OBU2BEN0 UPJEULV-LJANJE NI VPRASA-NJE SVOBODE ZNANOSTI * Ko govorimo o napakah tn slabostih, govorimo kaj radi tudi o težavah, ki jih imamo prepogosto za opra- vičilo neaktivnosti osnov- nih organizacij, ozir. po- sameznih članov ZKS. * časovni razmah med eno in drugo letno par-tijsko kcmferenco je pre-dolg, da bi se važna vprašanja, kot ideološko-politična in podobna, o katerih mora razprav-Ijati širši krog komuni-stov, obravnavala le tam. Zato je bif v začet-ku tega meseca sklican sestanek sekretarjev o-snovnih organizacij ZKS Ijubljanske univerze. — Osrednja tema tega se-stanka je bilo družbeno upravljanje na univerzi ter ideološko - politična vprašanja. Sestanka sta se udele-žila tudi sekretar Okraj-nega komiteja ZKS, tov. Janez Vipotnik, in pred-sednik Izvršnega sveta tov. Boris Kraigher, fci je v diskusiji tudi govo-ril o nekaterih proble-mih ideološko-politične-ga dela. V diskusiji se je po~ stavilo vprašanje tesne-ga in zdravega sodelo-vanja med profesorji-ko-munisti in študenti. To-da vedeti moramo, da imajo profesorji na uni-verzi svojo posebno funkcijo in bilo bi škod-Ijivo, če bi nastopali preveč združeno — v združeni partijski orga-nizaciji, kot nekateri tr-de. Sicer pa si odnosov med profesorji in štu-denti ne smemo pred-stavljati preveč eno-stransko. Delo na uni-verzi je mnogo širše ter zahteva široke poglede na življenje in zato tu-di širše oblike sodelova-nja in ne samo praktici-stičnega dela, Težave sicer izhajajo iz tega, ker smo napra-vili velik korafc naprej; na nov sistem v družbe-nem upravljanju, na si~ stem, da zainteresiramo posameznega človeka za razumevanje celotnega našega življenja in raz-voja, v katerega naj se slehemi vključi. Ta no-va usmeritev v družbe-no življenje pa zahteva ideološko mnogo bolj iz-obražene Ijudi, predusem komuniste. To pomeni, da danes vsi komunisti ne gredo dalje s potre-Nadaljevanje na 3. strani) V DflNJlŠNJI ŠTEVILKl OBJAVUAMO: 00 Ul Deset let dela ZŠJ 0 manjšinskih problemih Študentski glasbeni festival Umetnost n gostoljubje Klub, o katerem malo govorimo Iskreno sožalje humoristom! Prelepa si bela Ljubljcmal SVOBODNE UNIVERZE ln memoriam Dve stvari sta, o katerih je predvsem treba razmišljati, ko ocenjujemo pomen naše osvo-boditve za razvoj slovenske univerze. Prvo dejstvo, na katero ne smerao nikoli pozabiti, je delež, ki ga je Ijubljar.ska univerza prispevala v boju za osvobodi-tev slovenskega in vseh drugih jugoslovanskih narodov. Stotine in stotine zavednih študentov Ijubljanske univerze, ki so se v letih pred 1941 borili proti na-zadnjaškim ukrepom buržo-aznih vlad v kulturi in prosveti ter znali ta boj vskladiti z bo-jem vsega delovnega ljudstva Slovenije proti reakciji in fa-šizmu, so svojo zavzetost za na-napredno stvar izpričali tudi v letih Osvobodilne vojne. Prvemu pozivu Komunistične partije In kmetov tudi študentje ljub-Ijanske univerze. Med slavnimi imeni junakov Osvobodilne voj-ne jih je mnogo, ki pripadajo bivšim slušateljem Ijubljanske univerze. Tako važni sektorji partizanske organizacije, kakr-šen je bila recimo partizanska saniteta, so neločljivo povezani z napori in žrtvami ljubljan-skih visokošolcev ter tistih nji-hovih akademskih učiteljev, ki niso niti za trenutek premišlja-li, ko se je bilo treba odločiti za veliko osvobodilno stvar. V tem pogledu stoji ljubljanska univerza na častnem mestu med jugoslovanskimi univerzami. Drugo dejstvo je, da je osvo-boditev pomenila hkrati ure-sničenje onega, za kar se je v stari Jugoslavijl borila vsa tista študentovska mladina, ki ji je Osvoboditev leta 1945, ki ni bila zgolj osvoboditev izpod jarma tujih okupatorjev, marveč tudi končni obračun s preživelimi družbeno-političnimi ustanova-mi stare, kapitalistične Jugosla-vije, je hkrati potnenila rojstvo popolne slovenske univerze in cele vrste drugih kulturnih ustanov, za katere so se Slo-venci zaman borili tako v časih Avstro-Ogrske, kakor tudi po letu 1918. Ukrepi glede ljub-ljanske univerze, ki so bili uresničeni takoj po osvoboditvi, nedvomno sodijo med najvaž-nejše kulturne pridobitve zad-njega desetletja pri nas. Veierinarski oddelek na začetku razvoja Predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, ki je pomenil za- zares šlo za napredek slovenske . ;°'ans Bons Kraigher je bi, zvezana z imenoma Marxa in Cilj, ki so si ga pred vojno postavljali napredni študentjs in profesorji ljubljanske uni-verze in ki je bil tudi po vojni gibalo vseh ukrepov za njeno izpopolnitev in razširitev, pa ni bila samo popolna slovenska univerza, marveč khrati in predvsem nova univerza, ki naj bo kolikor moči zvest izraz kul-turnih stremljenj osvobojenega ljudstva. Sooialistična ekonomska, po-litična in kulturna graditev po-meni utiranje novih, nerazhoje-nih poti, dejansko pomeni ne-nehno odkrivanje novega sveta in novih odnosov med ljudmi, graditev takega sveta in takih odnosov na temelju realnib možnosti, ki jih je ustvaril ves dosedanji družbeni razvoj in ki jih je ugotovila znanost o druž- četek oboroženega boja proti tujim okupatorjem in njihovim domačim hlapcem, so se odzva-li poleg najzvestejših delavcev znanosti in kulture na sploh in ki je v teh svojih prizadevanjih uživala podporo vse resnično napredne slovenske javnosti. tr-ičetku tesa meseca obiskal Letos 45 inozemskih praks Ceprav je delo IAESTE (The International Assotiation for the Exchange of Students for Technical Experience — med-narodno združenje za femenja-vo študentov za tehnične pra-kse)—že pfecej znamo, saj de-la že četrto leto, smatramo, da ie vseeno potrebno, da spre-govorimo nekoliko več o delu tega odbora in o izkušnjah, ki smo jih pridobili. VodiV. smo izmeniavo naših študen-tov z inozemskimi, da bi s tem čim bolj izpopolndli praktično znanje naših študentov še pred nastopom službe po naših po-djetjih in tovarnah, razen te-ga se pa naši-študentje na ta način spoznajo z ra^anerami v inozemstvu ter tam tudi pra-vilno tolmačijo naše razmere in naša priizadevanja pri iz-gradnji socializma. Ker je praktično delo tega odbora vsaj na Tehničrd fakulteti že precei znano, ni pa toUko znan statut te medinarodne organi-zacije, navajamo na kratko nekoliko njenih ciljev: (Nadaljevanje na 3. strani) Veterin. fakulteta v Beogradu fakulteto za agr&nomijo, go-zdravstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Govorili so o proble-mih te fakultete predvsem pa o gradnji irt organizaciji veteri-narskega oddelka. Dekan prof. Jelačin je poudaril, da ima fa-kulteta premalo finančnih. sred-stev, manj kot lani, ko še ni imela veterinarskega oddelka. zaradi dodatnih, pomožnih in neobveznih predmetov URADNI KOMUNIKE medfakultetni.h sesta-nkov, na ' katerah bi se obravnavali uč- Druga interuniverzhetna znanstvenega naraščaja sta- Qi načrti in programi, sistem konferenca je bila 7. 8. in 9. tus študenta in lieikatera izvajanja pouika, režiiim štu-aprila v Zagrebu Prknerno vprašanja njihovega življenja dija ^d. Pri tem pa je treba duliu splošnega zakona o u- in deJa. upostevati razvoj poedinih niverzah so v delu te konfe- Vsi ti problemi so razmo- fakultet. njihovo dosedanje rence sodelovak predstavniki treni tudi v luoi dejanskega stajije m lokalne sipecifično- sti. Pri razmotrivanju celotne zapletene probleimatike uni-verz in fakultet v tej dobi razvoja naše družbe in v iska- nju primernih obliik in vsebi- vilki. ne univerzitetnega pouka in znainstvenega dela, je konfe-renca poikazala pnitpravljenost vseh organov in članov uni-verz i;n fakultet, da rešujejo postavljene probleme. Konferonca smatra obenem, da je vse navedene naloge možno uspešno reševati ob vsestransk; pomoči in sodelo-vanju zainteresiranih družbe-nih faktorjev. Engelsa. Tako odkrivanje nove- ga sveta, ki je hkrati njegova (Nadaljevanje na 3. strani) Politični seminarji Na beograjski tehnični fa-kulteti se študenti seznanjajo s političnimi, markrsističn m in ekonomskimi problemi na posebnih seminarjih, kjer jim strokovnjaki in javni delavci predavajo o družbeni proble-matiki pri nas in po svetu. Med drugim lahko zasledimo Rredavanja o delavskem sa-moupravljanju, odnos med podjetjem in družbeno skrup-nostjo itd. AŠK prvi v Montbrisonu Na turneji po Franciji je ASK zasedel prvo mesto na turnirju v Montbrisonu, kjer je prema-gal državno reprezentanco Švice in reprezentanco Bruslja. Tudi vse ostale tekme je odločil v svojo ko.rist,. izgubil je edinole v St. Etiiennu. O prekrških ASK na tej turneji, o čemer se v Ljubljani precej govori, bomo poročali v naši prihodnji šte- Mednarodni praznik revolucionarnega proletariata je hkrati največji praznik slovenskega revolucionarnega štu-denta! Ob tej priliki je njegova dolžnost, da pregleda svoje uspehe in neuspehe v borbi za radikalno (edino možno) odpravo izkoriščanja delovnega Ijudstva (delavca, kmeta, inteligenta, malomeščana) vsega sveta po peščici degeneri-ranih parazitov — velekapitcUistov. Propadajoči kapitalistični gospodarski sistem se zvija že peto leto v vseobči krizi, ki je v razliko od dosedanjih, kriza sistema samega. Ta bo v večji, oziroma manjši ostrini trajala, dokler ne bo delovno Ijudstvo pod vodstvom komu-nističnih strank revolucionarno obračunalo s svojimi izko-riščevalci in po zgledu Sovjetske Unije in Sovjetske Kitajske postavilo temelje za nov druzbeni red — komunizem... Narode Jugoslavije žuli in izmozgava zlasti velesrbski kapital z miljarderjem — kraljem Aleksandrom na čelu. Darovi beograjske vojnojašistične diktature za delovno Ijudstvo in brezpravne narode so: teror, davki, redukcije, takse, šolnine, brezposelnost — skratka gospodarsko, social-no, kulturno in nacionalno zatiranje in izmozgavanje. Temu nasproti postavlja Komunistična stranka Jugoslavije kot vodnica delovnega Ijudstva in zatiranih narodov (slovenski, hrvatski, makedonski, črnogorski) neustrašeno borbo proti kapitalističnim pijavkom, za nov kom,unistični družbeni red, za delavsko-kmečko vlado in kliče vse revolucionarje v svoje vrste v borbo proti vojnofašistični diktaturi za zemljo, delo in svobodo! Tudi vrste slovenskih revolucionarnih študentov nara-ščajo od dne do dne. Spričo nesramnega izkoriščanja s šolninami in taksami, spričo konca poslednjih ostankov akademske svobode, rigoroznosti pri izpitih (zahteva Beo i^-ada), ter vsestranskega zatiranja in zapostavljanjq< slo-venskega naroda in slovenske univerze, se odpirajo Ijudem oči. Samo dva tabora sta danes! Reakdonarni, propadajoči meščanski, kjšr slovenski inteligent nima mesta, in progre-Sivni revolucionarni, proletarski. Slovenski študent je spo-znal, da je sam proletarec, ki naj prodaja intelektualno KLUB ZA MEDNARODNA VPRAŠANJA Klub za mednarodna vprašanja vabi vse člane kluba in ostale študente na svojo skupščino, ki bo 5. maja ob 19.30 v prostorih Mednarodnega odbora, Mikloši-čeva 5a. Istega dne ob 20.15 bo diskusija o »Razvojnih poteh evropskega socializma«. Beograjska anketa, ki bi blla zonimiva tudi pr! nas Ni veliko znakov o kaki živahni znanstveni dejavnosfi predava-teljskega kadra Medfakultetna konferenca v Zagrebu je bila v poslopju Univerze nčno-zuanstvenih kolektivav, nesorazmerja med številom organov družbenega uprav- študentov in učno-znanstvenih ljanja, združevanja univerzi- alnih pogojev za delo največ-tetnih profesorjev in Zveze alnih pogojev za dela največ- študentov. Namen konference je bil, da z izčrpno diskusijo, med-sebojno izmenjavo izkušenj i& spoznavanj specifičnih po-treb in težav poedinih uni-verz najde skmpne osnove za uveljavljenje splošnega zaka-na o univerzah in za izdela-vo republiških zakonov o uni-verzah in univerzitetnih in fakultetnih statutov. Vsestransko so prediskuti-rana posebno vprašanja red-Dega pouka, metode izvaja-nja, trajanja študija v zvezi z vzgojo potrebnib visoko-kvalificiranih strokovnih ka- števila fakultet v državi. V najvažnejših vprašanjih je konferenca uspela vskladi-ti mišljenja in najti skupne osnove in rešitve. Konferenca je ravno tako ugotovila, da obstaja niz od-prtijj vprašanj, važnih za na-daljni razvoj univerze in fa-kultete, kot so na primer vsklajevanje fakultel s števi-lom študentov, združe\ranje fakultet in osnovanje novih, organizacija znanstvene^a de-da na univerzj»h itd. Za reše-vanjp teh vprašanj je nujno potrebno zbrati in vsestransko drov, kakor tudi razne proučiti potrebno dokuraeuta-oblike podiiplomskeiga Študija, C1JO. Bavno tako je prediiskntirana Za proučevanje mnogih Btruktura univerz in fakultet, vprašanj, specifičnih za fcn&nstveno delo in ustanove, pordine fakultete, so na kon-d predavateJjskega in ferenci predlagali uvedbo Na anketo beograjskega štu-dentskega lista o problemih pre-davateljskega kadra je odgovoril tudi asistent fil. fak. D. Puhalo in iz njegovega odgovora prina-šamo nekaj splošnih misli. Asistenti in eventualni profe-sorji srednjih šol, ki so prišli na univerzo kot pomožne moči, so bili po dosedanji fakultetni ure-ditvi edini, ki so prišli v poštev kot bodoči predavateljski kader in to po ustaljeni hierarhični le-stvici asistent — doktorat — do-cent — izredni — redni profesor. Po novem zakonu o univerzah