih dvorcih kljub temu, da prodajajo svoj -glavni pridelek — mleko in maslo — veliko ceneje kakor nemški kmetje.
Tako so se našle v Nemčiji učene glave, ki so z državno podporo kupile na Nizozemskem nekaj krav in jih dobro krmili, ali količina mleka je padla. Poskušali so jih krmiti -na različne načine, toda brez uspeha, končno so kupili tudi krmo na Nizozemskem in krave so zopet zvišale količino mleka.
Tedaj so dali Nemci znanstveno preiskati krmo in ugotovili, da je nizozemska krma vsebovala za razliko nemška krme poleg drugih snovi tudi jod. Napravili so tedaj razne poskuse, ki so jim pokazali, da je jod res tista redilna snov, ki vpliva na povečanje mleka. Poleg tega ima mleko še druge na človeški organizem ugodno vplivajočfe snovi.
Podobne ugotovitve z mlečnim donosom so se napravile tudi pri nas. Poskusna postaja v ANKARANU pri Zavodu za pospeševanje gospodarstva zasleduje üspehe krmljenja živine ter na podlagi dobljenih podatkov raziskujejo učinke krme.
Do sedaj se je moglo ugotovili, da po zemljiščih, ki so bila nekdaj pod morsko gladino, kakor je na primer na Nizozemskem in »po naših bivših solinah, najbolje uspeva detelja. Detelja izvleče od vseh rastlin, ne da bi to škodovalo njenemu razvoju, največ joda. Razne druge rastline kakor žito, koruza, krompir, paradižnik itd., ne uspevajo dobro na takih tleh, do-čim se detelja uspešno razvija in ima še to prednost, da povečuje mlečnost pri živini v presenetljivi meri, kar detelja z drugih zemljišč tega ne more.
Detelja je na splošno krma, ki jo živina s slastjo uživa.
Upamo, da bodo poskusi Foskusne postaje omenjenega zavoda pokazali dobre rezultate tudi na drugih področjih raziskovanj, s katerimi se Poskusna postaja v Ankaranu bavi.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.
ljamo. Crni koren je zelo odporen proti mrazu, zato ostane lahko tudi pozimi na njivah. Izkopljemo ga le toliko, kolikor ga rabimo. Kuhan in olupljen koren pripravljajo kakor beluš, ocvrt na olju kakor ribe, na solati itd.
Mlade, sočne liste obiramo spomladi za solato.
Glavna ovira napredku, kar pomeni večjo donosnost zemlje, je prevelika razkosanost zemljišč. Na razdrobljenih parcelah ni mogoče izvesti mehanizacije ter s pridom uporabljati vse moderne izsledke agrotehnične znanosti.
Druga ovira napredkuje pomanjkanje strokovnega tehničnega kadra. Kmetijstvo je postalo veda. Ne upoštevati tega dejstva pomeni zaostajati v napredku. Individualno gospodarstvo pa ne more prit« nikdar do nujno potrebnih strokovnjakov, ki bi uvajali načrtnost v delu in agrotehnične ukrepe v poljedelstvo. Ne glede na to, da danes nismo mogli odstraniti glavnih ovir za večji razvoj kmetijske tehnike, bomo poskusili v glavnih obrisih podati našemu- kmetu In zadružniku navodila in nasvete, kako se da z uvajanjem sodobne agrotehnike dvigniti, hektarske donose in izboljšati živinorejo.
Predvsem moramo naše ozemlje raz-
deliti na večja ali manjša področja (rajone), ki z ozirom na podnebne in talne razmere bolj odgovarjajo gojitvi te ali one kulture — te ali ono veje kmetijstva.
Omenili smo, da se moramo pri ra-joniizaciji oslanjati na podnebne In talne razmere določenega okoliša. Zadržali se bomo le pri splošni rajoni-zaciji. Podrobno rajoniziranje kmetijskih gospodarstev v rajonih je delo KLO.	; I
Na kaj se moramo opirati pri opredeljevanju (deditve) terena na rajone? Predvsem pa moramo dobro proučiti vpliv svetlobe in toplote na posamezne poljedelske kulture. V ta namen se lahko poslužimo več letnih ugotovitev meteoroloških postaj na terenu.
