go dar brtnišk m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Setrfleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo oktobra 1885. Misli politiškem programu * občine dovolj velike biti, drugač zavolj pomanjkanja kterega so razodeli slovenski rodoljubi, dne 25. septembra t. 1. v Mariboru zbrani , ter jih poda- jajo svojim slovenskim bratom na pretres. Zahteve slovenskega naroda so: A. Da se kranjskemu vojvodstvu povrne zemeljna imetnih in dušnih moči hirajo. celota. Zatoraj se druženje v občine, ki so převážen orga-nizem narodne avtonomije, ne more soseskam samim na voljo dajati, temveč naj jih združuje sam deželni zbor v dogovoru z vlado in soseskinimi zaupniki. u pan i ja, kakor kamen ogelnik narodnega samopravja, narejena po izgledu ogerskih varmedjij (ko- Ko sta si cesar Karol V. in nadvojvoda Ferdinand I. mitatov) in hrvaško-slavonskih županij (Kreisgemeinde). delila avstrijske dežele, ter sta od kranjskega vojvodstva hotela odtrgati Metliko, Pivko, Kras in Istro, odrekli so jima leta 1521. kranjski stanovi obljubo zvestobe, dokler se jim ni potrdilo s pismom, po Karolu V. vlasto- vala bi občine in vodila volitve za narodni ročno podpisanem ddo. Brusel 16. marca 1522. ? da z Kras vojvodstvom kranjskim imajo zediniti se Metlika, in Istra, pa tudi vsi drugi kraji, kakor so mu pred pri- sedaj državni. a, • ^ a a a m a ^ a 1 m m m m V V 1/ _ _ Ona bi obsegala po več sedanjih politiških okrájev (kantonov) kolikor mogoče ene narodnosti, ter bi prevzela politično in sodno upravo I. stopnje ; prigledo- zastop. Njeni organi bi bili: Skupščina, odbor, uradniki in slu-žabniki, ki bi se lahko po okrajih razstavili, kakor padali po pravici in navadi j m tudi 9 kar jih je Bene- Čanov otetih, brez vsake izjeme , ter imajo vsi neraz- 100.000 duš Marala bi dovolj velika biti, in imeti vsaj kacib ------, —- —— —j---—---—-----; -VV.VVW vi do, potlej se je nadjati, da pride v skup- družno zvezani biti in skupaj ostati. In ostali so združeni, ščino dosti politično izobraženih, nezavisnih, značajnih Se minister Bach je leta 1849. samovoljno iz mož, in da županija tudi kaj premore Tako na pr bi Istre naredil posebno kronovino in kosove Krasa imelo kranjsko vojvodstvo 4 županije: gorensko, osred- pridjal goriški grofii in Istri. Ni dvombe, da bodo historično celoto kranjskega vojvodstva podpírali : : < l Državna vlada, ker je Avstrii neobhodna potreba njo 9 dolensko in notranjsko. Razlogi : krepke pokrajine proti Italijanstvu*) ; ta pa ne more biti niti italijanska, niti nemška, ampak slovenska Slovani češke in poljske in vsi narodi ogrske krone ker ima trdno zgodovinsko in národno podlogo; 9 9 Tudi do 1. 1848 je bila sodná in politiška uprava v deželnih rokah, samo da so jo do tedaj izvrŠe-vali samo grajšcaki, ko privilegiran stan. Odkar je pa njih privilegij přestal, razširijo se čisto do- sledno stanovske pravice na cei narod ? vsi Slovenci ; zakaj čim krepkeje bo kranjsko vojvodstvo , tem jače bo pritezalo in edinilo druge slovenske kosove in tako vsem Slovencem podpora in središče postajalo. Da se ohrani narodu slovenskemu narodna ce- s tacimi županijami se bo mogoče iznebiti biro- kracij e 9 ki samoupravi in narodni ravnopravnosti B. lota 9 to je 9 da njega potujčevanje za vselej prestane. ta namen se ima uprava, zástop 9 vlada in rav- ne bo nikdar prijateljica; tako bi se dali zmanjšati upravni stroški. Zakaj če se zraven avtonomnih oblasti postavijo še državni uradi, bodo stroški dvojni. Nadjati se je, da državna vlada napravi županij nopravnost slov. naroda na sledeči način uravnati: 9 m Up So ses k podd I. Uprava. organizmi naj bodo ne bo nasprotna, ker imajo korenino v zgodovini kar ona dovoli ogrskim deželam, tega slovansko-nem- škim ne more odreci. ki obsega vasi m hiše 9 ki imajo eno ali ali cerkev. Ona si voli svojega ali s pridanim odborom sam skupaj župana, ki gospod s soseskinim premoženjem, ter izvršuje, kar mu občina naloži. Združba v soseske je dobrovoljna. Občina, ki obsega več sosesk, ako je mogoče 11. Zástop. č Da se zastop za deželni zbor uredi na narodnem štalu, je treba: celo faro, in če je ta malehna, po vec fará. Ona si Da se v deželah, kjer prebivajo razun Slovencev še drugi narodi, napravijo volitveni okraji (Wahl- bezirke) po narodnostih. Sploh naj volijo volitveni okraji svoje poslance direktno, kolikor mogoče, vsak le po enega. voli svojega glavarja in odbor volitve jemljó soseskini župani 9 v kterega se pa brez Po ubogih in v izobraženje zaostalih deželah morajo Vodba volitev gré županijam, kakor se imajo po tem našem programu po narodnosti narediti. . Da se v raznonarodnih deželnih zborih napra- Glej sestavek današnji pod naslovom: „Avstrija, pozor!" vijo narodni odseki (kurije). Tako so tudi v prejšnjih časih stanovski deželni Vred zbori reči, ki so se tiskale le enega stanů 9 ali 9 če so 320 stanovi bili različnih ver ravnavali. ene vere po kurijah ob- in po zgodovini imajo deželni zbori pravico, državo pravne predmete obravnavati. Tega pota se bomo Skupne reči ilirskega kraljestva in stajarskega tudi mi držali. Ker so pa Slovenci v nekterih dežel- vojvodstva, ki delate notranjo-avstrijsko skupino, naj nih zborih po sedanjem oktroiranem volitvenem redu v zas-topa skupinski zbor, v kterega pošljejo deželni zbori vekoviti manjšini, a od većine se ni nadjati podpore # 4- ^ ^ ^ ■ ___ m a m * ^ m ^ i • 1 1 % ▼ I • f V T % • w» te skupine svoje poslance. Za reči pa, ki se tičejo na- našim narodnim prizadevam rodnosti, snide se skupinski narodni zbor, v kterega stva prosili y da nam ono v zato tistih y bomo Njih Veiičan- primerljejih, v kterih pridejo samo poslanci deželnih zborov ali kurij dotične nam dosedanje oktroirane naredbe neprestopljive za-narodnosti. preke stavijo, iz Svoje polnovlastnosti potrebno 4. Skupne državne zadeve bo zastopal po smislu pomoč za državopravno našo uredbo nakloniti blagovolili. Na koncu bodi še to opomnjeno, da te misli (ta diplome 20. oktobra 1860 državni svèt, ki se sestavi iz poslancev deželnih zborov in bo glasoval po skupinah. program) podajajo le poglavitne črte in načela. Vi pa, III. Vlada. dopolnite, kar C. slovenski rodoljubi, prevdarite, popravite, je treba, ter pomagajte, da se poslopje narodne organi-namestništvo je v deželi državo-vladni organ zacije dovrši Vam in narodu slovenskemu na zadovolj- za politiško upravo. Ono