pa lahko asistent napreduje, ne da bi postal docent. Ta nov na-čin bo vsekakor zahteval tudi drug način dela pri vzgajanju mladih znanstvenikov. Pred-vsem je danes občutno pomanj-kanje asistentov za uspešno delo s študenti. Tudi delo samih asi-stentov je v glavnem počasno in razvlečeno. Doktorati in znan-stvena dela so kaj redki primeri. Pri tem niti ne dobijo /zpodbud pri svojih starejših kolegih, ki so tudi vse prej kot produktivni pri izdajanju novih znanstvenih del in učbenikov. Premajhna po-moč celotne katedre in fakultete pri vzgoji asistentov je eden po-glavitnih zaviralnih momentov. Napredka študentov v večini nihče ne spremlja, asistenti pri-iejo slučajno do svojega polo-žaja, profesorji pa so večkrat iz objektivnilj razlogov prezaposle-ni, Čeprav bi stalni kontakt bil nujen. Ker je doktorat brezkom-promisni pogoj za nadaljnji ob-stoj asistenta na fakulteti, bi bi-lo dobro spremeniti karakter di-sertacij, posebno na lingvističnih oddelkih. Vsekakor pa je treba na nek način razširiti teme di-sertacij. Za res uspešno delo pa bi morali naše mlade znanstve-nike v večjem številu pošiljati na izpopolnjevanje v Inozem-stvo. Vsi ti problemi pa so vse-kakor tako važni, da bi jih mo-rali še temeljito prediskutirati. Zanimivo je, da se beograjskJ študenti v svojern listu lotevajo teh probler^iov, ki pa verjetno ne obstajajo samo tam. PRVE VOLITVE V SVET UMETNIŠKIH AKADEMIJ Prvi so bi-li na volišču štu-denti. Sto devetdeset študentov je izvolilo za svojega predstav-nika v svetu Janeza Vrhunca z Akademije za igralsko umet-nost. Ostali člani sveta so: 11 čJanov imenuje izvršni svet LRS, enega člana izvoli med odborniki MLO Ljubljana m trije člani so rektorji vseh treh Akademij. Svet ima prvo nalo-go proučiti vprašanje bodoče ureditve umetaiških akademij. Med neko predvojno stavko ljubljanskih študenlov delovno sUo in je prepuščen izkoriščanju kapitalistov, spo-znal je, da je del proletarskega razreda, zato se bo z njim boril 2a boljšo bodočnost vsega delovnega Ijudstva. Na naši univerzi smo v kratkem doživeli razpust dveh društev, ki sta »zašli« v marksizem — »Borbe« in »Triglava«! Kljub močni radikalizaciji je naš študent še vedno premalo borben, premalo delaven in premalo zaveden. Zavedajmo se: Kdor se ne bori proti kapitalizmu je — objektivno vzeto — njegov zaveznik. Kapitalizem je treba zrušiti v revolucionarni borbi — sam se zrušil ne bo! Zato: V revolucionarne vrste! V borbo za svobodo in socializem! Proč s kapitalizmom! Proč s fašizmom! Proč z velesrbsko vojaško fašistično diktaturo! (Iz: Rdeči signali — revolucionarno glasilo borbenih študentov — 1. maj 1934.) Od 7. do 14. aprila 1955 je bila pri nas grupa italijanskih štu-dentov iz Milana, ki je poleg tu-rističnega značaja imela še pol-uraden značaj, saj so prišli z na-menom, vzpostaviti z našimi uni- Na 4. strani Foto reportaža 1Z INDUt Nekateri študenti so prvič v New Delhiju in so si v prostem času ogledovali mesto verzami stike in prijatelsko so-delovanje, katero do sedaj med našimi in italijanskimi univer-zami, lahko rečemo, da skoraj ni obstajalo. V grupi so bili za-stopani študenti raznih fakultet in raznih univerz, kakor n. pr. državne, katoliške in drugih pri-va'">ih. Med člani 2ru^e ^o bili tudi funkcionarji, ki delajo pri UNURI. V 7-dnevnem bivanju in potovanju s to grupo sem pri-šel do zaključka, kateri rne je zelo razveselil, namreč, da so vsi člani grupe prišli v našo de-?elo z željo, da čim več vidijo in zvedo. Lahko rečem, da so pri-Sli zato, da bi nekaj zvedeli, ne samo, da bi utrdili svoje že prej ustvarjene zaključke. Vprašanja so kar deževala in videli smo, da so se že pred od-hodom skušali seznaniti vsaj v osnovnih črtah z našim današ-njim življenjem. Po sprejemih, kjer so debatirali s funkcionarji o raznih aktualnih političnih in gospodarskih problemih, se na- vadno debata ni končala takoj, temveč se je nadaljevala včasih še pozno v noč. V vseh inter-vjujih, ki so jih d:.li, je jasno prišlo do izraza, da smo si edini v tem, da z direktnim kontak-tom, s prosto izmenjavo mnenj in s spoštovanjem lahko odpre-mo poti za široko razumevanje n ¦|al.ov^;' Za fjru-^o 'fh.ko v celoti rečem, da je demokrat-sko usmerjena, ne glede na po-litično in versko pripadnost. Po obisku v vojnem muzeju v Beo-gradu sem bil skoraj prepričan, da se bodo pojavila vprašanja in problemi. kjer bo morda disku-sija zdrknila z objektivr^ poti, posebno v zvezi s tem. ker so v oddelku NOB videli dokumente o grozodejstvih okupatorja. Zgo-dilo pa se je nasprotno in disku-sija se je še enkrat 7avlekla po-zno v noč, ker so irrazili željo, da bi še v^ 7.vfde]i o dejan-skem ^•i.nju pri nas med našo osvobodilno borbo. Liljan Kodelja MEDFAKUIiTETNA KONFERE NCA STROJNIKOV z gospodarstvom je neogihno Sodelavanje fakultete Studentje rudarsko meialur-škega oddelka Tehniške faikul-tete na Univerzj v Ljubljani so "priredili v sotboto dne 5. marca 1955. v vseh prostorih hotela Union svojo tradicio-nalno rudairsko-metalurško slavnost — skok Čez kožo. Prvj >skok čez kožo« so rudar-ji na ljubljanski univerzi pri-redili leta 1923. Rudarstvo se je razvijalo v zgodovini v svojstvenih okoli-ščuiah, često daleč stran od ostalega ljudskega dogajanja in so zaradi tega nastale po-sebne rudarske navade. Ru-darstvo je zaradi svoje veliike važnosti imelo še v srednjera ve>ku posebne privilegije, tako svoje posebno pravo, svoje lastno soclstvo in pravice do svobodnega preseljevanja ter naseljevanja v rudarskih kra-jib, s čimer so postali rudarji tudj osebno prosti. Ziveč skup-no mnogokrat v neobljudenih krajih. so tvorili svoje korpo-racije z lastno samoupravo. Zaradj njihovega težavnega in nevarnega dela so se prav pri njih oblikovale prve socialne ustanove, imenovane >Bratov-skc skladnice«. Rudarje so ra-bili povsod in je bil pritok v riuJnrski stan v nekaterib ča-6ih tako veilik prav zategadelj, ker je pomenil višjo socialno stopnjo za tisiega, ki je bil sprejet v rudarsko skupnost. Sprejem v rudarski stan je po-teikal prvotno tako, da }e no-rinec, ki je žflel biti sprejet v rndarsko skupnost, moTal skočHi preko odprtega šahta, ki v tistih rasih še ni imel velike raizsežnosti, Pozneje so skok preko šahta zamenjali s skokoin čez poseben ko6 us-nja (leder), ki so ga imeli ru-darji opasan^ga z jermenoan in jim je služil prj spuščanju po drčah v jannske prostore. Z Djim si je rudar tudi varova;! ielo pred vla.go v jams-kih pro-stoirih, posebno ko je sedel na kamen. Ob nudarskih prazni-kih so se zbrali pri šahtu vsi rudarji s svojimi starešinami in tedaj so sprejeimali tudi no-vince v rndarski stan. S tem, da so novinci skakali preko razpete kože, ki sta jo držala dva stara rudarja, so simbolič-no preskočili šaht in bili iaiko sprejeti v rudarsko skupnost. Vsak novinec si je oib tej, zarnj življenjsko pomemfoni sveea-nosti izbral starejšega in izku-šenega tavariža kot svetoval-ca in zašSitnika na svoji težki Življenjski poti. Z rudarstvom je ozko pove-zana tudi metalurgija, saj se je razvila kot nujna dodatna panoga: rudar koplje mdo, to-pilničar-metalurg pa iz nje pridobiva kovino. Od davnih časav so bili rudarji in meta-hirgi ena skupnost, družila jih je posebnoist in težavnost dela m poklica, še posebej pa iz-redne nevarnosti. ki zahtevajo ne sanno fizio.no in umska moč, temveč predvseim pogum. Zato so biii že od nekoaj mdarski običaji tudi običaji metalur-gov( ki so na i.sti način s po sebno slovesnostjo sprejemali mlade novince v svojev rste. TaJco je bil »skok čez kožo« skmpna priroditev na vsakem podjetju, ki je družilo rudarje in metalurge. Te rudarsko-metalurške tra-dicije so se v več ali manj spreimenjenih oiblikah ohranile do danes in prešle z rudnikov | tudi na šole, ki vzgajajo ru-darsko-metalurški naraščaj. Takih šol prej nismo imeli pri nas. anBipak so se uaši rudar-ski in mptalurški tehniiki in inženirji šolali v tujini, pred-vsem na Čfškem in Avstriji. Na teh šolah so se povezale svojevrstne rudarsko-imetalur-ške navade s splošnimi štu-dfntskiini oibičaji, vendar so bile ie šole ozko povezane z mdarji na Tiidnikih in topilni-čarji v taililnicah, kamor so študentje mefiKt;OP COPOVIC: -r Osmega maja bo v Ljubljani odprta po-membna razstava študentskega gibanja v Ljubljani, pred, med in po vojni. Na razstavi bo veliko število zanimivih dokumentov kazal odvetništvo in n.iegovo problematiko tako. da so štu-dentje, ki so se — na žalost — maloštevilno udeležili pre-davanja, z veliko pozornostjo sledili zelo zanimivemu pre-davanju. jo odvetništva, pri. Cemer ie navedel, da je odvetništvo or-ganizirano v odvetniških zbor-nicah, ki imajo svoje organe, ter da ima odvetništvo poseb-no avtonomijo. Ko ie govoril o funkcijah in nalogah. je pre- davatelj posebej poudaril, da je odvetništvo družbena usta-nova, katere naloga je dajanje pravne pomoči svojim klien-torn (državljanom, podjetiem, ustanov a.m, organizaci j am.) Pri tem je omen.il posebne pravice odvetništva, kot so odvetniška tajnost, neodvis-nost, avtonomija in irnuniteta, ki na.i omogoči pravilno za-stopanje pi'avic in interesov strank. Posebno važno je raz-merje do stranke. ki temelji na zaupanju in ki jo odvetriik zastopa na podlagi pooblastila. Zato mora odvetnik znati vskladiti interese stranke z interesi skupnosti, kar pred-stavlja zelo delikatno vpra-šanje. Nato je dr. Grosman govoril o cdvetniški disciplini in etiki. v čemer je bistvo in jedro socialističnega odvetni-štva. Govoril je tudi o uni-verzalnem značaju odvetni-škega dela, ker njegovo delo obsega vse panoge (kazensko, civilno, . upravno, finančno, gospodarsko, delovno in dr.). Zato je nujno, da ima odvet-nik široko splošno in prav-niško iizobrazbo. da bi mogel uspešno opravljati svojo funk-cijo; potrebno je, da ima za-nesljivo umiverzalno orienta-cijo, da ima pregled čez celo-ten sistem in da dobro pozna celotno družbeno problemati-ko; potrebno je, da pozna tu-di poisebne stroke kot so: me-dicina, tehnika. gradbeništvo, promet in dr., da bi se mogel znajti na vseh področjih in da bi znal kritično oceniti in pobijati odločbe z vsakega pravnega področja. Ko je predavatelj govoril o materialnih pogojih v odvet-niškem poklicu, je dejal da ie odvetnižtvo v naši državi re-latiivno dobro situirano ter da so odvetniki tudi socialno zavarovani, medtem ko v dru- (Nadaljevanje na 9. strani) V SPOMIN AKADEMIKA PROFESORJA DR. PAVLA LUNAČKA Našega profesorja, a-kademika dr. Pavla Lu-načka, ni več. Mirno in tiho je odšel iz preda-valnice, povedal o čem bomo prihodnjič govo-rili, a se ni vrnil. Sredi neumornega de-la je omahnil v smrt on, ki jo je tisoč in ti-soč krat premagal. Saj se je ves posvetil pomo-či trpečim: materam. o-trokom, partizanskim ranjencem. Ceprav je vedel, da je zapisan smrti, nam je še vedno dajal iz obsež-ne zakladnice svojega velikega znanja. Vedno in povsod se je zanimal za nas in naše težave. Kot dekan in rektor Meclicmske visoke šole jo je varno vodil kviš-ku, k napredku Resen, dosleden, značajen mož zielezne eaergije, je vztrajal in zmagal. Nje-govo plemenito delo je že rotlilo bogate sadove: tisoče zdravih otrok, srečnih mater, zadovlj-nih in hvaležnih družjn. In to danes in jutri — kajti znal je vzgojiti rod, ki bo nadaljeval njegovo delo. Ceprav ne homo več slišali njegovih jasm*. in nazornih besed, n^ bo vseeno vedno osiai vzor Učitelja — Zdrav-nika — Človeka! Deljena mišljenja na konferenci pravnikov Pretekli petek je bila na prav-ni konferenci letna skupščina ZŠJ, ki so se je v precejšnjem številu udeležili tudi profesorji in predstavniki pravnikov iz prakse. V svojem izčrpnem po-ročilu je predsednik prikazal delo združenja v preteklem razdobju in se zlasti bolj ob-širno zadržal na interfakultetnl konferenci pravnikov, ki so jo pripravili ljubljanski študentje v novembru preteklega leta in, ki je po njegovi oceni prinesla v delo združenja precej zahtev-ne naloge. Na podlagi kongresa pravnikov in njegovega gradiva je interfakultetna konferenca lahko sprejela gotove zaključke v zvezi z zahtevo po uskladitvi in izenačenosti učnih načrtov na vseh fakultetah in se pomudila pri problemu podiplomskega štu-diia. Volitve v organe družbe-nega upravljanja so tudi na pravni fakulteti pomenile moč-no politično afirmacijo ZSJ, saj je bil odstotek udeležbe pre-cej visok. Nadalje se je pred-sednik zadržal še na vprašanju apolitičnosti, malomeščanstva, klerikalizma in slednjič ocenil delo raznih klubov na fakulte-ti. Studentski klubi bi po nje-govih besedah bili tisto za vse primerno torišče dela, kjer bi lahko vsak študent našel svo-jim sposobnostim odgovarjajoče delo. Na koncu je ocenil tudi nov fakultetni statut in dodal Ic temu načrtu nekaj smiselnih pripomb, o katerih združenje meni, da bi jih bilo treba zbolj-šati. V diskusiji so zavzele osred-nje mesto razpravljanja o druž-benem upravljanju. Vendar so bila gledanja na to vprašanje precej deljena. Razvoj študentskega gibanja med obema VojnaiTia n kheme^bc ^ V dec. 1936 je »Straža« zapisala, da je katoliška mladina zbra-]a toliko glasov, kot nikdar in pri tem ugotovila razkroj neikdaj na univerzi daleč maj-močnejšega liberalnega tabo-ra. Pristaviti pa je morala, da na račun tega razkroja raste-jo marksisti, »ki imajo da-nes med svojimi vodniki že povečini same sinove odličnih meščansiko-liberalnih rodbin iz Ljubljane.