Enako maramo upoštevati količino padavin (srednjo mesečno količino-padavin skozi desetletja). Ne smemo seveda iti mimo dosedanje razdelitve kulturnih kategorij, kar pomeni, da moramo upoštevati ugotovitve, kje in kako se do sedaj razvijajo in uspevajo posamezne kulture.
Ko srno prišli do teh podatkov, imamo že osnovo, na kateri lahko gradimo. Seveda rajonizacija ne sme Piti preozka — kar pomeni, da ne sme biti preveč razdrobljena. Rajonizacija ne more in ne sme zajeti vseh podrobnosti problemov rastlinske proizvodnje. Ce bi delali v tem smislu, bi prišli ponovno r.a staro.
Naše neobsežno ozemlje je zelo različno v pogledu rajoniziranja. Razdelili ga bomo v pasove in še te v rajone.
Po mnenju podpisanega (o tem se da diskutirati) bi morali raizdeliti naš teritorij na sledeče pasove in rajone:
A. Nižinski obalni pas, ki bi zajel obenem melioracije dolin Rižane, Dragonje in Mirne.
(Nadaljevanje)
ODBOJKA- dragoceno sredstvo za vzgojo
in utrditev zdravja naše mladine
Odbojka je igra, kii po svoji uporabnosti, vsebini in obliki rešuje izobraževalne, zdravstvene in vzgojne naloge. Privlačna je zato, ker je preprosta in skromna po načinu igranja in po pravilih. Bogata je gibov in lepa po obliki igre. Odbojka tudi ni utrudljiva; začetnik nikoli ne pride do tiste izčrpanosti, ki pri drugih športnih disciplinah dostikrat zelo kvarno vpliva na doraščajoči organizem, zlasti pri
mladimi. Kolikor bolj pa je igra kvalitetna, toliko bolj je tudi fizično zahtevna. Vadba tehnike je preprosta in se je vsak lahko priuči zelo hitro. Da začetnik lahko sodeluje v igri, mu je treba obvladati le podajanje žoge, medtem ko so odbijanje žoge, tolčenje in blokada žoge elementi kvalitetnejših igralcev.
Pri nas ima odbojka že precej staro tradicijo. Poleg nogometa je naj-
J
M
Lep smuški polet na 120 me terski skakalnici v Planici
Dober hlev - zrcalo živinorejcev
O {sestanfeili
Snaga v hlevu je eden glavnih pogojev za uspavanje in umno negovanje živine. Mnogo starih predsodkov v tern pogledu je že izginilo in se umaknilo pravilnemu naziranju o vzdrževanju hlevov, vendar jih je še nekaj, ki kvarno vplivajo na našo živinorejo.
Kakor za človeka:, tako je zrak nujno potreben tudi za živino, ki diha kakor mi. Zaradi tega ne smemo, imeti živine zaprte v hlevih, kjer je slub zrak, okužen po bacilih in nasičen s smradom. Ze v mrzlem zimskem času moramo vedno paziti na to, da pride v hlev namesto težkega, okuženega zraka svež in zdrav zrak. Ce ne zračimo hlevov ob toplih pomladanskih ali ob vročih, poletnih dnevih, živini samo škodujambj
Kali raznih bolezni so vedno .pripravljene napasti živčevje živali. Ce to ni popolnoma zdravo, se more le s težavo ubraniti napadov. Lahka sprejemljivost bacilov pa povzroča bolezni, večkrat s smrtnim izidom.
V hlevih' je torej treba zraka in
snage; nikdar naj me bo ležišče živine zamazano, odpadke odstranimo čimprej mogoče, voda mora imeti prost odtok do gnojnične jame, tla naj bodo vedno dobro pometena ‘in po možnosti potresena z živim apnom, ki zadržuje izhlapevanje amonijaka. Živino moramo redno čistiti in česati vsak dan. Ce se živina vrne z dela vsa potna, jo dobro osušimo in zdrgnemo s slamo. Ta posel je lahek in koristen za žival, obvaruje živino pred prehladom in pred raznimi pljučnimi boleznimi, ki večkrat povzročajo živinorejcu mnogo stroškov ali celo pogin živali.