izvršuje državne in deželne postave, pregleduje samopravne organe in pazi postava povsod izpolnuje. nost, srečo in slavo. da se rija y Na čelu skupinske uprave stoji dvorska kancela-na čelu državne pa ministerstvo na Dunaji. Deželne ali zborne sodnije ima vsaka dežela svoje, višo sodnijo pa cela skupina eno. IV. Ravnopravnost Gospodarske stvari. zbora avtrijskega gozdnega društva. (Konec.) sredo po nekolikem razgledu po sadnem in rib- jem trgu smo jo vdrli na hrib proti Ferdinandeju ker Narodna ravnopravnost je z diplomo 20. oktobra smo videli z raznim drevjem obsajeni sovdanasti svet 1860. in slovesno cesarsko besedo Slovencem zagotov- kteremu se rast slabo odseda : više starikaste hraste vse ij uresniciti v djanj Je edaj skupna pravica z odsekanimi vrhovi in male vrednosti, ker so debla vsaka naroda. Skupno in solidarno bomo stali ne dežela za-se, ampak vsi za vsacega in vsaki za vse, ; delom, tiskom in besedo, da se pogubljivo in nekršćan y pa tudi skupna in solidarna dolžnost celega slovenskega večidel zimasta in votla. Mlade rasti je malo vmes kosa ali žival vse proti zatare, pač škoda! Vrh hriba stoji lepo poslopje imenovano Ferdi nandej. Tukaj so se zbrali ob deveti uri predpoldne vsi družbeniki, in pod vodstvom predsednika kneza Collo- z sko potujčevanj guba narodnosti za vselej ustavi ki zadene ktero koli slovensko stran zakaj O ^ } ÍJM^V/HV »liviu VkKJ V UllkJllV/ O ti Ci LI J ĆJ^UUC* JC za vse Slovence ; in zaostajanje ktere-koli slovenske pokrajine v razvitku vsem drugim škodo nanaša. Mi zahtevamo, da se slovenskemu jeziku izkaže v guba je redo-Mansfelda se je pričelo pomenkovanje o pogozdo- vanj i : mogoče Kras pogozditi? šoli, uradu in cerkvi popolna pravica, in tirjamo . Da za Slovence nihče ne postane niti niti uradnik, niti duhovnik, kdor ne dokaže , popoinoma slovenski jezik govoriti in pisati Je Kako je to pričeti in da telj zna ; kakošen svet je za pogozdovanje porabiti? naj vlada pogozdovanje pospešuje? V • cim dili Da se uradnikom teljem in duhovnikom t Na prvo prašanje so vsi pričujoči enoglasno potr-da se Kras, naj je še tako kamenit, dá pogozditi, tudi advokatom in notarjem med Slovenci popol y ki znanja slovenskeg jezika , pa nimajo če ne naglo, pa saj sčasoma. Drugo prašanje se je rešilo tako, da se mora svet pismu in besedi, namenjen in odločen za pogozdovanje, ograditi y postavi rok (termin), do kterega se ga naučiti morajo. njem in vsaka drugačna poraba prenehati y da pasa v koli- po slovenski * "" »-^...-.y , «u uvv. v^i« u« <-* UWUW1W iuui« u. ujClli 1 u v câi\u ui ugauuA \j i a u a> j/icutuan , ua OO ttUU" Da se ukaže že precej zdaj uradnikom, ki so kor mogoče sam zaraste, in kodar ni les gosto pognal, da dopisujejo in odpisujejo slovenskim naj se pomaga s sadikami. Za zboljšanje in pomno- , čegar zmozni jezika- ljudem po slovenski, in da zapisnike ž njimi narejajo ženje zemlje se je priporočal posebno crni bor Da se po ljudskih šolah slovenskih kraj glavnih in farnih brez izjeme, slovenščina precej zdaj za učni jezik y Pelj po ze les je posebne vrednosti za brodovje. tretjem prašanji se je izgovorila želja , kar se tiče pašnikov tržaškega mesta, naj se vzame v pogozdovanje tretji del; kar se pa tiče pogozdovanja Krasa zunaj Da se po gimnazijah in realkah med Slovenci tržaške okolice, se je oziroma na okolščine Kraševcev nauk z ozirom na ravnopravnost uravná po programu, ki ki so ga „Novice novembra 1861. leta podal svoj živez vlečejo iz nj iv y travnikov in spašnikov y y želja izgovorila, naj vsaka soseska (komun) en del svo- Sploh pa mora po ilirskem kraljestvu in štajarskem jega spašnika (gmajne) za pogozdovanje odloči, kar mo- vojvodstvu slovenski jezik, ker je deželni (Landes- goče po vrhu ležeče kamnje potrebi sprache), za vsacega obligaten biti, tako, kakor je skle- ogradi, in v njem pasti preneha. nil lani češki zbor zastran češcine ■ s suhim zidom Da se napravi stolica v. -L'M uM^invi. oIWUVJOp j njoi oc uuuy uuiu ptciv doslovni predmeti, zlasti pozitivno pravo, po slovenski Četrto prašanje se je tako rešilo , da se vlada nase bodo učili prav- prosi, naj gruntni davek od sveta, odločenega za pogoj- zdovanje, odneha za toliko časa. dokler se ne bode smelo r--------7------£---------J---- r «UWfHUjyj liM IIV/H1.V VJV.UI«, ^ * ~ Da se pri viši sodnii postavi svetnikov (Râthe), po tem svetu pasti, ali les za se porabiti. y y ki bodo slovenskega jezika v pismu in besedi zmožni po razmeri slovenskega prebivalstva. F. Pot, po kteri se program izvrši. Ministerstvo je prositi, da po dolžnosti, s ktero Po dokončanem posvetovanji so se vsedli družbeniki in mnogo Tržač nov za obilo založeno mizo darovani od tržaškega mesta, pri kteri se je vrstila napit- nica za napitnico. Na nrašanie, kovo korist bode rodil ta ogled po ------------- v J ~ ^IVUAV*, «uiíiuuanj O iviciu (X piťAQčlujo, rvu v u aunoi uuuo xwuix ic* v^i^v* j/v ima oktobersko diplomo in cesarsko obljubo dopolniti, Krasu, in posvetovanje o njegovem pogozdovanji, se dá precej potrebne naredbe izdá, da se ravnopravnost slo- odgovoriti: Zvedeni možaki v gozdnarstvu iz vseh av- venskemu jeziku uresniči. strijskih krajev so enoglasno potrdili, da je mogoče po- . gozditi Kras, če je še tako kamenit, ker peščica zemlje Po oktoberski diplomi, po patentu 20. sept, t 321 med skalovjem je na vso moč rodovitna 7 ako se dá v miru ostane, in da zrastla naj se ga selej le toliko na enkrat v vinograd, kolikor dušek, da vse, kar zřaste, v mu« trava in odpadlo listje v pomnoženje zemlje na tleh segnije borovje, belo in črno, pod se ga potřebuj stonj pleha ležeče, in če ni mocno o vezi; mocno ga postavi, inak se za- postavlj «i liiuvuu ^uoicv*xjcxAv, ga veter mladike odkrhuje. Močna, hobato rašča trta ako se samoraščemu lesu pridruži ktero veliko pripomore zboljšanju tal, je svetu primerno, potřebuje močnejih kolov, manjša pa slabejih in krajših. Zgodnja vezatev najbolj pospešuje in ohranuje močen kur čvrsto raste, in obilo koristnega lesa dona javo in brodovje. Borovje v zavetnih krajih naj se zaseje seje, v vetrnih pa zasadi. Sadike enega k večemu ^^ ťv *** «^olx, dveh let se najraji primejo, ker imajo še obilo sesav- bro obdelanem vinogradu ne more les tako > mladike in trto jako jako varuje škode toče, ktera po kolj vršičih klesti V se do grozdj pa v do nih koreninic. Sadika naj se v zemljo tako globoko posadi y kakor je prej stala v zemlji, razrušena zemlja grozdić ne pri vezatvi je posebno gledati in paziti naj se zakrije s kamenjem da vlažna ostane. 