« Predno preidem na zadnje obdobje zasledovainja akadem-skih gibanj, na razdobje for-miranja ljudskih in protiko-munistiičnih front, se naj za nekaiko rekapitulacijo in pod-črtavanje nekaterih konstata-cij poslužim ugotavljanje daljšega sesi&vfca iz »Aka-demskeg« glasa« v eni izmed njegovih zadnjih številk Tu, v proti koncu leta 1935 pdsanem članku o idejnem ob-razu slovenske akademske mladine, ugotavlja pisec, da se idejna nasprotstva zaostru.iejo in poglabljajo v odločilnem socialnem procesu, čeprav po- sebne politične priliike to več «11 manj duše. »V zadnjih le-tih se vrši med nami diferen-cfeci.ia v tri, za vse naše druž-beno življenie značilne tabore. V prvi skupini so idejni dedi-& eiovenskaga HiberaLizma, kairikature liberalizma 19. sto. letja. Bivši revolucionarji so z Jugoslavijo postali legaino v uniformo oblečeno dejstvo, povezanl v skupno usodo raz-krajajoče se meščanske druž-be, to tudi samt občuti.io in zato mnogi od njih prehajaio v marksizem, ali pa to najče-šče — v fašizem, kar je slučaj pri akademskem društvu »Edinstvo«. Druga, mnogo bolj goreča ie skupina katol. akademikov. V strogem svetovno-nazornem nasprotju z omenjenimi ideo-logijami je akademska mla-dina, deloma neorganizirana, deloma zbiTajoča se " akoli »Mladega Triglava«, »Njive<. Vsa ta mladina je vse boij uvidela, da je slovensko-nao onalno vprašainje v bistvu kompleks soctalno-gospodar-skih problemov. Ta mladina se .ie iz socialne nujnosti, iz nacionalnega čustvenega z.a-nosa približala marksizmu, kar je narekovala prav njena vezanost s slovenstvom ... Ta mladina je za idejno borbo proti vsemu zlaganemu, zah-teva objektivno kritiiko vse naše klavrne socialne sredi-ne, kliče po novi, boljši svo-bodnd družbi, ki naj zmapjša na mlnimum možnosti izla-čenja človeika*.. Eazmeroma visok je procent neorganizi-rane akaderaske mladine. Mnogo ie mlačnežev, za so-dobno življenje nezainteresi-ranih izpitnifo kandidatov, ve-lik procent zavzema idej no popolnoma neorientirana ma-sa, nekaj je cinikov iz princi-pa, nekaj življenju odtujen'h čudakov. Studentje postajaio realisti, idealistov je malo, zanimanje za šport, posebno nogomet je vse večje. Samote se akademska mladina boii. Zato še živi jalovo društveno delovanje, kar je odraz slo-venskega javnega žvl.ienia sploh in ni le odraz socialne strukture, ki teži v kolektivi-zem«. Po nekaj številčnih zaplem-bah je »Akademski glas«, ka-terega je v zadnjem obdob.iu urejevai tudi Vladimir Pavšič, v letu 1936 docela prenehal. S tem pa se že nahajamo v raz-dobju frontnih snubljenj, kar bom skušal podati v nadaljnih vrsticah. Iz Hbernlizma v narodni socializem Ze v uvodu v ta tekst sem naglasil, da se je ob bližanju 2. svetovne vojne vršila vse večja radikalizacija v katoli-ških kot liberalnih vrstah in to tako, da so skušald tudi sami po svoji metodi odgovarjati Da vsa pereča vprašanja, ki so jim pričela majati njih položaj. Ce odštejemo skupino, ki je po-skušala z nekakšnimi oživit-vami na novo oblečenega pan-slavizma nuditi odpor pojav-ljajočemu se pangermanizmu in panlatinizmu, se ostale li-beralne skupine prešle v tota-lizacijo svojih starih kairakte-ristik z nekaterimi novimi do-datki. Na prvo mesto vseh avtori-tet so stavili državo. Za njo prihaja na vrsto krona in za njo njen nosilec-kralj. To so jim »absoluttte in nedotaklji-ve vrednote«, s katerimi abso-lutno računajo. osvobojeni vseh drugih vezi in predsod-kov. V >Naši misli«, ki je od kon-ca 1935 pa tja do februarja 1940 polnila svoje stolpce s programatiko »liberalnih« dru-štev, lahko zasledujemo to nji-hovo koncepcijo »konstruktiv-nega jugoslovanstva«. Po trditvi, da je človek nesvobo-den v kapitalistični kot komu-nistični družbi. ker je povsod ekonomsko odvisen — ali od države, ali od gospodarja, po-nujajo svojo rešitev celotnega problema, ki je v določitvi prave. neanarhične svabode razpolaganje s privatno la^t-nino. Zaio so za vsako važnejše gaspodarsko delovanje zahte-vali strogo državno kontrolo 171 ga na ia način prisilili. da služi interesu skupnosti. »Mla-da generacija« mora zgraditi svoj socializera, mimo komu-niizma ia kapitalizma, so de- jali. »Zato zagovarjamo princip privalne lastnine. pojmovanja za naš, od drugih različen na-čin«. (N. m. L. 1. številka 5). Razumljivo, da take preure-ditve niso pričakovali od iz~ vedbe kake ljudske revolucije, kajti za njih je vse, kair je bilo v zgodovini ustvarjeno velikega, delo velikih in od svoji.li dkoliščin neodvisnih ljudi. redkih poedincev. Seve-da so ob tem še vedno ohranili dva stara sovražnika — komu-nizem in Rim. >Smo proti liberalizmu, smo za nacionalizem, za strogo podrejenost posameznika na-rodnim interesom. Revolucio-narna pokreta sta le naciona-lizem in komiinizem. Vendar komiiniizpm ruši. nacionalizem gradi. Ločitev duhov je nuj-no potrebna. Meša,nja ods-tav-kov okostenelega liiberalizma z novim. krppkim nacionaliz-mnm mora biti konec...« Ti borci za zdravo e^blucijo proti revoluciji. za idejo so~ kolstva in pohod slovanstva — io šele v zaclnjem oibdoibju iz-hajanja j>Naše misli«, se v po-lemiki s »katoliškim lističemc — »Stražo v viharju« ter li-storn •»1551« iznanašali tudi mlsli, da je univerziietna avto-no.mija v bistvu reakcvotiarna ustanova. da je za Jugoslavijo naiprikladniji način vladavine avtoritativna demokracija. ili, prosto uarodno rečpno. demo-kraciia batine«. (N m. II. 31. 16). Poleg takih. notranje-držav-nih oiblilk svetujejo za Teševa- nje obstoječega težkega stanja dviganje vere v veliko od Tri-glava do Crnega morja se raz-prostirajoče države, kar je ja-sen poskus reševanja notra-njih vprašanj z iimperialistič-nimi vizijami, Ker v dobi hrvatskcv-srbske-ga sporazuma nikakor niso bi-la tla ugodna za delo te unita-ristično usmerjene mladine, je prišlo do pogostih zaplenje-vanj >Naše misli«, ki v posled-njih številkah prinaša pogoste tožbe o pasivnosti nacionalnih visoikošolcev. Ti se zbirajo v teh lctih v »Edinstvu« io »Jad-ra-nu«, ki ga aprila 1938 zarne-nja JGAD »Jugoslavija«. Ce k delu »Jugoslavije« :n »Edin-stva« prištejejmo še akademsko društvo jugoslovaTisko usmer-jenih akadeinikov-emigrantov Pohod klerikalizmu »Straža v viharju« je pričela izhajati v noveimbm 1934 leta i,n je 27. marca 1941 poslala zadnjo številko v slovenski svet. Težko je v kratkih po-tezah OTisati in podati vsebino tega, finančno brez dvoma najbolje situiranega študent-skega lista. ki se ob usihanju drugih glaisil spreminja v ted-nik in veča št^vilo svojih stra-ni. Na kupe je v tem dobro urejenem listu polemičnih članikov. iz katerih lahko raz-beremo, kaj vse ljudem okrog »Straže«. tej skupini borcev za totalizirano Kristusovo monar-hijo. vladano po njegovili na-mestnikih. ni prav. Na straneh Naša misel« — omladinski kulturno-politični list z imenom »Doberdob^ smo gi- tega Svojega glasi]a napadajo banja z hberalne smeri izha- jajoče akademske mladine vse do začetka vojne vsaj v gro-bih potezah načrtali. Tako lahko preidemo na kratek pregled iz katolicizma izišlih, a vendar po vedno bo'lj raizlič-nih poteh korakajočih aka-demskiih grupacij. vse, kar n; strogo na njihovi strani CeJa galerija sovražni-ko^ Se vrsti pred njimi in to od »Sodofonosti«, »Ljudske pravice« >Akademskega gla-sa«. >155tDoma in sveta«. 136 študentov je bilo na delovnih akcijah več lcot 5 krat DESET LET AKTIVNOSTI STUDENTSKE ORGANI-ZACIJE. TEMA, O KATERI BI SE DALO NAPISATI MNOGO IN BI SE ŠE NASLI LJUDJE, KI BI PRINESLI DOPOLNITVE. BILO JE STORJENEGA MNOGO. SKRAT-KA, Z ZADOVOLJSTVOM LAHKO BREZ DISKUSIJE UGOTAVLJAMO, DA JE ORGANIZACIJA DEJANSKO BO.A TO, KAR SMO OD NJE PRICAKOVALI, NE GLEDE NA POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE. KO DANES RESU-MIRAMO, IMAMO PODATKOV PREVEC. V SPODNJEM TEKSTU VAM BOMO NANIZALI NEKAJ STEVILK, KI SO ŠE NAJBOLJŠA ILUSTRACIJA USPEHOM IN PRI-ZADEVANJEM. Zanimiv je tudi številčni razvoj naše univerze od vse-ga početka po prvi svetovni vojni. V teh številkab. je vi-den velik napredek posebno pa skok v zadnjih desetih le-tih. V zknskem semestru leta 1919/20 je bilo na naši uni-verzi 594 slušateljev, od tega na filoizofski 245 in iehniški 283, ostali pa so bili medicin-ci. V zimskem semestru po desetih letih je biio že 1350 slušateljev. Na tehniški je V obdobju po o je veliko štcrilo študentov so-delovalo na delovnih akcijah zveznega, republiškega in lo-kalnega značaja. Leta 1945 smo obnavljali in urejevali opustošeno Tehniko. Leto kas-neje pa sta šli na delo prvi dve študentski brigadi, ki sta gradili na I. mladinski progi. Sodelovalo je okrog 150 štu-dentov naše univerze. Bilo je proglašeno osem prvlh udar-nikov. Isto leto so študenti delali pri elektrifikaciji blo- Na sliki so študenti koroškega akademskega kluba, ške planote, sekali so drvapod Turjakom pevski zbor pa je reguliiral Pesnico. Naslednje leto je bilo okrog 300 študentov pri gradnji II. mladinske proge Šamac—Sa-rajevo. Takrat je tudi večja skupina študejitov delala na Možaklji, medtem ko je pev-ski zbor sodeloval aa akciji v Lijaku na Primorskeim. Leta 1948 so pričeli študenti z vsemi silami delati za iz-gradnjo naselja. Sodielovali so tudi v aikcijah na zbirnem ka-nalu, na Možaklji in Jesen-kovi ekonomiji. Leta 1949 je bilo leto velikih delovniih u-spehov. Na gradilišču Novega Beograda je delalo 275 štiu-dentov. Brigada je bila 4 krat r šterilo naraslo na 523, na pravni, ki je iakrat še ni bit-lo, pa je študiralo 370 Študen-tov. Deset let kasneje, pred voj-no je bilo na univerzi 1931 shišat^ljev, od tega največ na pravni (666), medtein ko je medicinska fakulteta imela takrat že 187 študeintov. V zimskein semestru 1949-50, torej spet deset let kasne-je, pa je bil položaj popolno-ma iizpreimenjen: na univerzi je bilo 5677 študentov; medi-cincev je bilo 803, tehnikov 2101, pravnikov 251 filozofov pa 925; poleg tega pa še na noviih fakultetah: gozdarjev im aigronomov se je zbralo nad 300, eikonomistov pa skoraj II. MEDUNIVERZITETNA Naš dopišnik poroča Sludentsko naselje med gradnjo udarna in je prejela red dela 11. stopnje. ludi brigada, ki je isto poletje delala na avto-cesti (220 ljudi), je bila 3 krat udarna. JNa naselju v Ljub-Ijani je delala 111. študeutska brigada, ki j-e biila dvakrat udarua. V šolskih letiih 1949/50 in 1950/51 so delale sedemdnev-ne brigade na študentskem naselju in na inštitutih. Ena četa pa je v tem otbdobju so-deioArala pri gradnji niladiu-ske proge Dciboj—Banja Luka. V zadnjem brigaduem letu pa je dala naša univerza se-dem brigad, ki so delale v Ze-nici in na Jablanici (okrog 500 ljudi). V vseim tem času je bilo 381 študentov proglašenib. za u-darnike, istočasno pa je po-mombno tudi število brigadir-jcv-veteranov; 136 študentov je btilo na aikcijah vieč kot 5 krat * V letih 1947 do 1954 je bilo v zdravilišeiih 210 študcntov, od tega največ v Rogaški sla-tini (83). V istem obdobju (1946-54) je bilo v študemtskih okrevaližčih 1574 študentov, od tega največ leta 1948 v Tu-paličah (320), leta 1951 v Vi-scikem (137) in lani v Savud1-riji (127) itd. Denarna sred-stva zia zdravstveno zaščito študentov (45-55) so znasala 36 iin pol milijona din, od te-ga je bilo 24 milijonov dota-cij ministratva za ljudsko zdravstvo. deset milijonov pa so z^brali študenti s članarino. 700. To so desetletoi resumeji. -Toda za nas je zaniimiv pred-vsem povojni diagram. V šol-sketm letu 1945-46 je bilo na univerzi 2511 slušateljev. In potem je število vsaiko leto uaraščalo: 3319 — 4029 — 4641 — 5677 (leto 1949-50) in potem nasleduje leto 3359 — 3208 — 5364 in v letu 1953-54 je števi-lo slušateljev spet naraslo na 5474. Učnega osebja je bilo na univerzi leta 1920 komaj 56, deset let kasneje 97, leta 1940 že 144. Pred desetimi leti 138, letos pa jih je 575. V zvezi z \nsem iem pora-stom je bil vsa leta in je še sedaj velik problem spraviti vse te študente pod streho iu jim preskrbeti men^e. Pred vojno, leta 1941, je bilo v ljubljanskih domovih (Oraž-nova in kolegij v Kolodvor-ski) le 270 mest. V menzah pa je bilo prostora za 100^—150 abonentov. Leta 1946 je bilo v Ljublja-ni že 516 mest za študente iiz drugih krajev Slovenije (še Dom aktivistov, dom Ivo Ri-bar Lola, na Vodovodni, v Gradišču in na Viiču). V men-zah pa je bilo že skoraj 1000 aibonentov. Letos je v domo-vih prostora za 1500 študen-iov, od tega samo na Naselju za 770 in v Akademskem ko-legiju 520. V menzaih pa je s.edaj nad 3000 abonentov, od tega samo v Osrednji menzi k 2000. Komunlke (1. str.) Je rezultat dela trodnevne konference. Pri-čakovali smo mnogo več, ne sa-mo mi, ki smo kot študentje se-deli zadaj kot opazovalci, tem-več tudi mnogi profesorji. Kon-kretnih zaključkov, ki bi bili te-melj za oblikovanje novega lika naših univerz, ni bilo. »Sicer je napredek, da so vsa ta obširna in važna vprašanje bila vsaj na dnevnem redu,« je izjavil pred-sednik Univerzitetnega sveta za-grebške univerze; od posameznih univerz pa je seveda odvisno ali jih bodo same bolje ali slab-še rešile. Pri razpravl so se pojavlla skoraj v vseh vprašanjih na-sprotna mišljenja. O dnevnem redu govori že komunike, ven-dar, kakšna so mišljenja o po-sameznih vprašanjih? Za nas študente so važna skoraj vsa vprašanja, saj je od njihove do-bre rešitve in seveda našega pri-zadevanja, odvisen naš študij tako po kvaliteti kot po dolžini. Zato bi vprašanje tako imenova-nega podiplomskega študija smatrali za osrednji problem. Dr. Djuričič, rektor beograjske univerze, meni, »da bi v podi-plomskem študiju morali razli-kovati pouk na višjem nivoju in tečaje za izpopolnjevanje.