Snažnost kože omogoča hitro odstranjevanje vseh snovi po vseh kožnih luknjicah. Te snovi bi drugače morale odhajati po drugih telesnih delih v njihovo veliko škodo. Razni poizkusi so dokazali, kako velike važnosti je negovanje in snaženje kože. V zamazani koži se plodijo večkrat cela gnezda nevarnega mrčesa, ki zelo kvarno vpliva ma razvoj živali.
(V neki koprski urad stopi kmet. Ura je '9. V uradu sedi urr/dhlca in prebira razne akte . . .)
Kmet: »Hotel bi govoriti o neki nujni zadevi s tov. X« (poverjenik, tajnik, upravitelj — saj je vseeno . . .)
Uradnica: »Pravkar je šel na sestanek in ne vem, kdaj se vrine. Poskusit« priti ponovno ob 11.«
Ob 11. uri pride kmet spet v urad.
Kmet: »Ali je prišel tov. X?«
Uradnica: »Telefoniral je, da ne pride do 14. ure, ker gre na sejo komisije . . . Y.«
Kmet: »No, pa bi kar vam pojasnil zadevo!« (Kmet pove svoje stvari tovarišici ...)
Uradnica: »No o tem pa bi bilo najbolje, da se kar s tov. X pomenita!«
Kmet: »Veste kaj, tovarišica? Avtobus odhaja že ob 13., doma me čaka veliko dela. Ta dan lahko zapišem* kredo na podplate. Povem pa vam, da sem zato že večkrat prižel v Koper.«
Kmet odhaja jezno iz urada in pre-
mišljuje o večernem tečaju ter sklanja (bližajo se izpiti . ..-): Seja, seje, seji, sejo . . . Delo, dela. delu ... Postavlja si vprašanja: Kakšen čas je sejati? Sedanji, prihodnji? Zakaj sejemo toliko? Končno pride do zaključka, da kmet seje le enkrat v letu in zato obira plod svojega truda. Sejati vsak dan pa ni nedoločen čas, pravi profesor slovenščine, temveč... izgubljen!
Molitev za moto rukovodstvo
Predstavnik »zdravih sil« v SZ gre po cesti in sreča sivolasega starčka:
Kam pa, očka? Najbrž greste molit?
Da, ga! Molit gre!
Za koga pa molite?
Za naše modro rukovodstvo!
No, vtidiš, kaj ti molitva pomaga, včasih si molil za carja, pa je le propadel.
Saj ravno zato zdaj molim za naše modro rukovodstvo, je odgovoril starček.
Vaške humoreske
Pozabil je zavezati vrečo..
ZA NAŠE PIONIRJE
Modelarski krožek pijonirjev v Kopru
Do sedaj nismo še našim pionirjem ničesar povedali o ljudski tehniki. Govorili smo o drugih stvareh in smo to panogo prezrli. Najbolj še zaradi tega, ker tudi ni bilo takih pobud, da bi o njej govorili med pionirji. No, slučajno smo sc obrnili do tovariša Vodopivca na slovensko gimnazijo, ki nam je povedal, da že precej časa imajo svoj vzoren krožek ljudske tehnike. Imajo namreč aeromo-delarski krožek in delajo majhne letalske modele P2. Zdfhije čase je štvar sicer nekoliko zastala, ker od okrajnega odbora niso prišli voditelji in so tako ostali sami, a tudi materiala jim je zmanjkalo. Upajo pa, da bodo kmalu začeli delati, ker pionirji se zel£ zanimajo in se jih je veliko vpisalo v ta krožek. Prav tako imajo svoj krožek ljudske tehnike tudi na slovenski gimnaziji v Portorožu in pionirji na Marezigah. Vsekakor je lepo, da so se tudi pionirji začeli zanimati za tehniko in modelarstvo.
Saj je to zelo zanimivo učenje. V urah, ko v svojem majhnem krožku kaj pripravljate, se kuje v vaših srcih misel,, da bi postali piloti, tehniki motoristi, mehaniki in še kaj lepega, kar bo v življenju potrebno, zato je treba, da tudi v ostalih vaseh organizirate vi pionirji take krožke. Lahko se učite aeromodelarstva, mo-torizma, spoznate radio in telefon ter 1 se seznanite z Morsejevo abecedo, ki je zelo zanimiva in o kateri bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk.