9 da j veter ne odnaša med vezilo, povreslo 9 da ikj 7 9 m ker tako zavit bi ne mogel cvesti, ne se razviti in lepo dozoreti; maj- hen pritlikovec ti ostane. Povezilo se vsikdar prvo nad Ako seješ seme na prekerpane gredice, sejaj ga v grozdjem napravi; mladike naj se nekoliko proti zemlj vrste, čeveij narazen, k večemu pol palca pod zemlj 7 in založi s kamnjem medvrstami, da zemlja samo po dva potisne jo, da grozdje bolj raste, solnce ga bolj obsij zunaj okoli mladik in ložé zori. , lep Drugo prsta nad semenom odkrita ostane. Koj drugo ali tretje povezilo pride nad prvo itd., tedaj po dvoje in troj leto zredi odgnala drevesca na ...... " " * ~ ~ pa drugam posadi, in tako si boš saksebi, izpulj kratkem borovšček kakor potřebuje dolgost mladik. Dobro saj tù in tam, kjer so mladike hobato izrastle povezavati 7 7 izredil Odgojeni gozdi v raznih krajih po Krasu, zlasti po robih hribov bodo Kraševcem mnogo koristili ; oni bodo krojili burji silno moč, in zavetje delali polju; solnce ne bo zemlje prehudo prepekalo in sušilo; na vlažni zemlji se bo več poljskega pridelka in krme dobivalo ; čih Tudi brez kolo v je dobro 9 kraj mladike na vrsi- v pek povezati z enim povezilom Veže se navadno z rženo slamo; dve betvi se v sredini zlomite, da vezilo iz lahko storí, ako je betev obstoj slama pred namočena bila 7 kar se Nekteri vinorejci ne puščajo ljudi v vinograde hlad po gozdih bo oblake na se vlekel, da več dežja kadar je grozdje v cvetji, ali pa moka na njem pade. Vrh vsega pride še vrednost zrastlega lesa, ktera dan za dan poskakuje. Vsi ti dobički kot nasledki pogozdenja morajo vsa- v v ces 7 9 kega še tako trdovratnega starokopitneža preventi se z eljem loti pogozdovati svoje posestvo 7 da kolikor ; da to sila škoduj se lahko tako ravná svoje vi: nekterih časih, kakor takrat, ko grozdje evetè, kar 14 dni trpí in še več? Pa ravno majhni vinorejci malo na manjših goricah je to mogoče, in Al kdaj bodo pa večji vinorejci ograde obdělali, ako vincarji ne bi smeli o mu ga za njive, travnike in pašnike ni neobhodno to gledajo, in vendar se v primeri veliko večih pridel potreba Sedaj pa še ekaj o bdelovanj Krasa ploh kov Na Krasu je malo emlj eselijo od unih Iz tega izvira ta-le nauk: Po vinogradu naj se delo Vitna, da malo lije tao.u. v pooteu maoçvvia jc , lostne gmajne z ne ravno velikimi stroški predelat tako pa kar je je, je rodo- redoma opravlja, kakor vreme in stan trte potřebuj pesteh Kraševca je za- travnike z lesom, z velikim trudom tudi v dobre njive Drugič : naj vincar pazi, da sam rad cvetečemu grojzdu škode ne delà s tem, da mu cvetje pobriše in potrga; kar mora vsak vincar ~~ trtami, ktere v petih letih prežlahni in dragi teran ro- delo Zakaj ne bi se lotili tako zboljševati svojih po sestev? vsako leto nekoliko, sčasoma se nabere dosti. Želeti je, da vlada to v prevdarek vzame in Kra-ševce v tem oziru podpira, da za zboljšani svet Krasa oprostí ces. davka, namreč obrani pašniki na 5 let kamnja do dobrega sčiščene senožeti na 10 let, in zdelane njive na 20 let po znati. .Tretjič: dokler je kakošno ogradu, naj ga ne odlaga, kadar je ugod vreme za to; naj marljivo in pažljivo delà, kadar le v , da bi rad. délai, pa ne gorico more, sicer 'Si primeri bo mogel, ali je ze prepozno Od kositve trave po goricah. Star^vinorejec je rekel: „do velike gospód IUIV J V^JL ^ ¥ XJLXVJ. VJ VV %J • J J VIV/ Y VlllVV Tako oprostenje davka je v primeri velicega truda (vélikega Šmarna) mora trava iz vinograda biti (t majhno odškodovanje, pa le vendar dosti veliko ženo s povikšanimi dohodki po speljani popravi 9 zdru vlade Kraški Županje, obrnite se v tej zadevi do deželne pa to dostikrat ni mogoče, naj se opravi saj gospod do Ker male 7 ----. ~~J - in brez dvoma vam bo dovolj 9 ker iz uai 111 JLLl>yÔ y J IT a V1 OCtj UU jjLl± pa znano popotnico po viži Pridi Gorenec itd. Množica Crnič me precej potolaži, rekoč: da vse to veljá So- spremljevavcev je vedno čedalje bolj rastla, da se je kolu na^čast, kterega Sentjernejci že komaj čakajo. kmali ježiti začelo; narod je od vseh straní skupaj vřel Sentjerneji je bilo vse po koncu in vse je bilo in neprenehani gromoviti živio- in slava-klici so nazad- radovedno enkrat vendar videti na svoje oči, kakošni nje najmanji oblačic izpod neba odpodili tako so ljubljanski da nam purgarji" v krški in novomeški temno-zelene suknje, njihovi sosedje un OTUJU vvji , aouuoui XJ.J li c+j u i c* uj i \J uiauio iů^uu uu^vuiii uaivu j uciu rdečih srajcah, ker imajo je solnce tako krasno sijalo, kakor zgodovinarji pripo Kostanjevčanje pa neki še celó frake y se ve y kadar veduje y Napoleonu I. pri bitki pri Avsterlicu. (Dalje prihodnjič.) SO V paradi. Fantje so pokali iz možnarjev y da je bilo kaj, stare ženice in mlada dekleta se pa niso mogle ljubljanski purgarji" vsi tako zali in y da so prečuditi mladi, kajti navajene so bile dozdaj videti pri tacih mestnih stražah lepo tropo mož Jezikoslovske drobtine. ki so že poprej po 5. Nijeden. Nijeden je pravilna pisava dva, pa tudi po tri cesarje odslužili. Prekrasna Sent- beden", „obeden", „obén," jernejka, ki je ravno iz cerkve prišla, reče za mojim mologija te besede (sostavlj za navadni „nobe nam ne kaže samo eti hrbtom svoji sosedinji: „To pa, to! — to so fantje, kar podob bed iz ni+j eden) nu tudi ktero slišiš po nekterih slovenskih illMl/vixi u.v/jjl UVUVU4UJ*. „ j. ks r") • J J "«-»i jJVJUVJ UCk u 1 UCUCU^ IVlCiU OllOIO >-» UCatCilU wAVJ T ulionlU mleko in kri jih je, pod nosom pa možko privihane krajinah. Nikavnica (negativna partikula) ni se kakor „črne brkice" y jaz se jih kar ne morem nagledati, y tem, tako v mnogih druzih zaimenih y y kd y kj kdo (popačeno „nihče") i. oh, ko bi ti hotli pri nas ostati!" — Pri Zagorcu našem deželnem poslanců, je bil zajtrk z vilicami včasih pa tudi z rokami — déjeuner à la fourchette zarad česa moram Zagorčevo mater in njene zale uljudne oblika sploh piše hčerke tù v „zlate bukve" ročne in tudi dobre postrežbe vpisati in ne rečem prevec, da so prekosile v brzini haj y n i c ? kaj > pnm a, primeri istrski č a), j) tečajev že pišejo n i j e d î Drobtinice" nekterih naj se ta jasna i pravilna 6. Rtast. priprave 1863. leta umrlega francozkega kuharja Soyer-a