« Pouk na višjem nivoju bi vseboval razširjen in poglobljen študij osnovnih učnih in znanstvenih disciplin na neki fakulteti. Ta študij bi trajal 2—4 semestre, in bi se lahko vršil na določenih fakultetah, v kolikor obstajajo jmaterialni in personalni pogoji. Tečaji za izpopolnjevanje bi vse-bovali študij v posameznih ožjih disciplinah ali strokah, katera se v rednem Studiju predavajo le v najsplošnejši oblikl. Tak pouk bi bil manjšega obsega in krajši. Tov. dr. MlloB Zanko, predsed-nik Odbora za kulturo in pro-sveto Sabora Hrvatske, pa do-daia: »Posebno 1e važen odinos podiplomskega Studija do red-nega. Podiplomski študij bi de-jansko moral pomenitl dopolni-tev rednega študija, moral bl ga olajšati. Ce bi ta odnos pravil-no ocenili in na vsaki fakulteti o tem razpravljali, bi lahko do-končno določili dolžino rednega študija. Ne moremo na račun dodatnih pomožnih in neobvez-nih predmetov, ki želijo zavzeti mesta pod soncem, podaljšati rednega pouka. Gledati moramo, da se v rednem študiju da mak-simum učno-znanstvene snovl.« »Toda naš univerzitetni pouk bl se moral razvijati v raznih oblikah eksperimentalnega in praktičnega dela, z vežbami in neposrednim uvajanjem študen-tov v znanstveni mehanizem in tehniko stroke. Pravzaprav bi temu bistvenemu problemu — problemu sistema pouka — mo-rali posvetiti več pozornosti. Razpravljati o metodah, o siste-mu pouka, o tem, zakaj je štu-dent pasivni element v učnem procesu ...« je dejal rektor sa-rajevske univerze, dr. Vaso Bu-tozan. Torej spremeniti bi mo-rali sistem univerzitetnega štu-dija. To je naloga, ki je stvarno ni mogoče več odlagati. Ko bi to rešili, tedaj bi gotovo ne kon-čalo toliko študentov študija s 27. letom, kot ga sedaj, na drugi strani pa bi mladi strokovnjaki z mnogo večjim zaupanjem in KONFERENCAvZAGREBU gotovostjo prihajali v prakso, upravljali proizvodnjo, bili bolj-ši vzgojitelji, produktivnejši kul-turni delavci. Tedaj bi razne ob-like podiplomskega študija dobi-le svoj pravi pomen in rešil bi se tudi problem dolžine študija. V razpravi o učnih načrtih na sorodnih fakultetah v državi se udeleženci konference tudi niso zedinili, katere bi bilo dobro vskladiti, vsaj v temeljnih pred-metih. ZA ALI PROTI ZDBU2ITVI Mnogo so razpravljali o zdru-ževanju, oziroma delitvi fakul-tet. Predstavnik iz Skoplja je na primeru ekonomsko-pravne fa-kultete poudaril, da je potrebno te stvari posebno pazljivo pro-učiti. Medtem ko so v Ljubljani združili pravno in ekonomsko fakulteto, razpravljajo v Zagre-bu o delitvi Tehniške fakultete, v Beogradu pa se pojavlja zahte-va, naj bi se Strojna fakulteta v spomfn Karlu Globočniku Vigred se povrne. Da, toda v naši predavalnici je za ved-no utihnila beseda našega dra-gega kolega. Ta aprilski dan, ki je nepričakovano ločil in iztrgal iz naše sredine človeka, katerega življenjska pot je bi-la podobna naši, težka, na-porna, včasih lepa in doživeta, nam bo ostal zaradi težkega Nova stanovanja Na študentskem naselju v Skoplju so dogradili nov pa-viljon, kamor se že selijo novi stanovalci. Tako bo delno omi!l.iena velika stanovanjska kriza študentov skopljanske univerze. udarca v trajnem spominu. — Zakaj se je njegova mlada življenjska nit tako rano \n nepričakovano pretrgala? Karla Globočnika, študenta 9. semestra pravnega oddelka pravno-ekonomske fakultete, iz Tržiča, ni več med živimi. Ne-srečni slučaj je zahteval živ-Ijenje, ki je bilo v letih res-nega življenjskega dela insno-vanja. Njegov življenjski lik nam je ostal v trdnem spomi-nu, čeprav ga več ne srečuje-mo. Bil je to človek, izredno resen, marljiv, priljubljen v letniku in domačem kraju, to-variški, plemenit in delaven. Srečujemo ga na delovnih akcijah kjer je pokazal njemu lastno prizadevnost in vztraj-nost. Ko smo se pred dnevi poslo-vili od svojega dragega kolega smo vedeli, da njegov živ živ-Ijenjski lik ne bo pozabljen. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. In kakor so mu nje-govi kolegi zapeli pri odprtem grobu in položili na vlažno zemljo venec v znak sožalja, tako mu danes želimo, da bi mu bila lahka slovenska zem-Ija tam pod Karavankami, ka-tero je neizmerno Ijubil. Karlovi kolegi iz letnika. razdelila še v tri nove. Te orga-nizacijsko strukturne tendence so pač v posameznih univerzi-tetnih središčih dobile svoje raz-lične oblike in bile v istem smi-slu tudi na konferenci zastopane. STATUS STUDENTA Tudi tu sta se pokazali dve stališči. Splošni zakon o univer-zah predvideva, da status štu-denta preneha z »diplomiranjem, izstopom, sodbo ...« Eni zasto-pajo'stališče, da bi enkrat vpi-sani študent imel trajen status študenta, dokler ne diplomira ali ne izstopi, a drugi trde, da bi to lahko imelo nerodne posle-dice, ker bi se efektivni študij, oziroma opravljanje izpitov pre-kinjalo tudi na daljše roke, celo na desetletja, status študenta pa bi ostal. Vsebina statusa naj bi bila v tem — mnenje večine — da študent lahko polaga izpite, ima zdravstveno in soc. zaščito in popust na vožnji. Sicer se v dosedanji praksi dogaja, da se študen zaradi režima študija ne more vpisati v naslednji seme-ster in izgubi status študenta. Iz solidarnosti ga tudi fakulteta v drugi republiki ne sprejme (v naslednji semester), čeprav ima drugačen študijski režim. Skupnost si ne more dovoliti večnih študentov, s tem se bo vsakdo strinjal, toda potrebno je ne samo »dati pameten rok, po katerem bi po absolviranju izgu-bil status študenta«, temveč ob-enem urediti vrsto drugih vpra-šanj, ki so jih sicer obravnavali na konferenci, toda ne v takšni povezanosti, kot dejansko so. »Giledati na absolvente samo z masterialne strani je enostran-sko. Problem absolventov se lahko reši, če bodo študentje štu-dij vzeli resno in profesorji ne-kako odredili, koliko lahko člo-veški možgani sprejemajo. Mi želimo,« je nadaljeval tov. Ivo Bojanič, predstavnik študentov, »da bo program realen. Toda že večkrat so se profesorji strinjali, da je ta ali oni predmet odveč, toda ostalo je le pri izjavi, ali delni izvršitvi.« L e t o s Predstavnik študentov je tudi zahteval od konference, da se urede prehodi z ene na drugo fakulteto. Index ene fakultete naj velja tudi za druge fakultete v državi, saj je študent držav-ljan ne samo dotične republike, temveč tudi cele Jugoslavije. Ravno tako naj bi se priznali izpiti, opravljeni na eni fakul-teti tudi na drugi z eventualni-mi dopolnitvami. Le v razpravi o organizacijsko znanstvenem delu so bili udele-ženci konference približno istega mnenja. Novoustanovljeni re-publiški fondi za napredek in pomoč znanstvenim raziskova-njem, sredstva, ki jih bodo dali posamezni proizvajalci ali skup-nost komun, bodo zagotovili, da bo znanstveno delo v naši drža-vi postalo najvažnejša osnova nadaljnjega razvoja celotnega gospodarstva in naše skupnosti. Na pobudo rektorja sarajevske univerze so bila na dnevnem redu tudi študentska vprašanja. Sicer so bila to v glavnem o ma-terialnih problemih študentov, t. j. štipendiranja, stanja v do-movih in menzah ter socialne in zdravstvene zaščite. Vloga štu-dentske organizacije pa je bila v samem referatu podcenjena. Ceprav je bilo stališče ocenjeno samo v odnosu na študentsko organizacijo v Sarajevu, se s ta-ko oceno ne moremo strinjati. To so glavni problemi in misli, izneseni v treh dneh. Pred me-noj je sicer popisana beležnica, toda koristnih, bolje rečeno združenih misli, ki bi bile za na-potilo udeležencem in po njih fakultetam, je malo; s tem se, mislim, strinjajo tudi tovariši profesorji. »Mnogo smo diskuti-rali, a malo zaključili, a še manj napisali od onega, kar smo za-ključili (misli na komunike — op. p.)« je na zaključku konfe-rence ugotovil nek delegat. Toda kljub vsemu predstavlja konferenca možnost za nadaljno diskusijo, katero naj bi vodil bo-doči stalni koordinacijski odbor. Studentje z zaupanjem pričaku-jemo. koristnih ukrepov. DRUŽBENO UPRHVLJHIfJE U^adaljevanje s 1. strani) bami in nalogami naše-ga razvoja. Njihova po-litična nezainteresira-nost, Ki nosi v sebi tudi že neaktivnost, je jasen: odraz tega zaostajanja. Nujno je pritegniti vse tiste, ki ne sle.dijo, kot bi morali, našemu druž-benemu dogajanju, sicer bodo odpadli, ker svoje vloge kot komunisti ne bodo sposobni odigrati. Vendar bi na drugi strani morali v čim šir-šem krogu razvijati na-še družbeno življenje in seznanjati študente z družbenimi problemi. — Zlasti bi morali več go-voriti o našern notra-njem življenju. • Družbeno upravljanje na univerzi je predmet stalnih obravnav ne sa-mo med študenti in pro-fesorji, ampak tudi v javnosti. Mnenja še niso-jasna, kot je anketa Tri-bum že pokazala. Lahko ugotovimo, da ni dovolj. razumljivo niti profesor-'jem, niti študentom. — Povsod ne čutijo prave-ga pomena tega družbe-nega upravljanja. Profe-sorji čutijo to kot neko kršenje avtonomije; štu-dentje pa, da dobijo ne-ke pravice več. Toda tu ni ne eno ne drugo. Da* nes vprašanje družbene-ga upravljanja ni vpra-šanje svobode znanosti, temveč vprašanje, da bo univerza služila skupno-sti, da se bo povezala s prakso in našla pravo mesto v našem družbe-nem življenju. Mi hoče-mo takšne organe druž-benega upravljanja, ka-kršni naše znanstvene inštitucije čim bolj pri-bližajo potrebam našega nekdanjega in sedanjega družbenega razvoja. Za-radi tega smo ustvari-li organe družbenega upravljanja. 45 inozemskih praks Priprave so že v teku in morda letos prak* ne bomo zamudili (Nadaljevanje s 1. strani) žaiv študentje sami, dočim pri 1. Razvijati mednarodno ra- nas te stroške krije Svet za zumevanje in prijateljstvo v svojem delokrogu. 2. Organizacija organizira strokovno prakso na podlagi reciprocitete in to v glavnem med poeiitnicami. Ta izmenja-va velja predvsem za študente tehnike ter manjše število štu-dentav agronomije in gozdar-stva. 3. V državah članicah obsta-jajo nacionalni komiteji IAES TE., ki jih sestavljajo pred-stavniki industrije, univerzi-tetnih protesorjev in študen-tov. 4. IAESTE. iana status kon-sultativne organizacije eko-nomsko-socialnega sveta OZN in UNESCO in sprejema fi-nančno pomoč od teh organov za kritje administrativnih stro škov. 5. Stroške za potovanje in prve potrebe po prihodu v podjetje krijejo v večini dr- Deset let svobodne uniuerze (Nadaljevanje s 1. strani) praktična graditev, zahteva vse-stranski napor materialnih in duhovnih sil naše dežele. V tem edinstvenem ustvarjalnem pro-cesu ima neprecenljivi pomen delo visokokvalificiranega izo-braženstva. In prav oblikovanje takega izobraženstva je ned-vomno glavna naloga nove, so-cialistične univerze. To kajpak ni lahka naloga. Njenetnu pro-gresivnemu reševanju so bili in so posvečeni vsi ukrepi naše ljudske oblasti na področju vi-sokega šolstva, ukrepi, ki jih je bilo treba in jih je še treba ostvarjevati v sila težkih pogo-jih socialistične graditve, težkih za vsako deželo, ki je stopila na pot take graditve, za našo deželo pa še prav izjemno tež-kih. Ti ukrepi merijo in bodo tudi v bodoče morali predvsem meriti na ustvarjanje materialne podlage, potrebne za oblikova-nje visokokvalificiranega izobra. ženstva, in na nenehno boljša-nje socialnega položaja in se-stava naše študentovske mladi-ne. Socialistično načelo, da .je treba vrata srednjih in visokih šol široko odpreti mladini iz tistih družbenih plasti, ki jim je bil pod pogoji razredne eks-ploatacije doslej zaprt pristop v zakladnice višje kulture, je slej ko prej ostalo vodilno načelo naše politike na tem področju. S tem je zvezano tudi vpraša-nje naših mlajših znanstvenih kadrov, ki bodo morali prej ali slej zamenjati starejše genera-cije našega akademskega uči-teljstva in prevzeti nase njiho-ve odgovorne naloge, toliko od-govornejše v pogojih sociali-stične družbene graditve. V tem pogledu *je bilo v desetih letih po osvoboditvi nedvomno mar-sikaj storjeno, toda nikakor ie toliko, da bi mogli biti * tem zadovoUni. Z vidikov vseh teh stremljenj in doseženih rezultatov pomeni novi univerzitetni zakon po-membno prelomnico v razvoju naših univerz po osvoboditvi. Tak značaj mu gre še prav po-sebno, če ga povežemo z vsemi drugiml daljnosežnimi ukrepi, podvzetimi zaradi razširjanja in poglabljanja socialistične demo-kracije, se pravi neposrednega odločanja ljudstva v vseh bi-stvenih vprašanjih družbenega življenja. Uspešno ostvarjanje načel, ki prežemajo novi univerzitetni zakon in vse ukrepe, zvezane z njegovlm izvajanjem, nam pri-ča, da so naše univerze