Vse to stoji pionirji pred Vami, le začeti je treba in učitelji Vam bodo pomagali!
O protestantizmu
Pionirjii, gotovo ste že kaj čuli o protestantih. Prepričani smo, da poznate Primoža Trubarja. On nam je spisal leta 1551 prvo slovensko knjigo. Saj ste gotovo slišali od vaših učiteljev, da se je imenovala knjiga »Abecednik«. Potemtakem so nam dali protestanti prvo slovensko knjigo. Zapisali so slovensko besedo in začeii učiti svoj narod v materinem jeziku. Delo protestantov je veliko in ga ceni ves slovenski narod. Kdo od vas, pionirjev, se še ni ustavil pred podobo bradatega Trubarja. V vsaki šoli ga najdete, v vsakem srcu! Trubar, Krelj, Bohorič in Dalmatin so bile najvažnejše podobe slovenskega protestantizma. Saj ste gotovo slišali o slovnici, ki jo je spisali Bohorič, pa o Dalmatinovi Bibliji tudi kaj gotovo veste. Oni pionirji, ki so biti ob tednu slovenske kulture v Kopru, so gotovo videli te knjige, ki so na vsakega napravile globok vtis.
Nekateri pionirji pa se bodo spraševali, kaj je protestantizem. Protestantizem je versko gibanje, ki se je odcepilo iz različnih vzrokov od katoliške cerkve in je začelo učiti ljudstvo/ ter pisalo zanj knjige.
Križanka
Tuči sivobradi Dedek Mraz nas je obiskal in razdelil darila
llllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll!
Rešitve
	A iRi!		■ 1	k SSSSih.	2	k
	A	i3		4		
Ä atiSSS	Is					
1”						1
		II		II		<
	7	8		9'		«
	10		E	11		
	2		BBS m	‘3		
Nasmejani obrazki koprskih pionirjev na dan Novoletne jelke
Vodoravno: 3. prislov, lai poudarja pravilnost; 5. ponočni ognji; 6. glasilo slovenske mladine; 7. postajališče za ljudi na postajah; 10. površinska mera; 11. njii; 12. bog, kii je Skoraj v vsaki križanki; 13. tek — brez začetka.
Navpično: 1. del ceste, ki gre
skozi hrib; 2. sredstvo za pisanje; 3. predpona, ki pomeni davno preteklost; 4. igralne karte z najmočnejšo vred» nestjo; 5. popravlja posodo; 8. doba;
9.	ojnice.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno; 2. oba; 4. Don; 5. metan; 7. ni; 8. ap; 10. očk; 12. potni-na; 13. ris; 14. rokav; 16. bob; 17. tat; 19. nji; 20. iti.
Navpično: 1. nebotičnik; 2. ode; 3. Ana; 5. mi; 6. no; 7. napa; 9. prag;
10.	otrobi; 11. kisati; 14. raj; 15. vat;
16.	bn; 18. ti. ,
REŠITEV UGANK
1.	Danes mene, jutri tebe.
2.	Pravljice.
3.	Uš.
4.	Voda.
KDO JE KAJ UGANIL?
Najboljše rešitve in odgovore nam je poslal pionir Rafone Cvetko iz Portoroža.
Peter in Danilo pri kosilu
Peter: Kako malo mesa so nam dali za kosilo, samo dva koščka za oba.
Danilo: Jej bolj počasi in povej zakaj si vzel večji kos mesa!
Peter: Se prej pa mi povej bratec, kaj bi ti naredil v takem primeru?
Danilo: Vzel bi tega manjšega!
Peter: Saj ga imaš!
Danilo: Ne, ne, vzel bi tega večjega!
Peter: Potem pa bi naredil kot jaz!