ki je slovil nekdaj na kontinentu in v veliki Britanii kot prvi mojster za vsa človeška djanja tako važne ku- dopu- tù ne dá odgovoriti: „ažen pič, pa druzega linarske umetnosti. Dragi bravec, sam mi moras štiti, da se________..... __ nič", kakor so meni domá mati kot dečku rekli, kadar treba Rtast je prava slovenska beseda za izposojeno „špicast." Slišal sem jo od nekega tesarja v Mariboru, ki je v svojem govoru neki „rtasti nož" popisoval. Izpeljava te besede od substantiva rt (spitze) je jasna. y sem jih vprašal, kaj da bomo jedli opoldan je bilo v pol ure nasititi in napojiti blizo 70 ljudi brez poprejšnjega napovedanja in kake druge priprave! In to nalogo so Zagorčeve, skoraj bi rekel, v tej zadevi čarovnice popoinoma rešile; Francoz bi rekel „comme Bil je slavolok, bile so narodne zastave in 7. Služiti. Služiti pomeni nekterokrat to y kar namreč v zvezi: gostijo stijo pripraviti y dati. pir) služiti yy y pripraviti to je, y ki je v Olimijah na Stajarskem domá. Ta glagol sem slišal od člověka y Janko Pajk. faut. a zastavice y bilo yy na <4 zdravja" in vse je na vse pretege „živia!" „slave!" in druge ropotije, kar pri taki priliki domoljubno srce le zahtevati more. Kakor pošten, nepristran in pravičen kronist ne bom pozabil omeniti trgovca Vi čiča z njegovima sestrama, pravima sloven- Dopisi. Iz Maribora. (Razglas.) Visoko c. k. namestništvo v Gradcu je po dopisu od 21. sept. t. 1. št. 15.538 do- y skima rožicama, ki se z volilo 1865/6 da se šole na c. k. gimnazii v Mariboru za leto se 15. oktobra t. A U4 V* ^ v^ v A. Vi M if iA T M UU U4V V V AJL JL V-/ VV/ V/ IU V A V Jk V • V Ub V \/ M & V t 1 # LitIV/ U \J J Zagorčevimi delijo v zaslugah poslopje do rečenega časa še le dozida. začnó. ker se šolsko pri sprejemanju in gostovanju Sokolcev in njihovih dveh se imajo učenci oglasiti 13. ali 14. oktobra 12. ure, pri podpisanem ravnateljstvu. vpisovanju ožnoranih „feldpatrov" kakor^so naji šaljivo imenovali, poli ene smo bili v Žabji vasi pred Novo- med dopoldne m es tom, to je si parva licet componere magnis C. kr. ravnateljstvo mariborske gimnazije dne 24. septembra 1865. Adolf Lang, ravnatelj. 325 Iz Maribora 25. sept. — Vceraj smo slovesno obhajali spomin Slovencem nepozabljivega knezoškofa, preslavnega Slo mše ka. Kako lepo so ta dan slavili iz Ljubljane přišedši „Sokolci", naznanile so „Novice" že svojim bravcem ; naj naznanijo še večernico, ki jo je napravila tukajšnja čitavnica. V dvorani Kartinove gostivnice se je ob poli osmih začela „beseda", ktero je čitavničini predsednik gosp. dr. Srnec začel z izvrstnim ogovorom, v kterem je posebno povdarjal velike zasluge Siomšekove o slov-stvu slovenskem. Da je bil govor z navdušeno pohvalo sprejet, ni mi treba še posebno pritrjevati. Po ogovoru so vrli „Sokolci" pokazali svojo umetnost v ličnih sku-pinah, ktere je občudovala vsa množica; za njimi pa se je pelo in deklamovalo. Vsem zborom je zložil Slomšek besede, razun Koseskovega „Kdo je mar", ktere je gosp. dr. Benjamin Ipavec izrazil v prekrasnih melodijah. Lepa misel je bila to, da pri besedah: Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo, stopi belo-oblečena gospodičina na oder in z lavorom ovenča podobo Slomšekovo; v tem trenutku plamen navdušenosti vžgé vsa srca in slavaklici so doneli po dvorani, da se je zidovje zibalo. — Po končani „besedi" stopi štajarski deželni poslanec in iskreni rodoljub slovenski gosp. dr. Razlag na oder; slavaklici od vseh straní ga pozdravljajo in radovedno pričakuje skupščina, kaj da bode povedal. Opomnivši bridkih pretek-lih 5 let je nadaljeval govor svoj blizo tako: Bil je čas stiske, kterega je ustavil cesar jev razglas od 20. septembra; vesela prihodnost se nam kaže prijazno, v kteri se bode iznova utrdila starodavna zveza med prestolom Veličanstva in našim zvesto mu udanim narodom. Cesarjeva beseda zagotovlja samoopravlje, po kterem hrepené vsi pravi domoljubi , ker v sebi in v vseh druzih bratovskih narodih velike Avstrije čutijo moč, da se izpelje cesarjeva volja. Vsi narodi avstrijski imajo prostora dovolj za delovanje na polji duševnem in materijalnem, in ker so udje iste države, more se misliti, da bojo vzajemno delali na to, da se blagor države strinja z zgodovinskimi pravicami pa tudi s potřebami mnogovrstnih narodov avstrijskih. Avstrija ima skupne zadeve, a te zadeve ne dajo se nikakor tako razdvojiti, da bi se za ene dělalo na Dunaji, za druge v Peštu. Pravo samoopravlje (avtonomija) naj vlada povsod, al temu, kar je skupnega vsem deželam avstrijskim, naj bode središče na Dunaji, ki je pravo avstrijsko osredje. Ako bi stanovniki na Ogrskem pritegnili deloma v Pešt, se bomo mi ustavili temu, ker tako razkolništvo slabilo bi skupno našo domovino, ne pa, da bi jo krepčalo. Ta pravila so tudi pravila cesarjevega razglasa od 20. septembra, kterega smo radostni sprejeli; zato naj v slovesnem tem trenutku doni slava Njih Veličanstvu cesarju, pa polno zau-panje tudi državnemu ministru grofu Belkredi-u, ki je desna roka cesarjeva! In navdušeni slava-klici so pritrjevali, da je govornik pravo zadel. Da pa minister izvé, da tudi Slovenci poprimejo v javnosti besedo, kadar je treba, in da tudi ostali bratje Slovani, ki so radostni sprejeli manifest od 20. sept., izvejo, da Slovencem vzájemnost in solidarnost ni le prazna beseda, se je zaupnica brž po telegrafu naznanila ministru. — Ne le iz Stajarja, temuč iz mnozih druzih slovenskih deželá, iz Kranjskega inKoroškega, so prišli rodoljubi slavit spomin preblagega vladika in buditelja slovenskega — Slomšek a. Kakor je „Sokol" imel svoje zastopnike v načelniku dr. Costa-tu, v podnačelniku dr. Zupancu in nad 50 Sokolci, tako je tudi čitavnica ljubljanska imela svoje zastopnike v dr. Jan. Bleiweisu, dr. Tomanu, L. Svetcu, kranjska v dr. Drag. Bleiweisu, notranjo-bistriška v predsedniku svojem dekanu gosp. Grašiču in gosp. Oblaku, koroška v g. Einšpielerju itd. Nobena prilika ni še privabila rodoljubov iz toliko slovenskih okrajin na eno mesto, kakor Slomšekov spomin danes v Maribor. To je živa priča, kaj je bil in kaj ostane preblagi vladika Slovencem svojim. Iz Maribora 1. okt. —r— Čistih dohodkov pri naši besedi 24. t. m. je ostalo čez 160 gold. Mnogo rodoljubov je bilo, ki so za vstopni list dali več ko se je tirjalo ; al ni bilo mogoče zapisovati njihovih imen zvečer pri kasi, kjer je bila