v desn-tih letih po osvoboditvi, navzlic vsem težkočam, ki jib je treba pripisovati idejni dediščini iz časov buržoazne vlade in po-rodnim krčem socializma v na-ši deželi, dosegle rezultate, ki take uspehe omogočajo. Ti re-zultati se kažejo ne Ie v tem, da nam naše univerze vsako le-to dajejo nove kadre visoko kvalificiranega izobraženstva, tehnične inteligence, ekonomi-stov, vzgojiteljev itd., marveč tudi v tem, da so naše univerze v preteklih desetih letih s svo-jiml inštituti in drugimi znan-stvenimi ustanovami dejavno prispevale pri reševanju mnogih obče družbenih vprašanj, od tehničnih vprašanj socialistične graditve, od organizacijskih in drugih vprašanj Ijudskega zdravstva in socialne zaščite do recimo, vnanjepolitičnih vpra-šanj. Teh dejstev nam nikoli ne smejo zastreti težave material-nega in idejnega značaja, s ka-terimi se vsak dan srečujemo v procesu graditve in izpopolnje-vanja naših risokošolskih usta-nov. Ta dejstva so nara hkrati jamstvo, da bodo v drugem de- svobodnega nstvarjal- nega dela v naši domovini na-še univerze v polni mcri izpol-nile tisto kulturno poslanstvo, ki jim pripada v naši sociali-stični skupnosti. NAMESTO POPRAVKA V zadnji številki Tribune smo objavili sliko pogorelega avto-mobila na naselju s pripQmbo, da študentje niso hoteli poma-gati pri reševanju. Mnogi štu-denti z naselja pa so proto-stirali in izjavili, da so prav oni skušali avto rešiti, a je bilo ?e prepozno, ker se je streha vne-la prav nad vozilom. ekonomsko in tehnično pomoč. '6. Sedež organizacije je v liondonu, uradni jezik je am-gleški. Jugoslavija je bila sprejeta v članstvo IAESTE. januarja leta 1952 na V. letni skupščiiii v Holandiji, jugoslovanski od-bor je bil osnovan 12. marca 1952 na konferenci v Zagrebu. V vsakem univerzitetnem cen-tru so bili istočasno osnovanl pododbori te orgajnizacije. Kar se tiče pošiljanja naših študentov v inozemstvo, je do sedai odšlo na prakse vsako leto približno 200 študentov, približno toliko inozemskih študentov pa je prišlo k nam. Število praktikantskih mest, ki jih menjamo vsako leto na zasedanju odbora IAESTE, se riato razdeli po univerzitetnih centrih na podlagi števila slu-šateljev od IV. letnika naprej, tako, da je na Ljubljano od-padlo letno približno 35 prak-tiikantskih mest. Kar se pa števila praks po posameznih strokah tiče, je bil poudarek predvsem na strojnikih, elek-trotehnikifa, rudarjih in meta-lurgih, skratka na strokan, ki pridejo pri izgradnji industri-je prvenstveno v poštev, ven-dar pa odhaja na prakse ved-no večje število slušateljev ostaLh oddelkov Tehnične fa-kultete (gradbeniki, kemiki, arhitekti itd.), kakor tudi agronomi in gozdarji. Največ študentov ie bilo na praksah v renomiranih podjetjih in to-varnah Nemčije, sledijo Av-strija, Francija, Anglija, Ho-landija ter ostale zahodne dr-žave ter končno Skandinavi.ia in Izrael. Prakse se dodelju-jejo na ix>dlagi konkurznih li-stov tn rang — liste, ki jih se-stavijo pK>samezna združenja in tu ni treba še posebej pou- Univerzitetni odbor zveze študentov Jugoslavije, Ljubljana — razpisuje NATEČAJ za novelo, črtico ali umetniško reportažo s tematiko iz predvojnega, tnedvojnega ali povojnega naprcdnega študentskega gibanja. — Delo naj obsega največ scdem tipkanih strani. Nagrade: 1. 15.000.— din 2. 10.000.— din 3. 5.000.— din Delo bo ocenila posebna žirija, ki jo bo Imenoval UO ZŠJ, nagrajena dela pa bodo objavljena v študentskem listu »TRIBUNI«. Pravico udeležbe natečaja ima vsak državljan FLRJ. Rok oddaje je do 15. julija 1955 na naslov: Univerzi-tetni odbor ZSJ, Ljubljana, Miklošičeva 5a. Dela morajo biti opremljena s šifro, natančen naslov pa je treba pri-ložiti v zaprti kuverti. Univerzitetni odbor ZSJ darjati, da mora biti ta izbira kar najbolj skrbna, da pridejo y poštev le vsestransko dobri in v Zvezi študentov delavni študentje ter da v zadovoljivi meri obvladajo iezik, ki se za občevanje v dotičnem inozem-skem podjetju od njih zahte-va. Ta način izbire se je poka-zal kot zadovoljiv in ga bo treba nadaljevati v bodoče. Dočim je bilo število naših študentov, poslanih v inozem-stvo leta 1954 glede na leto 1953 večje, je bilo število ino-zemsklh študentov — prakti-kantov pri nas manjše. V po-gledu kvalitete praks naših študentov v inozemstvu lah-ko rečemo, da je bida ta v ve-čini slučajev na višimi, tako glede na delo naših študentov, kar je razvidno iz poročil, ka-kor tudi glede na podjetja, ka-mor smo p-oslali naše študen-te. V ilustracijo naviajamo iiz-vleček iz poročila, ki ga je na-pisal tov. Bravc Janko, abs. gradbenega oddelka, ki je bil na praksi pri firmi A. Schuh-mann v Darmstadtu: »Pretekla praksa je bila ze-lo koristna, ker sem dobil bo-gat praktični vpogled v grad-njo asfaltnih bitumenskih cest. Imel sem tudi priliko, da vidim nov način gra.jenja cest s takozvano stabilizacijo s. pomočjo cementa«. Vendar moramo tudi omeni-ti, da vecina študentov po po-vratku s prakse ne pokaže za poročilo več tiste vneime, kot je to slučai pred odhodom na prakso. Res je, da se oglasi vsak praktikant takoj po pri-hodu s prakse pri nas, vendar ne zaradi poročila, temveč za-radi potrdila za carino. V bo-doče teh potrdil ne bomo iz-dajali, dokler nam praktikanti ne bodo predložili poročil, kdor pa tega ne bo storil, bo moral povrniti vse stroške, ki so bili v zvezi z njegovo prak-so in ti niso ma.jhni. Letos smo dobili za Ljublja-no 45 inozemskih praks in to 5 rudarskih, 6 (8) metalurških, eno geološko, 1 arhitektsko, 2 gradbeniški, šest elektrotehni-ških, 6 strojniških, 7 kemic-nih, 3 agronomske in 6 go-zdarskih. In kakšne so perspektive za prihodn.ie leto? V načrtu je, da borao poslali iz vseh univerzitetnih centrov na prakse 270 naših študentov ter večje število študentov fa-^ultet, ki dosedaj nlso bile v^ključene v tolikšnem številu kot ostale. štiri leta Youth life-a V Beogradu že štir; leta iz-haja mladinski časopis, name-njen inozemstvu, v angleščlni. Po splošni oceni ie to eden najlepše urejenih časopisov pri nas za -nozemstvo. Caso-pis objavilja članke o mladin-skem in študentskem življe-, nju in delu, o mednarodnem sodelovanju, o zgodovini in kulturi. Izhaja petkrat letno Perspektive V dejetih letih se Je naše mednarodno sodelovanje zelo Utrdilo in si pridobilo velik ugled na svetovnem torišču. V prvih letih po osvobodltvi je bilo sodelovanje 8 tujimi 8tu-denti razmeroma ožjega znača-ja in je šele v zadnjih letih v tem delu udeleženih vedno vefi študentov, tako na praksah, mednarodnih seminarjih, briga-dah in študijskih potovanjlh. Nekaj številk, v kolikor ob-stajajo pudatki, nam bodo to delo organizacije zadostno ilu-strirale.. Sprejemni center za tuje itu-dente je obstajal že leta 1947, a je v delokrog študentske orga-nizacije prišel šele leta 1953, ko je imel okrog 800 lujih obisko-valcev. Lani pa je število štu-dentov v oentru bilo znatno nižje, ker niso imeli na razpo-lago dovolj prostora in so pred-vsem večje skupine potovale mimo Ljubljane. Veliko število študentov je v poletnih mesecih sodelovalo pri delu centra kot vodlči. Mcdnarodni odbor ZSJ je bll ustanovljen koneo leta 1950. V tem času je na mednarodnih konfcrencah v tujini sodelovalo 16 naših delegatov. V Ljubljani je bila le mednarodna kulturna konferenca, letos januarja. Ra-zen tega je bil leta 1952 v Ljub-ljani mednarodni kulturni fe-stival. V istem času je obiskalo sedež naše študentske organiza-cije okrog 20 tujih predstavni-kov. Na raznih seminarjih v tujini Je od leta 1951 dalje sodelovalo 37 ljubljanskih študentov, na festivalih pa 25. Tudi Akadem-ski pevski zbor ter AFP in APO so večkrat gostovali v tujlni. Na študentskih ekskurzijah v »amejstvu je bilo 51 kolegov in v brigadah (po letu 1951) 111 študentov. Posebno v zadnjih letih je znatno naraslo število študen-tov, ki so potovali na strokov-ne prakse v tujino. Od leta 1952 dalje je IAESTE posredovala Ljubljani 112 praks, SVI lani 22 praks, IAESEC po letu 1953 že 30 praks in IFMSA lani S4 praks. Na privatnih praksah pa je bilo po letu 1951 okrog 400 Itudentov. Istočasno pa je bilo pri nas (po letu 1952) na praksi okrog 150 študentov iz drugih držav. To je le nekoliko številk, ki povedo le dejstva. Na splošno pa lahko trdimo, da ima prav sedaj naše mednarodno sodelo-vanje velike perspektive in bo v prihodnjih letih doseglo io večji razmah. MED ŠTUDENTl PQ SVETH V OZN ni zadostne iniciative za reševanje manjšinskih vprašanj (Iz diskusije na sestanku Kluba za mednarodna vprašanja) Rlub Zu. mednarodna vpraianja je 5. aprila priredil svojo drugo debatno tekmo o »manjšlnskih problemih po I. in II. svetovni vojni«. Kljub temu, da obstaja klub le kratek čas, je zbral okoli sebe okrog 20 mladih Ijudi, ki jih zanima mednarodna problematika. Problemi, ki jih obravnava klub za mednarodni vprašanja, so po svoji problematiki zelo za-nimivi in pestri, saj se nanašajo skoro vedno na tekoča vprašauja, ki so po svoji aktualnosti vredna širše diskusije. Tudi v prihodnje lahko prlčakujemo zanimlve debate, saj bo že naslednja tema »Razvoj priložnosti za razpravljanje. (5. maja ob 20.15), nudila obilo poti evropskega socializma« Manjšinskl probleml so se po I. in II. svetavni vojni mani-festirall v enako močni obliki. Pomenili so kritl&ne točke, ob katerih bi lahko ponovno Iz-bruhnili nemiri, s tem pa bi bil znova ogrožen svetovnd mir. Na-rodnostne manjšlne, ki so bile vsakokrat ločene od svojega ma-tičnega živiljenja, so v vseh pri-meril čuitile zapostavljanje ln rvepriznavanje osnovnih pravic, čeprav bi njihova zaščita mo-rala bdti pravno zagotovoljena. Kulturna, gospodarska in poli-tična neenakopravnost manjšin-skih narodnih skupin je vzrok za neuspešno mednarodno sode-lovamje. Manjšinske skupine so v ve-frimi pritnerov podvržene diskrf-minaciji. Brez vsake pravne za-ščite so te manjšine prepušče-ne same sebi, podvržene vsako-vrstnim zapostavljanjem. Poll-tične svoboščine so omejene na mdnimium. V kolikor imajo manjšinske skupine pravno za-ščito, je ta večinoma formalne-ga značaja. Po I. svetovni vojni se je po- avila vrsta manjštasklh pro-bdemov, ki jih je bilo treba re-šiti. Kar se tiče Julijske kra- ine im Koroške so nam stvari zmane. Vendar to niso bili edt-ni problemi, ki so se po I. eve-tovni vojmi pojavili. Manjšin ska vprašanja med Češko in Nemčijo, Ceško in Madžarsko, so bila ravno tako aktualna. MTočan apor je bil med Nemčijo in Dansko zaradi ScbJeswig— Holsteina. Po znamem plebdscitu j« prišlo celo do dalj časa tra- ajočih vojaških inoidentov na račun Madžarske, kjer je bila takrat ravno revolucija. Poleg tega je bilo še aktualno vpra-šanje Lorene, Trakije in Male Azije. Položaj aibanske manjši-ne v Grčiji tudi ni bil preveč ugoden, saj se je Albanija leta priitožile na skupščino ali Svet Društva narodov le v primeru, če je šlo za težje primere, za ogrožanje svetovnega miru. Pri-tožbe po&amezftih držav, odnosno manjšin so imele značaj peticlj in le v slučaju, da je ena drža-va — članica Sveta DN, pod-prla peticijo je ta dobila značaj tožbe, ki jo je Svet Društva na-rodov moral obravnavati. Dru-štvo narodov je imeilo svoj tri-članski manjšinski odbor in manjšinsfco sekoijo prl eekreta-riatu DN. Manjšinalki odbor Je preiskoval pritožbe manjšinskih skupin. Manjšinska vprašanja v Ceikoslovaški je Hitler rešil po svoje TRGOVS^O PODJETJE nudi v svojlh trgovlnah razno specerljsko, kolonialno i delikatesno blago, je, zelenjavo. kruh ln peclvo po najnlžjlh dnevnih cenah — Cenjonlm Odjemalcam se priporoča da-lovni kolektlv 1928 pritožila Društvu narodov. Manjšinska zaščita je bila ne- uspešna. Narodnostoe manjšine so se po I. svetovni vojnl lahko Vedno več duševnih obolenj Pred kratkim je bila v Pari-zu tiskovna konferenca, na ka-terl so razpravljali o zdravstve-nem stanju študentov. Dasi-ravno ni bilo »mrtnih slučajev po vidnem napredku med leti 1947 In 1951, je razmerje bole-zenskih primerov še vedno 6 : 100. Opaža «e močan porast du-šcvnih bolezni, ki bodo, kakiar izgleda, iapodrinlle pljučna obo-lenja. Ugotovljeno je, da «o študentsike reforme, ztooljšanje socialnih razmer in materialnih življenjskih pogojev nujno po-trebne, da bi se število bolezni zmanjšaflo. Študents ke vesti - Švedska Resna nevarnost 2e nekaj časa deluje na raznih švedskih univerzah neofašistična študentska organizacija »Re-form«. Studentski časopis uni-verze Lund svari pred podce-njevanjem te organizacije, ki je že v mnogih pogledih dosegla uspehe. Največja nevarnost pa obstaja v tem, da si večina štu-dentov ni na ]asnem o ciljih te-ga pokreta. In prav to neznanje, združeno s politično nezrelostjo, lzkoriščajo neofašistični agita-torji. Problem študentskih zakonov Vsak četrti študent univerze Uppsala je poročen. Relativno največji odstotek poročenih štu-dentov na švedskih univerzah ima tehniška visoka šola v Gote-borgu, in sicer 39%. Sociološki inštitut univerze Uppsala se se-daj ukvarja s temeljito preiska- vo študentskega rakonskega živ-Ijenja. Politični itudent 1954 Svedsdd študentski časotpis »Ergo« je objavil člane>k pod naslovom »PoliU^ni Student 1954«, iz fcaterega lzhaja, da