Bilo je pred nekaj leti, ko je bd v Kopru navadni prašičji sejem na katerem je prišel tudi Franc Burja. Ime ni pravo, ker smo ^i ga izmislili, a vendar stvar se je v resnici dogajala; če hočete verjeti ali ne. To nas ne briga! Kupil je dva lepa mlada pujska in jih nesel do-mov.Po poti se je že veselil, kako jih bo ponosno pokazal svoji Tonci. Toda sreča mu ni bila naklonjena in ko je prišel v strmo reber izven Kopra, ga je v popk utiščaio in je šel
Jenko Kovač
V	Ospu živi star mož, ki mu pravijo Jenko Kovač. Dejansko pa se ne peča- s kovaštvom, ampak se le greje ob svojem ognju in piha vanj. Pravijo mu Kovač zato ker je njegova hiša zadimljena kot kovačnica. On pa tega imena ni vesel.
V	Ospu pa živijo še precej hudomušni ljudje, tak je bil posebno ranj-ki Jože, ki je rad koga potegnil za nos. In je nekega dne doletela ta nesreča nekega Vaneta iz Brkinov, ki je šel s svojo mulo na sejem v Zavije. Potoval je čez Osp in ko je hotel podkovati svojo žival je zaprosil nekega Osapea, ki je bil ravno Jože, kdo bi mu lahko podkoval mulo. Jože mu je dejal, da naj najde Jožeta Kovača, ki biva pod steno nad vasjo. Vane je šel in našel omenjeno hišo, privezal mulo za slab latnik, na katerem je visela stara trta in vstopil v »kovačnico« ter rekel: Dober dan Jenko Kovač! Kovač pa se je tako razžalil, da je pograbil stol in ga pognal v Vanetovo zadnjico.
Mula se je splašila in potegnila za seboj latnik in trto, tako da je Jenko ostai brez trte. Vane pa je divjal po vasi hi iskal fio*, ‘kn, ki ga je lažno napotil. Jože, ki je slutil kaj bo, si ja nadel klobuk in mirno poslušal Vaneta, ki je grozil s koserjem, a ga ni spoznal! Ce pa je vse to res, se kar sami prepričajte!
Vojna v Kopru
»Strašna vojna bo divjala, prišli bodo še roplani, zato tema bo postala1-.; so dejali Koprčani.
Pa so žarnice pobrali in zatèmnilii ceste, še drugod so jih iskali, da bi bilo več teme.
Mlajši streljali so s fračo in raizbivali luči, starši vzeli pa so lato, da so lažje k njim prišli.
Ce pretveza bila je vojna, to prav n,ič nas ne skrbi, tema nas skrbi popolna, ker po ulicah ni luci!
Hai pAaUstavfc?
Ce nosi dekle ročno torbico preko rame.
Ce prideš na večerjo v Taverno in ti prinesejo na mizo kosilo.
Ce ima hranilnica dolgove.
Ce je aktivist neaktiven.
Ce ima vino enake kakovosti različne cene.
Ce planiraš setev ozimin spomladi.
Ce v Babičih svetijo cestne luči jro-dnevi namesto ponoči.-Ce »La nostra lotta« mislii, da je petek sreda.
Ce Kontrolna komisija ne kontrolira.
na s. . ., Vrečo s »konči« (prašiči) je položil na tla, ne da bi ji privezal vrat. Seveda, važno opravilo je imel in se ni spomnil, da bi mu lahko zbežala. V resniki jo je en pujsek potegnil ven z vreče in šel svojo pot. Vendar Burja ga je opazil in kljub svojim slabim nogam je hitel za njim in ga lovil par ur, dokler se ni začelo temniti in takrat se je spomnil, da je imel še enega v vreči, zato je tega iz obupa pustil in tekel nazaj k vreči. Toda, hudiča! Tudi oni jo je pobrisal zato ker Franc, ko je šel za onim je pozabil zapreti vrečo in tako sta mu potegnila oba, domov pa je nesel svoji Tonci le prazno vrečo, zato mu ni skuhala za večerjo niti trd bob!
priljubljenejša športna igra, pa naj si bo to v mestu, vasi, pri šolsikem pouku. alf pa družbeni vadbi.
Odbojka je ena najmanj zahtevnih iger. Potreba orodja, kakor prostora, je zelo minimalna. Vešč vaditelj bo znal iz katerega kodi manjšega travnika alj šolskega dvorišča napraviti zasilno igrišče. Proporcionalno z drugimi igrišči je igrišče za odbojko žejo majhno in se da postaviti celo tam, kjer skoraj ni ravnega prostora. Konstrukcija stojal tudi ni preveč komplicirana, medtem ko mrežo lahko spleto dekleta, če imajo nekoliko volje za igranje. Žoga pa se tudi lahko dobi, saj naša oblast podpira razvoj fiz-kulture in športa na vseh poljih in V kolikor je to v njenih močeh.