gnječa velika. Po 10 gld. sta dala dr. Gustav Ipavic, ki je tudi toliko lepih napevov složil Slomšekovim besedám, ter g. Brez nik, blaga domoljubna duša. Sprejeli smo pa že tudi pri besedi prvo lepo podporo od zunanjih častiteljev Slom-šekovih. Slavna čitavnica v Kranji namreč je poslala po gosp. dr. Drag. Bleiweisu, častitega rodu, 40 gld. za namenjeni javni spomenik Slomšekov v Mariboru. Presrčna hvala možem, ki nam tako krasno z dja-njem kažejo, da živijo z nami v vzájemnosti slovenski, kadar gré za národno delo ! Podarili so nadalje gosp. Reiser, c. kr. notar tukaj, za spomenik 8 gold.; oni so bili mestni župan v Mariboru, ko se je preselila la-bodska škofija v Maribor, ter so največ opravili v mestu za to imenitno delo. Poslali so nam nadalje rodoljubi iz Celovca 7 gold. Tedaj smo že založili v tukajšnjo hranilnico 210 gold, za matico Slomšekovega spomenika; še nekaj bo ostalo, al založiti se še ni moglo, ker še nimamo vseh računov o stroških za besedo. — Po naših mislih je to le začetek, ki nam zagotovlja vspeh, da se namreč izpolni želja Slovencev, postaviti spomenik svojemu blagemu očetu Antonu Martinu. — Opiraje se na to, kar smo že dosegli, upamo, da pridobimo še več zaloge v ta namen. Zlasti se zanašamo na visoke cerkvene oblasti, da bodo podpirale začeto delo. Tudi mesto Maribor ima po naših mislih dosti razlogov, z nami v kolo stopiti, da se delovanje dožene do ugodnega vspeha. Slomšek so osnovali sedež škofije v Mariboru; oni so osnovali tukaj dosti blagih društev, ki delajo v krščanskem smislu za podporo sirot, ubogih itd. Minula je jeza tistih, ki niso mogli poprej potrpeti nasprotne misli o narodnih zadevah. Zatoraj je odbor za „besedo" sklenil, prositi slavno škofijo tukajšnjo in mestni odbor, da pošljeta po dva zastopnika; čitavnica pa tudi naloži dvema odbor-nikoma, da bi se združili vsi v posebno društvo, ki naj vse opravi, da se izdela vreden spomenik Slomšekov v Mariboru. Začasni prvosednik čitavnice naj pa vodi to delo, in naj marljivo skrbi, da se kaj opravi. Kmali bote, dragi Slovenci, izvedeli, ali se sprejme naše povabilo od povabljenih odbornikov, in kako bo délai novi odbor. Gotovo bo vas prosil še daljne podpore; zavolj tega vam pa ni treba misliti, da ne smete poprej z delom začeti. Saj Slomšek niso bili le Mariborča-nom delavec na cerkvenem in narodnem polji; delali so s peresom za vse Slovence, naj ga tedaj tudi slavilo vsi! Iz Zagoríce v moravski fari 26. sept. — Kaj neki se godi tam gori na griču, kjer stoji majhna pa zala cerkvica sv. Križa — me vpraša popotnik, ki me je došel — da je ves hrib polno kmetiškega ljudstva v prazničini opravi, vmes pa tudi gospode, da možnarji pokajo in se godba razlega čez hribe in doline? Spomin preslavnega rojaka svojega Jurja Vegata obhajajo, ki je današnji dan Í802. leta smrt storil — mu od-vrnem, in obá hitiva naprej , da ne zamudiva sloves-nosti, ki se je začela z véliko sv. mašo , ktero so peli prečastiti dekán moravški, gosp. J. Toman. Majhna cerkvica bila je tako polna pobožnega ljudstva, da je srečen 326 bil, kdor je mogel va-njo priti; zato je po griču, na kterem stoji Božji hram, noter do farovža gori na tisoče bilo ljudi, ki so se od zunaj udeleževali cerkvene svečanosti. Po sv. evangelji so gosp. dekán s prelepim ogo-vorom razložili zbrani množici namen današnjega shoda in zakaj po lepi slovenski navadi se s svetno sloves-nostjo strinja cerkveno obhájilo, popisovaje na kratko življenje imenitnega farana V ega-ta, Čegar imé v krstnih bukvah zapisano stoji „Juri Veha." Ko ste po véliki maši opravljeni bili še dve (pred njo pa tri), je Vegatov prevnuk Petrka vzel tablo iz vlitega železa, ki se bo kot spominek vzidala v cerkev, in vsa množica gré ž njim, spred pa godba, kakor v procesii do roj-stne hiše Vega-tove, ktera je bila z dvema majema okinčana, med kterima se jevil venec, na hišici pa je bila ovenčana tabla z napisom: „Juri Vega, baron; rojen 1754. leta, umri 1802." Videli smo v tem sprevodu 5 deželnih poslancev: dekana J. Tomana, dr. L. Tomana, dr. Costa-ta, Luka Sveteca in dr. Jan. Bleiweisa, zraven njih nekoliko druzih duhovnih in svetnih gospodov in gospá iz Ljubljane, iz Brda, iz Tuštajn, Kamnika in druzih krajev kranjskih. Da smo videli tudi pisatelja življenjepisa Vegatovega gosp. prof. Peternela, proži-telja Vodnikovega spominka gosp. fajmoštra K. Hubra, vsak lahko uganil; dušni pastir St. Kriški pa so domá skrbeli za vse, cesar je treba bilo,, kot hišni gospodar. Ko dospé brezštevilna množica pred rojstno hišico, ki je zdaj Močilnikarjeva, se ustavi na trati pred hišo in najpred stopi dr. Bleiweis na improvizirani oder, po domače na mizo, za njim dr. Toman in naposled tudi fajmošter Huber. Dr. Janez Bleiweis v govoru svojem radost na- znanuje, da je prišlo toliko naroda slavit neumrlega Vegata; opisuje slavno življenje možá, ki v tej borni bajtici med hribovci rojen je nesel slavo svojo in domovine naše po vsej Evropi; Vehevčev Jurčekje iz te hišice, ki nam zdaj stoji pred obličjem, šel z malo škrinjico, ki mu jo je mati dala, v ljubljanske šole, bistra glavica pa je revnemu sinku prostih kmetiških starišev pot odprla po vsem svetu; stopivši v vojaški stan se je obnašal tako junaško, da je prejel najslavniši red Marije Terezije in je bil v visoki žlahni stan — baro-novski — povzdignjen; al ne le junaštvo samo in njegovo boje vanje za Avstrijo nekdaj delà nam Vegata neumrlega , temuč tudi njegova učenost zlasti v računskih vedah, da še danes živi v knjigah svojih in bode živel na véke. In ako se vprašamo: kdo je mar — ta junak, ta učenjak? zagromi nam od vseh krajev svetá odgovor: „taka glava korenine je slovenski oratar!" Tako je slava njegova slava kmetiškega stanů, slava Vaša, Zagoričani, slava Krajne, slava slovenske naše domovine! Hvala gospodom, ki so nam s tem spominkom, ki se stavi na rojstno hišo inv cerkev, dali danes ob enem opomin, da se stavi še na druže m mestu.slavi Vegatovi vreden spomin. In s slavoklicem na neumrlega Vegata, ki je donei čez hribe in doline tisočkrat ponavljan, je končal govornik svoj govor. Zdaj pa poprime dr. Toman besedo in govori blizo tako: „Današnja slovesnost je silno važna, pomembna. O visoki vrednosti, učenosti neumrjočega rojaka ste slišali že poročilo gosp. dekana Tomana in dr. Bleiweisa. On je zvezda na polji vednosti. Spoznavši moč številke je stavil