je vsak 10. študent član netkega zdiuženja. Po mnenju časoplsa ki sicer poudarja, da si Je tež- ko ustvaritl povsem Jasno sliifco, je opaziti pri študentih rahlo naigibanje h konservatdvizmu. Za »ocialne protoleme, kot n. pr. stanovanjstea politlka, ao-ciaino zavarovanje in podo-bno, pri študentih nl velikega zani-manja. Za politična vpraSanja se po »tatističnih podatkih naj-bolj zanimajo Studenti prava. Aktivnost Izraelskih ekonomistov Preteklo leto je bllo v zname-nju živahne aktivnostl študent-ske nacionalne zveze. Velik na-predek je bil storjen na medna-rodnem področju. V namenu, da se izboljša kontakt z ostalimi nacionalnimi študentskimi zve-zami, je bil povabljen v Izrael generalni sekretar koordinacij-skega sekretariata. Poleg tega se je študentska zveza potegovala za sprejem v članstvo medna-rodnega združenja Studentov ekonomskih znanosti AIESEC. Predstavnik 500 študentov eko-nomskih znanosti iz Izraela se bo udeležil letne konference AIESEC v Rotterdamu. Izrael-ski študentje nameravajo pričeti s ponovnim izdajanjem študent-skega časopisa Hillel, v katerem pa ne bodo samo poročila o štu-dentskem življenju v Izraelu, ampak tudi o vseh važnejših mednarodnih Studentskih dogod-kih. Po II. svetovni vojni so manj-šinsfca vprašanja znova izbruh-nila na dan. Ze leta 1945 se po-javl mednarodni problem okoli Trsita. Po vseh dogodkiih, ki so nam znani je bil ta problem komčno rešen. Odnoa do Sloven-cev v Italiji je po II. svetovni vojnl boljži, vendar še nezado-voljlv, kljub temu, da itadijan-ska ustava predvldeva lste pra-vice za nacionalne .manjšine. Odnosi z Avstrijo so danes mno-go boljšl, kot kdajkoli poprej. Vendar je še vedno problem, kil ga bo potrebno rešitl. Pravi-ce, kl jih avstrijska vlada prl-znava naši nacionalnl manjšin!, so še vedno v veliki meri od-visne od dobre volje loikaln:h oblostl. Odnosi z Madžarsko, Romiunljo in Bolgarljo so bili po II. sve.tovmd vojnl dokaj ugod-ni, pdložaj pa se je precej za-ostril po resoluciji tnformblro-ja. Drugi manjSlnsfcl probleml v svetu po II. svetovnl vojnl so se poijavild med Madžansko ln Cešlko. Cehi so hateld izseliti okoll 300.000 Madžarov in pri-tegniti olkrog 100.000 Slovakov. Proiblem Alaadje in Ijorene d&-nes ni tako p«reč, kot je bil po I. svetovni vojni. Kljub temu. da je Izrael napredna država, pa ima do Arabske narodnostne manjiMne kaj čuden odnocs. Pra-vice Arabcev so zelo omejene, celo tlstih, kl se strinjajo s poliiitiko vlade. Cudno je, da Izraelci ne upoštevajo teh mainj-šinsikih problemov, saj so med fašizmoim sarai dobro občutili, kaj pomenl resnična disikriini-nacdga. Pred dobrimi štirimi letl *e je zaostril odmos med Bolgart-jo ln Turčljo, ki je imel prav-tako manjšiinskd značaj. Takrat so natmreč Bolgari pregnali veft-je število turške mainjšine, ki je bila v Bolgariji. Manjšinskl problem med Dan-sko in Nemčijo je bil s spora-zumom o varstvu narodnih manjšin pred kratkim rešen. Ta sporazum naj bo vzgled mno-gim, ki zanemarjajo manjšinska vprašanja. Dan&ka je imela svo-jo manšino v Schleswig-Holstei-nu. Mednarodni povod za spo-razum je bila sprememba Zah. nemškega volilnega zakona, po katerem ne bi imela danska manjšina v panlamentu nobene-ga predfftavnika. Sporazum predvideva, da zah. nemški vo-lilni zakon ne bo veljalzadan-sko narodno maaijšino v Schles-wig-Holsteinu. Poleg tega je bilo s tem sporazumom sklenje-no, da bodo imele danske manj-šinske šole isto podporo kot nemške in da bodo imele isti status. V okviru Združenih narodov so do sedaj precej storili za raz-voj tega vprašanja. 2e ustanov-na listina Združenih narodov je predvddeila za pritožbe zaradl disikriminaoij in zapostavljamja nad manjšinami od strani ve-činskih skupin, močnejši temelj kot Društvo narodov. 2e prvi člen Ustanovne listine govori o mednarodnem sodelovanju in spoštovanju človečanskih pravic brez kakršniihikoli diskriminacij. Pri izvrševanju te naloge po-magajo Združenim narodom Ge-neralna skupšoina, Ekonomsko-socialni svet in Skrbstveni svet. Kljub temu pa nima niti Usta-novna listina. fliti deklaracija o človečanskih pravicah kakš-ne jasnejše in konkretnejše formuilacije o manjšinah. Edino konvenciija o genocidu (9. de-oember 1948), ki so jo raitlficl-rale že mnoge države, pomenl nek pozitiven koralk v tej sme-ri. Problemi narodnostnlh mainj--šin so danes Se vedno nerešeni. Prepuščenl so dogodkom in pri-piavljenoisti posameznih držav, kii so voljne »voja manjšinska vprašanja urediiti. V oOcviru Združenih narodov bi morala b!ti močnejša iniciativa za re-ševarcje manjšinskih probleonov, kd so na poti osnovnih člove-č^plkdh pravic, mednarodnega sodelovanja in miru. EVROPSKA UNIVERZA (Naš sodelavec poroča) V glavnem sta dva razloga vplivala na ustanovitev po-sarske univerze v Saarbruckenu. Leta 1945 so imeli posarski študenti veliko težav z nadaljevanjem študija, kajti nemške univerze so bile preobremenjene in so sprejemale le sluša-telje, ki so že imeli vpisanih nekaj semetrov. Francoske univerze so bile za posarske študente ravno tako nedcseg-ljive. Drug razlog pa je bil ta, da Saarbrucken kot glavno mesto Posarja, ki šteje nad 110.000 prebivalcev, leži v osred-ju Evrope, ni imel svoje univerze. Saarbriicken je oddaljen za več kot 110 km od vseh drugih najbližjih univerz, kot so: Strasbourg, Niancy, Heidelberg, Mainz, Frankfurt in Bonn, kar je še posebej važno za razvoj novo ustanovljene uni-verze. Ustanovitev univerze v Saarbruckenu pa ima še globlje ozadje. Po drugi svetovni vojni so mnoge države prevzele gotove mere, da bi se odpraviie mržnje med narodi, ki so se med vojno tako močno zaostrile. Da bi se olajšalo sodelovanje, tako na političnem, kot na ekonomskem pod-ročju, so ustanovili razne mednarodna odbore. Tudi na kultur-nem in znanstvenem polju se je pokazala potreba koordina-cije skupnih naporov, kajti vdatiašnji dobi si ne moremo zamisliti znanstvenega raziskovanja brez mednarodnega so-delovanja. Vsak znanstvenik mora biti na tekočem o izsled-kih svojih kole.gov v inozemstvu. Posarska univerza naj bi bila nekak tip nove univerze, kjer naj bi se šolaii in spo-znavali študentje raznih narodnosti. Universite Europeane de la Saare ima evropski in med-narodni značaj. Tu so študentje in profesorji najrazličnejših držav. Trenutno sestavljajo učno osebje profesorji iz desetih držav. Veliko večino tvorijo Francozi, Nemci in Posarci, poleg tega je pa še veliko profesorjev drugih narodnosti. Stevilo študentov naste iz leta v leto. Danes je na univerzi V Saarbruckenu vpisanih 1600 siušateljev iz 23 držav. Razvoj posarske univerze moremo zasledovati od leta 1946 naprej. Leta 1947 je bila ustanovljena univerza, ki je poleg medicinske fakultete vsebovala še tri druge. Danes ima univerza v Saarbruckenu poleg medicinske še ekonomsko, pravno in filozofsko fakulteto. Poleg tega obstajajo še posebni inštituti za pedagogiko, matematiko, mineralogijo, geologijo, botaniko, fiziko, kemijo in metalur-gijo. Se posebej je treba omeniti evropski inštitut, ki omo-go5a slušateljem, da se seznanijo z vsemi gospodarskimi in političnLmi problemi Evrope. Pogoj za sprejem na ta inštitut pa je dovršena ekonomska ali pravna fakuiteta. Univerza v Saarbruckenu je ena najmlajših znanstvenih ustanov v Evropd, ki irna pred seboj še velike perspektive. I. K. Francoski medicinci hočejo čez morje Na IX. kongresu Studentov medicine so študentje mnogo razpravljali o raznih ukrepih v zvezi z reformo medicinskega študija. Med drugim so študentje zahtevali, da se izboljša prak-tično izobrazbo. medicincev, in sicer na ta način, da se uvede za vse študente po tretjem študij-skem letu strokovna medicinska praksa. Vojaška služba medicin-cev naj bi vsebovala 3 mesece medicinske prakse in 15 mesecev prakse oz. sanitetne službe v prekomorskih krajih. Sploh naj bi se medicinskim študentom omogoCila študijska potovanja v prekomorske kraje, da bi štu-dentje tako dobili vpogled v po-trebe prebivalstva na medicin-skem in socialnem področju. INOZEMSKE PRIVATNE PRAKSE Govori se, da bodo, ozlroma da so že ukinjene vse privatne inozemske prakse, da ne bodo mogli odpotovatd niti tisti, ki so že prejeli potni list in uredi-li vse druge formalnosti. Celo Mednarodui visokošolski sanatorij za TBC v Svici več, vsi študenti, ki namerava-jo pottovatl v tujino naj bi to lahko storlli samo z privolje-njem študentske organizacije, katere kriterij pa naj bi bil strog. Zakaj to? Saij nain vendar inozemske prakse koristijo, saj so potovanja v tujino predvsem študijskega značaja, saj bi mo-ral biti pravzaprav interes nas vseh, da kakorkoli omogočimo čim večjeinu številu študentov, da potujejo v inozemstvo. Vzrok vsem tem vestem je ravnanje in ofonašanje manjšega števila študentov, kl so v inozemstvu kradli, klevetali in sploh poče-li stvari, ki &o nečastne ne sa-mo za člana ZŽJ, temveč za ju- goslovanskega dižavljana sploh. Take je treba najti, jih razkrin-kati in kaznovati. Ce pa name-ravamo uvesti kakršnekoli pre-ventivne ukrepe pa je treba o tem intenzivno pTemisliti in storiti kaj parnetnejš«ga in ne kraitkomalo ukdniti vse povatne prakse in vsa druga neuradna in »nepotrebna« potovanja. Stvar seveda še ni dokončna in bo o tem odločal sestanek Centralnega odbora ZSJ, ki se bo prav te dni sestal v Beogra-du. 0 bjavljamo vrsto slik, kl naim jlh je poslal naš sodelavec tov. Staote Milan, študent iz Ljub-ljane, M se mudi v Indiji na študfjskem potovanju. Fotoigra-flje so posnete med indiJBikim univenriitetntm festivalom. Re-,,,-,..^,, .>3rn pi^e ,ja seveda najlepže sllfe« manjkajo, ker mu je prekmalu zmanjkalo filma, kar se marsikomu pogosto zgo-di. Od kolega Milana smo pre-jeli tudi nekaj drugih prispev-kov, ki jdh bomo objavlli v prl-hodnjih števiOikah. Reportaža našega sodelavca iz Indije V prvih dneh so se vse skupine marljivo pripravljale za nasto-pe. Na tej sliki vidimo študenta iz Kalkute, ki se je prl vaji ¦ajbolje Izkazai. Njegov vaditelj mu zaradi u;pele vaje ploaita Mi smo v istem čolnu, bratje To je fotografija bolj od daleč. V zelenju parka se indijske Studentke prlpravljajo, da pono-t« aek narodni ples Posaniezne skupine so pripeljale s seboj cele avtomobile prt- Na sllki so študentke, ki nosijo svoje s^alne vrece v stiiore Ijage, največ je bilo seveda raznih glasbil, kulise in kostumi. takoj ob prihodu v »Falkatora garden< kjer se je vršil festival. Na sllki vidimo skupino Studentov iz neke manjše univerze ii Od Jtudentov Jim nlhle ne prisfcoči na pomoč, ker to seveda tifc Indij« prl raztorarjanju ni tajn v navadi KULTURNA TRI U N A JiCm t v 4© dneh Triglav film ima v tem letu precejšen plan dela, ki ga bo verjetno tudi Iz-polnil, saj dokončujejo že drugi umetniški film »Kr-vava reka«, katerega pre-mdera bo piredvidoma v začetku maja. Film »Krvava reka« ob-ravnava dobo okupacije: borbo našlh narodov zo-per fašizem. Režira ga František Cap, ki je na-pisal tudi snemalno knji-go In scenarij po zamisll Branka Belana. Direktor fotografije je Ivan MaTin-ček, snemalec Zarko Tu-šar, sneinalec tona Jurjec Franjo, scenograf ing. arh. Mirko Lipužič, direktor filmia pa Mladen Kozina. V njem nastopajo: Stane Sever, Julka Staričeva, Franek Trefalt, Jože Penr »Drvar« se je ozrl v vrata odkoder se je zaslišalo stokanje gov, Stane Potokar, Bert Sotlar, Severin Bjelič in drugi. Triglav lilm je film posnel v približino štiri-desetih sneraalnih dnevih, kar pa ni samo zasluga eksped.itivnosti režiserja in njegovega ožjega šta-ba, ampak ceJotne ekipe in ateljejskih delavcev. Film »Krvava reka« je po prizoriščih razdeljen na 5 kompleksov: I. Bol-nišinica, II. Delavska hi-ša, III. Kmetija kmeta Franca, IV. B>roda,rjeva hiša in V. Razno. Vsi ti koimpleksi so posneti v ateljeju Je pa še rnnogo eksterierjev, pri katerih so navadno največje te-žave z vremenom. Najpirej so posnell ka-dre v bolnišinici, kl je bila postavljena v veli-kem ateljeju. V bolnišni-ci, ki je največji objekt filma, se odigrajo važni momenti: tu operirajo ile-galoa, tu ubije profesor domobranca, tu se profe-sor odloči, da bo zapustil družino in bolnjšnico in odšel na osvobojeno ozem-lje. Iz tega objekta so se presellll v mall atelje, kjer so posneli prizore v delavski hiši, v kateri so našli beguncl zatočišče, prizore v mizarski delav-nici, v tiskarnl in kavar-ni. V brodairjevl hiši se odigrajo največji psiho-loški momentl, od katerih je odvisen film. Brodar zasluti, da je rned begun-ci tudi profesmr, ki je ubil njegovega sina. Profesor se reši s tem, da reši že-no in otroke ubitega do-mobranca. Prizor! v filmu se odigrajo v glavnem na treh prizoriščih v mestu, na deželi, na osvoboje-nern ozemlju in na pre-hodu tned mestotn In osvobojenim ozemljem. Eksterierje filma so po-sneli na Ijubljanskih uli-cufo, na Savi pri Tomače-vem, na Dravi, osvoboje-no ozemlje pa predstavlja okolica Iga. Mnogo gozd-nih posnelkov so posneli " ateljeju, kjer so posta-vlli pravcati gozd. To pa tato, ker je poudarek v teh prizorlh na dialogu fci bl bilo snemanje zunaj preveč težavno. Tudi ne-Itaj bojnih prizorov so posneli v ateljeju, kjer m> Bodelovali celo oficirjl