Značilnost večine športov je, da so sezonski. Izvajamo jih le v določenih lfetmih časiih. Piavamo lahko le poleti, pozimi se smučamo, nogomet pozimi odpade, odbojka pa je igra, ki jo laj,. ko igramo vse leto. Ker je igrišče majhno, ga lahko prenesemo v telovadnico, kjer moramo napraviti le malenkostne zaščitne naprave pri oknih. Tako je mladini omogočene udejstvovanje v tej športni panogi skozi vse ielo.
Površina tal pri odbojki ne pomeni dosti. Uporabljamo lahko tudi teren, ki je le relativno raven, lesen, peščen ali pa travnat.
Pozitivna stran odbojke je tu® v tem, ker je edina kolektivna športna igra in nasprotniki med seboj ne pridejo v dotifco. To je glavni vzrok, da je odbojki naklonjena tudi naša ženska mladina. Tu je zmanjšana nevarnost padcev in udarcev, odpadejo tudi vsi brutalni nastopi, ki se tako radi pojavijo v borbi za. žogo. Ta izolacija je koristna in ne zmanjšuje borbenosti igralcev. Tukaj torej ne pride do izraza »borba za žogo«, temveč le »borba z žogo«. Kadar jq mladina potrebna razvedrila ter gibanja, jo lahko odbojka popolnoma razvedri, saj krepi človeka duševno in telesno. Odbojka obremenjuje prav vse mišičevje. Tako na primer mišičevje nog razvijajo počepi, izpadi, poskoki tn tek. Lev žoge z raznimi skloni pomaga pri krepitvi mišic in trupa. Razne oblike podajanja in odbijanja žog z rokamli pa krepijo mišice rok. Cim bolj nasprotniku otežkočamo, toliko večje bo navdušenje med samo ligro in tudi pozneje. Odbojka vzgaja tudi moralno-vzgojne lastnosti v primerni obliki za oba spola. Pa tudi za vse starostne Oisebe je najlepši primer kolektivne «gre, kj zahteva kontrolo nad posamezniki, kakor tudi nad celoto. Taka kontrola se lahko prav uspešno izvrši zaradi majhnega igrišča. V zvezi s pridobivanjem tehnike igre se vzbuja tudi. smisel za skupnost in borbenost.
Po naših šolah imamo le po dve uri fizkulturnega pouka na teden. To ni dovolj, da bi se mladina izpopolnjevala v odbojki, ker mora Inštruktor upoštevati tudi ostale naloge. Zato pa se ustanavljajo v šolah fizikulturni aktivi, v katerih se dijaki v svojem prostem času lahko dodobra razvedre in izvežbajo. Fizikulturni aktivi obstoje le kot potrebno dopolnilo k šolskemu. pouku im predstavljajo predvsem psihične potrebe naše mladine.
Kakor vemo iz naših izkušenj, je tekmovanje za našo mladino najpriljubljenejša oblika dela. Genialni voditelj jugoslovanskih narodov maršal Tito je dejal: »Mi hočemo napraviti iz naše mladine ljudi z močnim fizičnim ustrojem, jepim vedenjem, neomajnimi načeli, ljudi, ki bodo stalno videli pred seboj svoj končni cilj — izgradnjo socialistične družbe!«
Sr—do
O •••••••• }•«••••• A •••••••• V=E
v1A@9@"
jugoslovanske cone Trsta
na valovni dolžini 212,4
Poročila v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.05.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.45.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in
7.15	(ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
SOBOTA 6. I. 1951
12.30	Slovenske pesmi poje slovenski vokalni kvintet; 19.45 Partizanski napevi; 20.30 Istrske pesmi; 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.): Prišli so, prišli sm. • • svetli trije kralji; 21.30 Igra veseli kvintet.