sisteme, kakor nikdo popřed. Pa tudi djansko in praktično je on svojo vednost razvil. On je po-vzdignil topničarstvo na najvišo stopnjo iste dobe, naša država seje oponašala z njegovimi znajdbami, ki so pripomogle k jedni in drugi zmagi. Tako je on naš rojak, Slovenec, bránil cesarstvo na vojskinem polji, kakor naša zvestoba, dušna udanost od nekdaj varuje obstoj njen. Slovil je po svetu tako, da ga vsi narodi poznajo, da so posnemali Francozi in Angleži znajdbe njegove. Zakaj je pa, čeravno ga Slovenci niso nikdar pozabili, zaostajala svečanost do današnjega dneva? Ležala je gosta tma nezavednosti nad nami. Slovencu ni bilo mar za Slovenca — ne za samega sebe. Drugi narodi se ponašajo s svojimi možmi ; kolikor več slavnih mož kak narod ima, toliko več veljá. Mi pa, ki nimamo toliko slavnih mož, mi pa še nismo zidali „doma slave"', mi pa še nismo postavili vrednih spominkov. Kakošne zasluge imajo za našo slavo raznoizvrstni naši prvaki: grof Auersperg, ki je Turke premagal pri Sisku, baron Cojz, ki je slovil po celem svetu zavolj svojega natoroznanstva, Valvazor, ki je pisal „čast kranjske dežele" in žrtoval vse svoje premoženje za to delo ob-Širno, Linhart, ki je pisal izvrstno zgodovino Jugo-slovanov, Vodnik, ki je sebral jezikovno blago v jezik slovniški za zavez vseh Slovencev, Kopitar, znan ce-lemu svetu ko preučen slavista, Do li nar, najbistreji pra-voslovniški pisatelj, Prešern, pesnik neumrjoč, Wolf, národni mecen itd. itd. itd. Med njimi sveti pa Vega, ko najsvitlejši zvezda učenosti. Zginila bode megla, kadar se spozná národ, in vse te zvezde bodo zabliščale in mu bodo svetile pred vsem svetom na nebu slovenskem. Zato, moji dragi rojaki, spoštujte svoje domače blago, svojo domovino, svoj národ, svoj premili materni jezik. Zavedajmo se med drugimi narodi, da smo tudi narod, narod slovenski, vejica velikega debla — slovanskega. Ponašajmo se s svojimi prvaki, da so naši, kakor se ponašajo drugi narodi s svojimi. Ce bodemo gledali na zvezde obnebja naše slave, bodemo od narodne zavesti gnani za njimi sledili. Mili bratje, v tem pomenu obhajajmo danes moža, ki slovenske krvi po vsem svetu slovi. Vega! slavni rojak! vodi nas, navdušaj nas s svitom svoje vednosti neumrjoče. Neumrjoč si, kakor delà tvoja: Kakor iz nič stevilka v věčnost sega, Tako po nji tud Tvoja slava, Vega! In zopet so se slava-klici razlegali čez hribe in doline. Zdaj pa stopi še gospod fajmošter Kajetan Huber na oder in slavi Vegovo ime, oziraje se na zasluge njegove o vojaštvu in vednostih, ktere ima Klijo zapisane v zlatih knjigah zgodovinskih. Govornik, znan po hu-moristiki svoji, je tudi v tem govoru marsiktero povedal, ki je bila z občno radostjo sprejeta; tako na priliko je od vseh strani mu donélo „dobro, dobro!" ko je rekel: „v beli Ljubljani se je naš Vega učil, da je pri Belem gradu Turka podii." Isto se je ponavljalo, ko je rekel, da starodaven latinsk pisatelj je trdil, da o vojskinem hrupu molčijo vede (inter arma silent rùusae), in da verjelo se mu je to kakor evan-geli. Vega pa je za svojo stran djansko pokazal, da to ni res, kajti ravno o vojskah je pisal knjige, polně učenosti, ker „bistra glava ne miruje, če se tudi pest bojuje." Naznanil je gospod govornik tudi, da on ima tisto skrinjico, s ktero je mladi Vega šel v ljubljanske šole, in ktero je hranil dosihmal kot dragocen zaklad. Da se pa spominek ohrani domovini stanovitno, je pri tej priliki obljubil skrinjico izročiti kranjskemu zgodovinskemu društvu in v zagotovilo te obljube je pričujočemu ljubljanskemu županu gosp. dr. Costa-tu? kot odborniku zgodovinskega društva, izročil ključ te skrinjice. In ko je govornik sklenil svoj govor z besedami: „Vega čista je slovenska kri, na veke naj Vega živi!" so se živio-klici zopet razlegali čez hribe in doline. [ II Ko so bili govori dovršeni, gospod dekan Toman, oziraje se na to, da je Vegata našega kakor malo kterega slavilo nekdaj Veličanstvo cesarsko, zakličejo 321 množici, naj zápoje cesarsko pesem in v tem Medved ima krog Krima lepo zavetje, in kakor da bi hipu se oglasi cesarska pesem iz navdušenih src in se bil skopal v Čarobnem mazilu, za-nj ni nevarnosti. godba jo spremlja. Po odpeti cesarski pesmi pa se hi- Lovci ga sledé; se jim tudi pokaže, pa če bodo na nje- poma zbere krdelce rodoljubnih pesnikov in popevaje govo kožo pili, bo krčmar kmali obožal. On hodi prav naše domače „Hej Slovani", „Naprej zastava Siave<ř in pogumno žet in pit o svojem času. Redka prikazen so druzih več, in vsem tej narodni veseli i jr* jočim so srca igrala o pravi tem pride tudi stari gosp jeleni pati. , ki so začeli tudi prav ponosno krog nas posto Pred nekimi tremi tedni so viděli ljudje iz čolna Wagner na goro k nam in dr. Bleiweis se mu zahva- jelena plavati čez Ljubljanico; ljudi ni zapazil od deleč IjUje y vac* o u jvž iuul ojjvujaiaa jittov^cd oiwtxl^^w 1vjmuw A u v gvmva ulvgui jl avl^aiu li^uuijv at« l* xxi« jllcll^ tçu o lu s tablico za cerkev iznova nagon dal tistemu spominku, pastarici v gosti megli na jelenčka; ena ga mahne s da se je tudi spomnil našega slavnega rojaka in v gosti megli. Preteklo nedeljo 24. t. m. naleteli ste ki ga je nasvetoval že 1854. leta gosp. prof. Peternel. šibo y druga ga s polenom zapodi tekel je proti Davno je že poldne odzvonilo in še zmiraj se je sv. Ani. Kaj posebnega pa in pravo gledišče je bilo, radovalo ljudstvo pred Vegatovo rojstno hišo. Počasi se ko zjutraj po prvi sv. maši ljudstvo pride iz fame je razkropila vesela množica, vsak na svoj dom; mnogo cerkve. Ravno nasproti na farovški njivi se pase po gospodov se je k obedu podalo v farovž St. Kriški ) kjer ajdi lepa živina z dolgima vejama na glavi. Bil je ta jih je čakala dobro obložena miza; tù je bilo navduše- ponočnjak lepo okroglo pitan velik jelen s šesterimi od- nih napitnic brez konca in kraja; družbica je bila ve- rastki, ki jo ješe le zjutraj klamal po gosti megli proti sela oči», ďa je imela med seboj tudi vojaškega dušnega svojemu domu iz spodnje pivnice — Ljubljanice. pastirja c. k. polka topničarskega in pa enega gospoda lepa žival, pa še lepše njegovo obnašanje pričo šume-častnika istega polka, kteremu je nekdaj Vega bil sla- čega ljudstva. Brez strahu on poataja in se prav počasi Res ven ud. Druga družbica pa se je gostila v farovžu prestopa, kakor da bi bil le na ogled přišel, proti mno- Št. Helenskem, da