JLA. R. E. za njih delo III. festival študentov glasbe je za nami. Minil je dokaj neopazno, posebno študentom in prav posebno študentom Akademije za glasbo.. Njihova številna odsotnost, čeprav na Akademiji ves čas Irajanja festivala ni bilo predavanj, je vredna resne graje. Prav tako pa je bilo opaziti na koncertnih večerih kaj malo študentov ostalih fakultet, da sploh ne govorimo o ostali koncertnj publiki, ki za fesfi-valske prireditve ni pokazala nobenega interesa, čeprav so bile koncertne prireaitve navisokem umetniškera nivoju. Vprašamo se, ali ni to podcenjevanje domače glasbene ustvarjalnosti? Premalo zanimanja OB ZAKLJUCKU III. JU-GOSLOVANSKEGA FESTI-VAJLASlUUt-IMUV Drugo, na kar moramo po-mislili ob tako malenkostnem odzivu nase javnosti, je vpra-šanje predhodne časopisne prapagande. Res je, da je bi-la javnost premalo obveščena o pripravaii na festival, ven-dar tudi ni krivd« samo na organkacijskem odboru; finančna sredstva za i^vedbo festivala sa bila namreč za~ gotovljena šele v zadnjem trenutku. Zaradi tega se do zadnjega ni vedelo ali se bo festivail sploh vršil. Zaradi nezadostne propa-gande pa bi se dala opravičiti odsotnost publike le pri prvem in kvečjemu še drugem kon-certu. Dejstvo pa je, da je bila dvorana Slovenske fil-harmonije ves teden na pol praizna, kar je povzročilo te-mu priimeren vtis tudi ua go-ste iz Zagreba in Beograda, posebno še, ker so bile vse priredltTe prvega fesiivala pred dvema letoma v Beogra-du [n II, festivala laini y ZaH greibu, razprodane. Ker je »Tribuna« o poteJcu prvih dveh prireditev, o ve-čeru študentov ljubljanske Akaidemije in o večeru jugo-slovanske glasbe že poročala bi se tokrat amejil na ostale večere, na večer mladih diri-gcntov in predavanja študen-tov muizikologov beograijske in zagrebške akademije, na ve-čer kompozicij in na nedelj-sko komorno matinejo. Vendar so uspell Na večeru mladih dirigen-iov so nastopili Ruben Radi-ca iz Zagreba, Angel Šurev iz Beograda ter Marko Zigoa iz Ljubljane. Ruben Radica je dirigiraJ Moizartovo g-mol simfonijp, z velikim smisloim za dinamično niansiranje. Vidi pa se, da njegovemu načinu dirigLra-nja orkester ni mogel vedno slcdili, ker tehnika njegovega diirigiranja bolj ustreza zbo-rovskemu, kot orkestralnemu dirigiranju. Beethovnovo I. sknfonijo je dirigiral Angcl Surev iz Beo-grada s tenkim posluhom za siilno interpretacijo. V dobri gradnji celote so prišli do iz-raza kontra^ii med posamez-nimi stavki, V svojiih kret-njah je Šurev zelo precizen in mu je oirkester zlahka sledil. Marku Žigonu iz Ljubljane je pri poustvaritvi Fra>nckove d-mol simfonije odlično služil njegov teiBperament, ki je prišel do izraza v oblikovanju te močno ekspresivne in ro-mantično občutene, toda po zgradbi precej zamotane sim-fonije. Vsekakor je k uspehu kon-certa veliko doprinesel orke-ster Slovenske fi-lharmoinije, ki je muziciral z izrednim po-letom. kar poffrešamo večkrat celo pri rednih koncerti/h. Teoretična predavanja in festival Poleg vpogleda v delo štu-dentov na produk.tivnern iu reproduktivnem podroičju, smo se v času festivala seznanili tti-di z delom študentov mu-zikoloških oddelkov na naših aikadenijjah. Predavanja so obravnavala jugoslovansko glasbeno pre-teklost. Absolvent muzikološ-kega oddelka zagrebške Aka-deimije, Andrija Tomašek, nas je sezTinlil v svojein preclava-nju »Pesmarica — kolo kot odraz Zajčeve dobe« z glas-benini /ivljenjem Hrvatov v zadinjih desetleijih 19. stol. kadeiniije, Darja Karnovško va, pa je predavala o Anto-nu loersierju; o življenju in delu našega pomembnega pe-dago-ga im skladatelja na kon-cu 19. in v začetku 20. stolet-ja; mladi pianist Aci B&rton-celj pa je zaigral Foersferje-vo parafrazo Vilharjeve >ro jezeru«. Dragoslav Ortakov in Jele-na Milojkovič, oba z beo-grajske Akademije, sta pre-davala o »Možnosti proučeva-vanja glasbe na podlagi zgo-dovinski'h virov«. Predavate-lja sta se omejila na glasbeno snovPreludiju in scherzinu^; za barfo še naj-boJj stremi k sodobneinu iz-razu. V skladbi spretno iz-rablja zvočne lastnosti harfe s katerimi stopnjuje barvi-lost ki je ob odlični izvedbi Pavle Ursičeve prišla do no-vega izraza. iznizno najmočnejši pa je bi! s svojimi 3 preludiji Samo Vrernšak, v kate-rih se for-malno ne drži stroge forme preludija. To so bolj svobod-ne skludbe, ki tvprijo sknpaj fomiBlno in vsebinsko celoto. kademije, ki sta podali ob~ dobje od klasike do moderne, so Zagreljčani nastopili z iz-recno modernim programom od Musogorskega. Prokofjeva, Bartoka do Hindemitha. Si-jajne inferpretacije pianistov so potrdile visoko kvaliteto zagrebške klavirske šole. Kot zaključek festivala je bila v nedeljo dopoldne ko-morna nnitiueja vseh akade-mij. Izvedbe so pokazale. da kvalitete komornih ansamblov prav nič ne zaostajajo za in- Engelman Leon je mimkalno stnimijntaJfisti-soiish. Posebej zrelo in tehnično ocllično dal vse tri preludlje, od ka-torih je tehniČno najzahtev-nojši prvi, z močnitni in izra- je treba omeniti Alojza Sre-botnjaka ciklus »Mati« za mezzosopran in ^rodalni kvar-tet. ki bi moral biti izvajan že zitimi kontrasti. Slr^ovno po- na koinpozicijskem veceru. soga Samo Vremšak nazaj v novoroinantiiko-klavirski sta-vek je zelo nasičen, kar še povečuje močno ekspresiTnost slcladb. Oil gostov so bill zasto-pani s svojirni deli le študentje beoprajske Akademije. V svojih delih se zgledujejo po modernih vzorih atonalnega slo^a. Jovana Djordjeviča so-imtina za klavir je pisana ze-lo iznajdljivo, s smotrno upq-ra:bo iehničnih klavirskih pri-jernov. Pri Ivana Markoviča Sonatini za violino in klavir se vpraŠamo, v koliko gre tu še za obravnaTo klasične so-natiie forme. Sonata za oboo iii klavir Radovana Petroviča kaže nagibanje k uporabi ua-cioiifilne raelodike i-n ritmike. Vladimiira lladovanoviča >So-nata za dva klavirja<, pa je bila najmanj dognano delo. Sonata je polna mestoina ce-Jo nntrpana z raznimi tehnič* °niimi in harmonskimi rekvizi-ti. Predzadnjl večer festivala so izpolnili zagreb&ki štu-dentje. Z razliko od programa III. fesfival je pokaza) zelo visok nivo glasbenega pro-diiiktivnega in reproduktivne-ga prizadevanja riašega mla-dega glasbenega narašcaja. J. G. itojan Batič: SEDEČA (žgana glina) 7(t kulturo REVIJA in književnost ra2giedi so 22. januarja na- Kacinova, L. Kante, A. Koc- sebni ali tvorni sili asimilira- BORI tisnill neko poljudno razmišljanje. V njem je anonicnni avtor razmiš-Ijal o vprašanju pokrajinske kul-ture. Imenuje jo »lokalna kultura« in zanika njeno upravičenost, v isti saipi pa dvoml nad upraviče-nostjo lokalne revije. Cetnu, se lahko vprašamo, naj ne bi imela Primiorska pTavice (oprostlte be-sedi, stvari na ljubo) do svoje literarno-kulturne revije? in kaj z razlogi? Razlog je zajet vendar že v samem dejstvu, da Bori ži-vijo. V njih so mladi kulturni de. lavci Primorske dobili svoje gla-silo in če se niso to pot izpove-dali v obliki, ki bi prenesla ostra estetska tnerila, bodo takšno po-dobo doblli jutrL jančič), so objavljali starejši ti. pesniki (A. Gradnik) in pa mlajša generacija okrog Bese- Prozo objavljajo Saša Vuga, Boris Pahor in Marica Moč- de (Menart, Zlobec). Almanah nik. Pahorjev odlomek iz ro-je bil zamišljen kot priprava mana (V luči karbidovk) je ki je almanaha in to spomladi m jeseni. Poleg mladih^ dotlej ljubljaaske ix» beograjsk« A- neznanili imen (D. Lokar. I. Dirlgent Radica Ruben iz Zagreba, Angel Šurev iz Beograda in Marko Zigon iz Ljubljane za dvomesečno revijo, pričela izhajaii letos. Ceprav se je v prvo številko vrinilo precej nenavadnega blaga, je bilanca v celoti zado-voljiva. Nekatere prispevke bi morala kritična redakcija za-vrniti. Tak<> n. pr. Giovannija Ruggerija Resnico o Kafki, ki Bori so izšli že lani v obliki je v najboljšem primeru kom- pilacija v slogu de couleurs variees. To ne pomeni, da pre-vajanje esejev nima smisla, marveč, da mora imeti kak Ruggeri kvalitete, ki ga je zavoljo njih vTedno prevajati. Objavljeni esej kl.jub bahave-mu naslovu ne odkrije resui-ce o Kafki, marveč jo kvečje-mu še bolj zamota, Ne da bi navajali posamezna protislov-ja, izvirajoča iz površne kon-cepcije in nezadostnega po znavanja osebnosti, ki so na Kafko vplivale ((Nietzsche, Kirkegaard, Strindberg) naj omenimo le osnovno napako. Avtor si vseskozi prizadeva, da bi dokazal, kako na Kafko ni vplivala nobena filozofska ali pisateljska osebnost, da je Kafka zrasel nekako sam iz sebe. Tako pojmovanje je vredno kakega Busseja ali Morhofa. Literarno dogajanje pa je nenehno oplajanje. Vpliv, ki ga daženemo na pisa-telju, nič. ne zmanjša njegove cene, če ga je znal v svoji o- neuspel poskus,poln nejasnega psihologiziranja. Opis tabori-Šča je nejasna farsa, osebe v njej so komaj sence, ki so ne-npara vzete naravnost iz živ-ljenja, a so na. papirju umrle. Bolničar, po vsej verjetnosti centralna oseba, komaj brli in bi gotovo ne vzdržal poti ?kozi roinan. Zdravnik je zgolj ka-rikatura, cdino bitje pa. ki kot s.tatist. Mnogo bolj sugestiven je Saša Vuga. Oba lika v črtici Ob večerni uri (Bertel, Jer-nač) sta vsaj dosledno orisana, neekonomičen, nagnenje k drastiki pa je pri Vugi najbrž stvar mode. Posebna odlika čr-tice je jasna dikcija in pa mo-čan smisel za slikanje prepro-stih duš, kakršna je Jernač. Pesniški prispevki ne kaže-jo posebnih odlik. Edina pe-sem, ki ima umetniško ceno, je Menartov prevod dveh By-» ronovih stauc. * HUSTON V INDIJI John Huston se je pravkar vrnil Iz Bombaya, Calcutte, Jaiourja, Udaipura in Jodhpu-re, kjer je iskal mesta za sne-manje filma »The Man Who Would Be King«. Za italijanskimi in ameriškimi Še francoske novele Mariborska založba Obzorja si je letos zadala precej cdgo-vorno in zahtevno nalogo. S knjižno zbirko »Naša doba v knjigi«, bo prikazala vrsto sodobnih svetovnih literatov, besednih umetaikov, etične vrednote njihovih del, njihov stil ter na splošno njihov po-gled na svet in življenje v zad-njih tridesetih letih. Doslej je v tej založbi izšla že zbirka osmih itali.ianskih novel, ki jih je pripravil in uredil Franček Bohanec ter zbirka ameriških novel »Tja in nazaj«, ki jih je pripravil Herbert Griin, v kratkem pa bo izšla še zbirka sodobnib francoskih novel v priredbi Borisa Grabnarja. S tem nam bo znatno razširjen vpogled y literarno ustvarjal-nost naših sosedov, spoznali bomo njihov svet in življenje, n.iihov stil in idejnost ter 3 tem poglobili in okrepili k*ul-furno raven našega človeka. Skica za sceuografijo »ilegalua ttskarua« aa liim »Krvava reka« V prlmerjavi z ostalima že znanima prevodoma italijan-skib in ameriških novel, kjer je Franček Bohanec skušal zbrati najpomembne.iša dela in avtorje sodobnega umetni-škega snovaaija italijanskega neorcalizma in kjer je Herbert Griin želel čim popolnejše pri-kazati ne le ustvarjalnost so-dobne ameriške literatuire, temveč sodobno ameriško živ-ljenje, gre Grabnarjeva zbirka popolnonaa svojo pot. Boris Grabnar je v svojl zbirki sku-šal prikazati našemu človeku nekakšno panoramo sodobne francoske proze, z vsemi ide-jami in stili, ki danes v fran-coski literaturi živijo. V njej je skušal spretno izpeliati za-motano nit francoskih filozof-skih sistemov, ideologij in Li-lozofskih stilov, kakršni so danes v francoski literaturi in to predvsem v noveli. Vseka-kor je taka zamisel priredbe po svo.iem konceptu in izbiri snovi dosti zahtevnejša in od-govornejša, kajti izbira danes v francoski kn.iiževnosti, ki ^e trenutno naibogateiša kniižev-nost na svetu, sai izide v Franciji letno okrog 1500 \z-virnih romanov, ni lahka na-loga. Da itna Francija danes največ pisateljev, kaže tudi nedavno izdana Laloueva Zgo-dovina francoske kn.iiževnosti, ki vsebuje samo za XX. sto-letje čez 2000 imen najrazlič-ne.iših pisatel.iev in pesnikov. V Grabnarjevl kn.iigi je 18 novel in črtic, del pesnikov in pisateljev, ki so se v Franciji uvel.iavljali od leta 1930. pa vse do danes. Zbirka ima na-slov »Potovan.ie po Veliki Ga-rabaniji«, ki ie povzet po Henria Michauxa fantastič-nem potopisu. Henri Michaux je sodobnl francoski pesnik, ro.ien v Bel-giji leta 1899. Takoj po prvi svetovni vojni je ob.iavl.ial svoje pesmi v manj pomemb-nih belgijskih revijah in časo-pisih, široki francoski iavnosti pa je ostal popolnoma neznan. Šele tik pred začetkom druge svetovne vojne, ga je odkril Andre Gide in leta 1940 napi-sal o njem znani esej »Deco-uvrons Henri Michaux!