NEDELJA 7. I. 1951
8:30 Kmetijska ura (slov.); 9.00 Folklorna glasba; 11.15 Pesmi naših krajev; 11.45 Glasba po željah (slov.);
13.15	Poje mlad. zbor Slovenske filharmonije; 13.30 Pionirska ura (slovenska); D. Kette: Bosni; 17.00 Oddaja za podeželje (slov.): Dramatizacija del Franca Bevka; reportaža Sli-
ke iz naših kraijev, vmes vedra glasba;
20.30	Plesna glasba.
PONEDELJEK 8. I. 1951;
13.40 Pogovori o jeziku — 9. pogovor (slov.); 14.00 Igra vaški kvintet;
17.30	Športni pregled (slov.); 20.45 Iz Istrskega okrožja (slov.); 22.00 Večerno branje (slov.); 23.15 Uspavanke.
TOREK 9. I. 1951
12.30	Orgelske skladbe; 13.15 Samospeve Josipa Hatzeja poje St. Sajfar;
18.15	Iz zbirke novih plošč; 19.45 Kulturni pregled (slov.); 20.00 Verdi: »O-thello«, opera v 3 dej.;
ŠTEVILO SMRTI, ROJSTEV IN POROK V PRETEKLEM LETU:
V preteklem letu je bilo v obomčju našega okraja 138 porok, od katerih je bila skoraj polovica necerkvenih. Rojenih pa je bilo 426 oseb, od katerih je 221 moških in 205 žensk. Seveda je to zanimiva ugotovitev ker se navadno rodi vedno več ženskih kot moških. Zelo velika pa je razlika med rojstvi in smrti; umrlo je le 118 oseb, od katerih je 66 moških in 52 žensk. Torej, kakor se vidi iz skromnih podatkov, se je naše prebivalstvo, čeprav malo, pomnožilo za 308 oseb.
Natečaj
za sprejem v Zvezno pilotsko Solo
V 1951 letu bo zvezni odbor Letalske zeze Jugoslavije sprejel večje število mladincev in mladink v Zvezno pilotsko šolo v Rumi.
Soianje začne 1. marca 1951 leta, a traja 3 in pol do 4 mesece. Zvezni odbor Letalske zveze Jugoslavije zaradi tega razpisuje:
konkurs	,	,
za sprejem mladincev in mladink v Zvezno pilotsko šolo.
Pogoji kateri morajo odgovarjati kandidati:
1. Da niso mlajši od 17 let in starejši od 24 let; 3. da imajo najmanj osnovno šolsko izobrazbo; 4: da so zdravstveno sposobni za letališko službo; 5. da so člani Ljudske tehnike.	.
Vsak mladine in mladinka, kateri želi da konkurira mora izpolniti vprašalno polo, v kateri naj odgovori na sledeča vprašanja:	j
1. Priimek, očetovo ime in ime; 2. dan, mesec in leto rojstva; 3. kraj, okraj in LR rojstva; 4. narodnost in državljanstvo; 5. Poklic staršev; 6. šoifka izobrazba; 7. sedanji )‘jkiic; 8. udejstvovanje na delovnih akcijab' 9. politična pripadnost; 10. ali je kaznovan od državne oblasti; 11. točen) naslov sedanjega bivališča.	.	1
Svojeročni podpis. Poleg vprašalne pole je obvezno poslati: a) Karakteristiko pripadajoče organizacije; b) po možnosti zdravniško spričevalo; c) potrdilo o dokončanem poslednjem razredu šole (najbolje overovljen prepis).
Kandidati morajo poslati prijave najkasneje do 10. II. 1951 in to na sle-
deli naslov:
Okrajni odbor Ljudske tehnike, Koper ul. Verdjeva št. 11. I. nadstropjel Potne stroške za odhod v Zvezno pilotsko šolo, na zdravniški pregled1 in nazaj nosi kandidat 25 o/c a Zvezni odbor Letalske zveze Jugoslavije 75%-Kandidat naj pri odhodu kupi celo vozno karto za III. razred potniških 'in brzih vlakov, vendar bo dobil na osnovni poziva in priloženo vozno karte, stroške povrnjene v višini 75 % za odhod in povratek.
V šoli se bodo kandidati usposobili za kontorne pilote IV. razreda.
Po završeni šoli bo večini od teh omogočen nadatjni razvoj v civilnemj letalstvu.	•