je pritrkovala tukaj na pianem temu? kar se je godilo gori na gori. Na povratku v Ljubljano so se gospodje še neko- žici y ki radovidna pospešuje korake. Ko se gledavcev nagleda in naveliča, postavi se nil pokonci, in ko bi tre- liko pomudili pri gosp. Vodétu v Dovskem, ogledovaje lahko gozdu je bil čez zid in cesto v enem skoku res prav z pridno čbelarstvo in vrtnarstvo njegovo, in „pri Kraci" potem pa se združili vsi, in jo udarili na ladii Čez Savo v nožico y ter dalje gré svoj pot čez polje proti y ključbi pa ves pogujnen in nepreplašen. Ali je po na- y y Laze kom na čast napraviti dal prijazni ondašnji gospod te- ga je gotovo toliko zaželel legrafist. ali je bil toliko prebrisan, da jo je mahnil kjer so jim svetili trije kresi, ki jih je dohodni- skoz dolgo vrsto ljudi čez cesto ravno pred lovcem 7 y če ne Adam prepovedanega sadů, ko mu bolj y ki kot nekdaj ga je žena ponujala. In tako se je končala narodna slovesnost Vega tu Razodel je to sljo, ko je pognal kamen za njim na slavo, ktere gotovo ne pozabi nikdo, ki je bil pri- m se vedel, da so y ker ga previdni gospodje kar na pogled pa tudi okolica ne, v kteri se je svečanost vr- in na prvi poklon vzeli v varstvo, ter mu potni list Čujoc, šila in tako izvrstno dovršila. Da bi Lazem nasproti kmali stal Vegatu spominek! senožetih naših kmali treba strašilnic ali ropotalnic podpisali. Ce se zgodi, kar zahtevajo, bo po polji in Iz Stare Loke okt. bila posvećena nova naša cerkev, V AlCil OV ^AIU YIV^ uill 1 gvoijo 1X1 OO UVJU.11 Ci UUliiaUU V/CUUi - UO 11ÇAU- že govorile. Blagoslovili so krasni božji hram milost- liko tacih prikazin, pa bomo v pogovorih precej poza- ljivi knezoškof gosp. dr. Jernej Widmer in z velicim bili letošnjega pomanjkanja, posebno čbelarje. Ko bi spremstvom peli veliko mašo; pridigovali pa so pre- pač vsak gospodar letos imel kakih 100 mogočnih pa-častiti stolni dekan ljubljanski gosp. dr. Pogačar. Maša Včerajšno nedeljo je kakor so jih imeli o kteri so „Novice" pred časom, ko dili v gostje in se bodli z domačo čedo. so jeleni pogosto ho } Šě neko- njev t Je bila O U1JLC* Là ^OeTbO y JfAJL A OVJ -^^J «iVy 11A AUUHUV |/UUJLW~ VAAAXJ J/11 UOO f VDV1V« JL\Cti Jlili U^V/OaUA ajUA iiU ua y ali na goslih in s petjem nekteri gospodje čitavnice vrnejo jim gozdi, ki so letos tako bogati, da bo na jubljanske, ki so nalašč v ta blagi namen lesèm prišli, cente medů pod hojami popila zemlja, ker ni delavk Med čveterospevi, ktere je vodil po domovini naši že zadosti, da bi sladko rôso znosile v shrambe. Kmet pri kteri so kaj lepo in zdatno poma- tine pri nas veselé. Kar jim opešana ajda ne dá Edini čbelar in pridne čbelice so, ki se take le- P°l iUV>U T UOjL/v f i y v j v/ w v/ ni* X uvjlwv i aua iímua aàks ^umuvuw j v* c* vx wímwulv; ivuv dj ju v/ Uliv ▼ uuimuímv» J^mv dobro znani pevovodja Fabjan, se je posebno odlikoval naš se pa tudi z gozdom to zimo ne bo veliko hvalil Bradskov Očenaš, tako po svoji veličastni skladbi prav ker je na eni strani zavolj pičlega pridelka primoran v duhu cerkvenem, kakor po izvrstni izpeljavi po pre- ga vedno bolj jasniti, na drugi pa y krasnih glasovih, ki so ga peli. Lepó so donelí dati v ceno ali po e nove polna ceno , ker o vsaki dobi tudi proti Trstu ni odprtih pri jaznih vrat; proti Ljubljani pa, kjer je tudi šote obilo Goršičeve orgije. Velika cerkev je bila tako pobožnega ljudstva, da je bila danes premajhna za vse. se valé to jesen leseni potoki brez mere in konca. Kje Iz Preserja 25. sept. L. M. — Da že dolgo nam bodo neki vnuki jemali polena za domačo peko? v veliko škodo dobrotni dež ni pomočil trde skorje Iz Ljubljane. Današnjemu listu na čelo postavljeni kamnitega sveta naše okolice, in to leto le enkrat ni še program ali naznanilo, kako bi se dala po oktoberski jU M jjajLii % v w v* vrv vm m m v v v uviivv^ aju % v A v vw aw v jui u a v* * m a v v ka v^jjlx vvjljl aiu/^ vv ajl xa v y jlxv^ax v is/jl kj ^ 7 w« w/ ^ v^* rahlega mahu, ki sega do podnožja naših prijaznih mej- diplomi osnovati prava avtonomija deželna in ravno nikov , in v našo faro m&uT , iu t xictou xaxv, nam je najboljsi porok gosta pravnost oxuvcus^c^a uaiuu<», ^n^vi womv * i^dvu j*»*v» -dimna megla, ki ne nastaja le po širokém močvirji, tres vsem Slovencem, pa v miren prevdarek tudi vsem slovenskega naroda, priporočamo v resen pre tudi ni navadno izhlapenje; vlači se tudi po stranskih «x U^IXJJ , XV. X UÇ/JXIU , VA Mi ou v kotlinah in čez, ter nas nadleguje s silnim požarnim voljni, po njih pa Avstrija smradom. Požari tle in goré na široko, kakor da bi — C. kr. dvorni svetovavec Seifert je přišel v jih Vulkanovi otroci iz porednosti razbrskovali, smradni Ljubljano, da se z mestom pogodi zastran kupa pod- dim pa se kadi, kakor da bi si gnjusobne Harpije bile turnskega grada; sliši se, da ga dobi mesto po do- izvolile ta svet v nočno sprehajališče. Milo pogledujemo stojni ceni. Danes se je vrnil gosp. Seifert na Dunaj. po spremenu lune, zastonj laja lisjak, ker ni ga zaže- drugim ki želijo, da so v s i avstrijski narodi z a d o edina, krepka m srečna. V V UJ V11U iUUV y K7 bVUj J J ? O JLJL CA 1\U1 OIlOiUJ V/ lenega oblaka, ki bi enkrat do dobrega přemočil za- in gimnazije začnó še Kakor slišimo. se soie ces. normalke y novembra. y realke strádáno zemljo, smrdljivi ogenj pogasil, in napolnil razsušene kapnfce. Celó divja zver y ko 10. oktobra je pri c. kr. deželni vladi posveto kramljá, se gotovo pritožuje zoper preveliko suSo» ker je prisiljena zavolj pomanjkanja studencev in potokov po svojem vanje, da bi se vprihodnje slovenske knjige ljud gasiti si žejo pri neusmiljenem sosedu skih sol natiskovale v Ljubljani in ne na Dunaji domačim papirnicam in tiskar- in bi se po takem našim člověku, nicam ne odtegnil zaslužek. Zopet se bojo nabírali vojaki za armado me hi- govorniki judov pač ne bojo zaměřili kansko, in, kakor se sliši, utegne vendar le Ljubij se branij hebrejskih dobrot Da našim ljudém > da ka- izvoljena biti za to nabiro. Dobro ! Tako ostane v mestu žili, tega se nobeden našem zopet kaj novcev, ki jih krvavo potrebujemo boj 9 xxv v vjç v , xxx j xxx jvx \ ai\\j ^utxcuujcuiu» S6ÎDU kmetljstv u. , uaocuiu au^uij oiiv u Uch uugo , u do se začnó vaje možkega pevskega tem gré deželi beseda. Sploh pa ne zapopadamo, kako zbora v čitavnici naši, ki se ponavljajo potem vsako da se tako presrčno potegujejo „liberalci" — nam vere ne boj bi pa jud pomagal na- našemu kupčijstvu na noge o d m bot o pol mih zvečer. četrtek končá gosp. Koroneli svoje poduče e. Go vanje o slovanskih plesih v dvorani čitavnice spodičine in gospodje, ki so se pri njem učili, morejo prehvaliti njegove izurjenosti in gracije v ple ne tem , ko po pravici tožijo naši kmetj jim celó nenavadna suša, ki je zeló pokvarila 7 vničuj repo, in korenj 7 SO Angl tako da j do, nam piše naš gospod dopisnik iz Angležkeg l-r rr l^nií rr H A vi A tví A ť\ni A hAATîn f i A mi čigar 77 kove opazke" začnemo priobčevati drugi pot lim vremenom brez dežja in mègle jako zadovolj s top 77 Trigl ; da píše 7 da je z velicim veseljem izvedel že Fab pošlj v Trstu na to delà, da v V C z novico tega ladij o tako ! Kakor je težavno prizadevanj like hvale vredno, da avstrijskemu blagu odp ptuj 7 v M e h i k strijskimi pridelki in izdelki obloženo , Fabia Prav i ve-pot v deželo, tako naj bi pa tudi naši obrtniki se prav ridno posluževali te prilike, da naredé kupčijo v Me niki da bi Kakor dunajski časnik „Wanderer L UUUOijOJVl VC*BJ_1J.XV „ T I (VJLLUUI lži pise , XXX ICO dala ondi obila kupčija začeti; ako pa je to ni res ne smejo avstrijski obrtniki zanemarjati te poti svojim blagom spodrinejo blago druzih dežel 7 da 7 7 s bi bilo, ako bi se po gotovih (Dobro h izvedelo in potem naznanilo, kt prišla Zagrebu je v zalogi Zup reči je lahko spečati. Vred.) na svitlo knj kovavec domače zgodovi a n o v i ravnokar ki jo je izdal marljivi preisko njeni je gled danes. Na čelu knj gosp Rad Obseg do nemška drama iz 17. sto- ljubljansko od starodavnih stoj letj ki sta jo dva kranjska pisatelja spisala pod na- slovom „der verirrte Soldat" in jo v rokopisu hranuj knjigarnica; za njo pa našteva gosp. izdatelj naša c. nemške in italijanske igre, ki so se igrale v 17. in 18 stoletj 7 gledišče", ktero ravno letos obhaj dokler se je 1765. leta ustanovilo „stanovsko gublj SVOJO t o 1 e t za narod slovenski ! Prav natanko našteva vse igre slovenske od 1670. leta, ko so dijaki ta- kar sevé, prvikrat igrali dalji krat jezuitske gimnazij slovensko igro „Paradiž" v gradu pod Turnom (sedanjem Tivoli), do danes v čitavnicah, in priobčuje vse v slovenskem jeziku dosihmal na svitlo dane glediščine igre ter pravično 7 naj bi se le predst tudi drame in žaloigre klasičinega jedra, ker iz- dodaj ljati vrstni prevodi Koseskovi in Cegnarjevi častno kažej da slovenski jezik vse zmore. Vsacemu, komur je mar za to, kar se je godilo na tem slovstvenem polj od ne- kdaj do danes pri 7 priporočamo zanimivo to knjigo Nektere dunajské časnike, posebno staro in mlado judovskega naroda , za pravice lovenskeg za pravice ga domačeg mislimo, da smo mi dom da pa nimajo besede, in vendar prvi ptuji Židovi. Da slovenski narod dom potem pa še na 8V0J1 lastni zemlji ni vžival ravnopravnosti niti v šoli, niti v uradníi, niti v javnem življenji, to ne briga srakope-rov nemškega liberalizma, cem ne odpró brž vsa vrata ako pa se ptujim hebrej 7 Potni- svet podrl. To je 1 • V • • kncij 7 kakor da bi se n a troske druzih — liberalnost nemška, ktera v hebrejcu spoznava zastopnika svojega t No vičar iz domaćih in ptujih dežel Se zmiraj nosi zvonec po časnikih in v govorih k gl 20 p te m b kteri Avstrii odpira novo, in ako Bog dá, srečnejšo dobo. Vse slo vanske dežele in tudi ogrska so ga vesele; strašno ne- I HlH 11 È I I Ha zadovoljni pa so nemški liberalci, ker jih je groza ijih glo Je ločij je zacasno konec; je pa še tretja vrsta takih od unih in teh, kterim pa to ni po volj ki da tavila ustava drugi pot ustaviti tudi za 7 bojé se 9 t\J V U 11 I , Ui» oo da bi utegnilo jimo usti 7 ker stan Avstrije sam po lej. Mi se tega ne bo sebi Je tak da z ni mogoča, in zaupamo na modrost cesarjevo in njegovih svetovavcev Mestni zbor v Prag Je sklenil, da se bo s cerkvenimi in druzimi slovesnostmi slavil 20. okt ober, ki je dal Avstrii diplomo. Gotovo se bo to godilo ta dan tudi po druzih čeških in morav- skih mestih in menda povsod ; bivaj Slovani dke so neobčutljive ostale o manifestu Za kup čijskega ministra je izvoljen admiral Wiillersdorf, namesti Bach a pa neki pride v Rim za poslanca Hiib Dr. Ri eg Je iz Prag kredi poklical v posvèt; Mirka Bog isti namen pozval 7> Wand.", bode grof Lad i si gr ski dvorní kancelar minister Bel- pa je v Po Pejaković hrvaški dvorni kancelar (?) 200 poslancev iz različnih nem ških dežel se je 30. sept, zbralo v skupščini v Frank brod go d b 7 ostro so govorili zoper Gaštajnsk in íf nie ohne dieses") zahtevali so emškega naroda v Frankobrod kup zbor Strašen ogenj je v Carigradu (glavnem turškem) mestu pokončal 4000 hiš in 8 mošéj (turških cerkev), nadloga je štrašna. O desi Rusovskem) in v okolici tega mesta jal tako silen vihar, da je razun drugih ne- pa je razsí srec tudi nekega ovčarja s čedo (350 ác) nesel pol drugo uro ; so ga z 150 ovcami mrtvega našli Listnica vredništva. Gosp. J. K. t Kr: „Zahvalnice" ne moremo _______vzeti, zato ker veljá drugim gospođom, ki pa nočejo oČitne Presse" in pa njuno žlahtnico „Triesterco" je strašno zahvale. — Gosp. A. M. v R-ci: Premalo zanimivo za 10 soldov, zbegala novíca, da 77 naša kupčijska zbornica noče na vrat ki smo jih plaçai Horaka in na nos judov v deželo ; zlasti napadaj Jož. Pleiweisa, da ništa bila zadovoljna z odlokom dež. vlade, ktera se nasproti zgodovinskem starim Kursi na Dunaji 3. oktobra. 7 V se 5 7 metaliki 67 fl. 15 kr. na č ob in nikdar preklicanim pravicam skličuj činski red od leta 1849, ki veljá od danes do jutri domovinsko postavo od 1. 1862. Ker pri tem vprašanji ne gré za to, da bi nam centralistični časniki prižgali lešrbo svojega „liberalizma", ampak za materijalni blagor dežele v kmetijskem in kupčijskem oziru ker dežele, ~ /o-------- — ----- Narodno posojilo 70 fl. 85 kr. Ažijo srebra 107 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 155A o kr. V J o IV U ULI AUL IV U U i J OCLU LU VJ U II U. y ILL »vi , se je vgnjezdil jud, kakor v Galicii, na Hrvaškem, Slavonskom itd. vse drugač govorijo, za- Zitna cena v Ljubljani 2. oktobra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 64 banaske 3 fl. 89 tursice 2 fl. 57. sorsice 2 fl. 80. rež 2 fl. 70 ječmena 2 fl. 25. prosa 2 fl. 50. ajde 2 fl* 15 oves 1 fl. 34 Odgovorni vrednik: Dr»Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blazilife v Ljubljani.