« Po-zneje so o njem pisali izredno veliko in njegova slava ie na-raščala od leta do leta. Mi-chaux je literarni fenomen m izreden umetnik, »pošast Lautržamontovega rodu«, kia-kor ga je označil eden niego-vih številnih biografov. V do-bi med obema vojnama pa ie bil predvsem svetovni popot-nik, pravi svetovni klatež, ki ie brez ficka v žepu prepoto-val divjine Južne Amerlke, Azijo, Indi.io, Kita.isko, Japon-sko, otoke na Pacifiku, otok Bali pri Javi itd. Ko se ie v presledkih vračal v domovino je tu objavljal neko čudno po-ezi.io, »ki ni poezija, temveč eksplozija«, se ukvarjal tudl z glasbo in slikarstvom (zna-meniti so n.iegovi gvaši) a dol-go ga ni nihče razumel. Pogo-sto se izraža s čudnimi, izml-šljenimi besedami, ki iih ni v nobenem človeškem ieziku — ki pa v njegovi umetnosti do-be neki poseben simbol, oogo-sto fantastičen pomen V svo-iih potopisih in pesniških zbirkah, ki so jib vdihnila ta potovanja. na nenavadno mo-čan in poetičen način opisui« boli svoia subiektivna doži-vetja kakor zunanii svet: Eouador (1929), Un Barbare en Asie (1932). La Nuit remue, Piumes (1936). Au pays de la Magie (1942). Epreuves, Exsor-cismas (1946 itd. Alnogi ga danes označuiejo kot skrajne-ga subjektivista, ki živi samo v sebi in ki ne pozna drugega kot bolestno igro svoje notra-njosti. Res, ni ga mogoče uvr-stiti v nobeno določeno strujo, še najbliže bi utegnil biti sur-realizmu. Vendar pa je, kakor kaže tudi njegovo »Potovanje po veliki Garabaniji« očitek skrajnega subjektivizma kri-vičen. Ni težko uganiti, da to »Potovanje« nikakor ni sub-jektivizem v svo.iem skrainem, negativnem pomenu, ampak predvsem svojevrstna fanta-stika, ki je krepko . navezana na objektivno stvarnost. Tu seveda niso opisane šege in običaii kakih južnoameriških divjakov — v tej na videzsuho, faktografsko napisani »raz-pravi« je skrita nenavadna poezi.ia in izredna satira, kajti vsi ti »znanstveno« navedeni »etnološki« podatki o fanta-stičnih narodih Hakih, Emane-loncih, Gavrih in Hivinizikih so samo fantastični simboli »šeg in običajev« različnih slojev današnie (ali predvo.ine — delo je napisano leta 1936) zapadne družbe. Po vo.ini je to njegovo delo doživelo največ izda.i in literarni pregledi go-vore o n.iegovem velikanskem vplivu na vso sodobno franco-sko literaturo, zlasti seveda na moderno poezi.io. Naslov zbirke .ie simboličen, kajti tudi v ielu samem potu-iemo od reali^ma, ki ga pred-stavlja Dargeles in Colette Jo unanimizma (Jouve). humaniz-ma (Cassou). komunizma (Mal-raux). eksistencializma (Sart-re), filozof ije absurdov (Camus), medvo.ine ilegalne literature (Aveline in Thomas) in do moderne fantastike, ki jo predstavljajo Saint-Exu- pery. Maurois, Aymž, Mandi-argues in Schneider. Uredaik zbirke, Boris Grab-nar trdi, da »Panorama« vse-kakor ni popolna, kajti težko je najti odgovar.iaioča mesta svoj.im sodobnikom, ki vsak po svoje zastopa svoj umetni-škS nazor in ki istočasno spret-no dopolnjuje problemaliko moderne novele, ki nam iz- Marcel Schneider ključno kaže del vsakdanjosti, kjer ni glavnega osnovnega konflikta in kjer prevladuje problem psihologije človetei, njegov znača.i in situacija, ki pri tem nastaja. Zbrati primerne avtorje do-ločiti in urediti niihova dela ter iih uvesti v nek red, ni bilo lahko, zlasti še, ker so v naših knjižnicah še vedno ne-izpolnjene vrzeli literarnih del. ki so izšla v letih vojne in ki iih ne bo mogoče nikdar popolnoma nadoknaditi. Kljub vsem obiektivnim te-žavam pa ima /birka poleg obšimega uvoda tudi nekatc bibliografski leksikon ki io izpopolniuie Tako bo zbirka po syoji resni izbiri, formalni dograjenosti in ideini popolno-sti za nas pomembna pridobi-tev. N.phov oblsk je rau&ibal rutse kultume kroge, kaJeor tnJ,, ostale ij-ubuteAje m K&tvarjake giedali-ske nmetmosbi mesta m province. 2e nckaj dni prej razpmdano g-ledaMšie, burni sprejemi, ban-keti, razgorvori in brezmejno nav-duSmje o&čmstn>4, — to so obi-ČAJm trenutki ob vsakem gosto-vanju. Tako )€ pri nas in tudi povsod drugod. Ljudje so žejni vsega, kar je novega, pomembne-ga m umetnisko popolnega. Obisk dunajskega Burgtkeatra in kmalu zatem znanega pariške-ga Ijudskega gledališča, Tbeaire Nia&ivnal PopuUrre, pommi za na»s veliko in nepozabno d&iivet-je. Prineslo nam je dosti novib spoiznanj, novOo idej, a tudi no-vih razocaranj. V dbeb je zUtih dva}e po\polnoma mzličnib sw-tov, pahuh naprotij v svajtb temeljib, moji formtdno _ vsebin-ski s,tram, podajanju in iskanju kcmtakta z bjudftvom. Na eni Sitram sitara, vsemoftocna in nc-pre\ma>gdjk>a moč preteklosti, a na drugi neJzaj zifv^ensko - po~ mcmbne.fiega, bližjega in za da-nasnje čase ia danasnje Ijttdi ve-hčastnejsega. K!ju.b neltetkn zagotovilom članov velitke dunapke hise, da te z novimi, miadimi sUami #n nomml deli — pomUimje sodob-no gledalusče, je Bttrgtheater bil in os.ta.ne tudi v bodoče sitaro, tradicionalno gkdališče s svojim posebnim stdom in svojo poseb-no dun-ajako solo. ]e gledalisče, ki fe v resnic; lamudilo veliko revolttcionarno pot, kl )o je ev ropsiko gledalisče prebrodilo v zadnjiih desetletjuh. S svojim kla-sičnm slogom je ostalo daleč za sedanjasitjv ter nam danes dejan~ sJe-o ne daje vec ničesar novega. Klijuib temu pa lahko steijemo n\}egov obisk v vrsto pomembnih gledahških dogodfaoSMO prilk&zali zgodomnsbo poi starega klasičnega gledalisia, ka-teno-, je Pred leti dalo asnovo tu-di naiilm gleddmkim uwbvar\jal-cem, ki pa je kljub vsemu osta-lo le pri svoiph gledcdi&kih tradi-cijab. Tak je v omovi tu-di njibov pragmm, iz katerega veje nekaj umettišiko mmulega, labko bi rekli, tudi muzejskega. Za>to ni pran) nič čudnega, ce gostovanje dtcnapkorj\j hhz.pčevsko pri-vrienast traidiciiji, kaae, kako glo. koiko smo še prežeii z neizvimo neofeusno tro']n in stilu živo na-sprotje Bu-rgitbe^tra. Theatre Na-tianal Po\puLa.ed, bsr j-e svc\}o zma>$ysLnvno pot začel kot pamemben gledaliski reforma-tor in aodi dames med najfboljsa ei>ro,pska gledalvšia. Po prvi svetovni vo\jni so bili na.ii »ii\ki $ Francijo dejanslpo skromnaj^ši kakor z Durutjem. Za-to ni n:i čudnega, če se je vpliv Dun«\ja vkormiml glaboko v na-še žitvljcnfe in hulturo splob, zlaisti pa. f osnoime temelje nale gleda.lis.ke umetnosti, saj je stara dwnj\jska ša!a še da>n?s osnoi, da je ozračje o>kro\g Francozov nasiieno z ne-ko ne)asno zadržanosttjo vn kljub navdi/senemu &prejemu, ki ga je go&tom priredila mnozica, je bllo kaj lahho spoznati, da. gosti v Ljubljani niso bili tako dobrodo-Ui, kaJeoir mjibovi predbodniki. A da pri tem ne govorimo 0 »sUv. m GOSTOUUBJE nostnem* zakl)uiku, ki je ohita-jen pri vseh gosiovanjih. Tokrat smo čakali zaman. Francoki gcrstoje nis-o bili delezni nki skrcmne za-bvale, tiiso shvsaU. dolgovezmb go-ix)>rov i>n zagoiovil o »večni-joiteljston« in medsebojnem sodelo-vanju — savno skromni soipki m se skromnepi pozdrav jih fe spre-mil na njibovo pot. Upamo, da so huli na'si kuhurni kr&gi v Zaigrebu in Beogradu gostobfubnejši ter so papraitili vtis, ki so ga frttncoski g&stje doblli pri nas. S študentskih odrov Z mariborskega akademskega odra Hamlet v izvedbi Akademije »John v zadregi« na ptujskem odru, ki so ga uprizorili študenti ptujskega akademskega kluba. R.E-P O R T A Ž A T R I B U N E TO SO ISTI OSLI SPOMINI inMISLI Pogosto v teh pustih ljubljan-skih večerih pasedamo po krč-mah in se pogovarjamo. Neiz-črpni in presenetajivi raizgovori. Pogosto teče beseda o btrigadah in planinah. Navadno so to naj-prej zabavni odlomki, katerih verodostojnost je že nekoliko zbledela in jih že vsi poznajo. Vendar so nam prijfctni in dragi, ker nam vžigajo nova, cela ozvezdja drugih spominov. Vso noč smo se vozili preko slavonske ravnine. Za mnoge je bilo to prvo potovanje iz Slove-nije. Utrujeni smo bili od sonca in gneče. Večdna je pospala. Ne-kdo je jokal, ker ni našel torbe s kruhom in salamo. In bil je tako zelo lačen. Na vratih smo sedeli — bilo je svetlo, da se nam je zdelo, kakor da se silhu-ete rasti ob progi oživljajo in potujejo z nami. Precej potem, še ponoči smo kot v sanjah zlezli v druge vagone in se po ozkotirni vozili dalje. Nov dan je bil še bolj vroč, bolj kot smo bili na-vajeni. Dekle, ki so ji ponoči od-rezali kite, je delalo kčsel obraz. Nihče je ni tolažil. Se bo že po-mirila. Tudi smejati se ji nismo hoteli. Potem smo stali v Buki-nju na soncu in čakali, da nas odpeljejo dalje s kamioni. Vsak čas morajo prispeti. Posedli smo po steptani travi med prtljago in drevesa so bila zelo daleč. Od nikoder se ni hotela priplaziti senca. Nekateri so odšli po vodo in se vrnili praznih rok. Proti večeru smo se dvignili in odšli k reki; tam smo prenočili. Dolgo v noč smo sedeli ob ognjih, tiho, skoraj pritajeno smo peli, a ven-dar polni odločnosti. Potem so nas v ostrem jutru naložill na tovornjake in odpe-ljali v brezvodni kot pod Do-brinjo. Približno vsake pol ure so prinesli vodo na teren. Vsak le po eno zajemalko! Nihče ni godrnjal, končno mora biti ne-kdo tudi tu, kjer ni vode. In žal nam je bilo vsake kapljice, ki je z brade kanila v nasip. Bilo je res naporno v teh prvih briga-dah. Toda spomini so vražje pri-zanesljivi, mnogim so ohranili le najlepše. Takrat stno bili vrašče-ni v delo, videli smo, kako je nasip zrasel za pol metra... Res, da so nam misli uhajale drugam, bili smo tudi jezni In otožni, ne-jevoljni na neprikladne samo-kolnice, toda večer s plameni ta-bornih ognjev in pesmijo nas je vedno docela pomiril. NekoC kasneje — leto dni — smo prav tako sedel} ob ognju. Severno od Doboja^ bliže Sam-cu. Leno smo ležali v travi; so-botni večer. Potem je bil tak ukaz: »pojdite v barake in po-spravite svoje stvari.* Medtem so prišli kaminoni. Zarometi so nam svetili v oči. In zakaj rav-no zdaj? Selimo se nekam gor, bhže Doboju ... Vražie in tesno so nas strpall na vozila. Cijazili smo se in ustavljali. Soferji so kričali in v noč so preko poti rili buldožerji. Nekje vzporedno skozi temo je šlo žuborenje raz-govora brigade, ki je odhajala na drugo nočno izmeno. Nismo mogli sesti, a spali smo — v kratkih §unkih smo spali. Potem se je avto pokvaril in več ljudi je brskalo v motor. Zaostali smo in hiteli za drugimi. Salili smo se in pričeli peti; pesem nam je bila vedno nekaj, kar je v nas dvignilo voljo in kljubovalnost v trenutkih, ko je samo za ma-lenkost popustila. Kaj zato, če ne spimo to noč? Saj ti, mimo kate-rih se vozimo, delajo vse noči v izmeni. Peli smo, že stokrat za-pete pesmi. Avto je zavozil pred neke baiake. Poskakali smo na tla. Potem so ugotovili pomoto. Morali smo nazaj in nihče se ni razburjal. Sele proti jutru je šo-fer zapeljal v pravo taborišče. Plsane druščine so bile to. Vranduk. »Trikrat hura, za Ualo je za veliko sramoto, če ti Mnogo poklicev, življenjskih na- Vranduk... za graditelje Vran- J° je kdo izmaknil. Skrivali smo vad in želja. Vsak je moral del duka ...« Preproste in vsakda- Jih in določali čuvaje. Morda jc sebe žrtvovati, da je lahko ko- nje besede, toda za nas so po- danes hrani le še malokdo. lektiv deloval in živel. Prvo je menile mnogo več. Dolina je da- Srečujemo se in pozdravljamo, bil kolektiv. In to je mnogim la odmev. Hura! ne da bi vedeli, kako nam je presneto koristilo. Le kaj je na- Lahko, da bi delavci zgradili ime in odkod se pravzaprav po-gnalo vse te ljudi skupaj? Slu- progo bolje. In ceneje. Nesmi- znamo. Nekoč smo si bili blizu, čaj je bil prešibak za kaj ta- selno je danes govoriti o teh morda skupaj pri vagončku, kega. V vsakem izmed nas je bil stvareh. Takrat je bilo tako: morda soseda na ležišču? Sedaj idealizem, morda ga je bilo či- »proga gradi nas« — krilatica, so nas leta in mestna vsak-sto malo, drugod več, morda si ki nam je presedala. Nekateri so danjost razdelila; vsak gre po tega danes nočemo več priznati? se naučili pisati, obrti in sploh svoji poti, a vendar tisti »zdravo« O tem se ni mnogo govorilo. Pi- jim je proga odprla nešteto poti. zadoni le bolj domače; brigadir-sali so parole in čitali govore, Tudi nam ni prizanesla. Verja- sko. toda to je bilo daleč od občut- mem, da smo se v brigadah ne- Leta 1947 smo se v 2eleznikih kov. koliko spremenili. Mlelo nas je domenili, da se bomo spet sešli Nekatere je spet gnala željapo pustolovščinah, ki jih je hotel minimalno zadovoljiti v briga-di. Druge spet primitivna in Iskrena težnja po delovanju. Di-rektiva je usmerila mnoge in strah tudi. In špekulantov nl manjkalo; videli so, da se stvar izplača, ker lahko na tak, rela-tivno enostaven način, »nese-bično« dokažeš svojo »polno ak-tivnost in zavednost«. In brigada je z vsemi tegobami in veselji, samokolnicami, mrzlimi nočmi in ukazi mlela ta kolektiv. Mlela je pomisleke in slabosti ter ustvar-jala nova prepričanja, bogatejša In bolj iskrena. Nihče teh ni mo-gel več nazaj. Druge pa je jekli-la in gradila značaje. Zakaj smo pravzaprav odšH takrat v Zeleznik? Saj smo bili na progi komaj dva tedna in ni mogoče, da bi se naveličali. De-jali so: »Kdo pojde v Zeleznike, tam se gradi tovarna!« Ce bi nam ... to so tisti osli, ki so garali... kdo dejal takrat: pojdete v Črno ,,.,....,,. ¦, goro in Makedonijo, bi šli. Cilj ln navadili smo se drug na dru- po stirih letin, ko bo tovarna do-je bil isti na severu in na jugu Se§a» navadili smo se živeti mal- grajena. Določili smo datum in domovine, povsod bi morali biti. ce manJ sebično. Prenagljeno bi vsi so si ga zapisali: 17. julij le-In razen tega je bila v nas živa bil° karakteriziranje občutkov ta 1951) Opoldne na železniški po-drobna že.lia. videti še nove kra- tist,ih dni> naJ fas še mal° od- staji v Zeleznikih. »Ali nam bo-je in spoznati nove ljudi... Kre- makne dogodke! do dovolili, da si ogledamo to- nili smo proti večeru preko moč- V kotu sobe stoji tenika palica, varno?« je bleknil nekdo — kar virij po poteh med vrbami. Do Izrezljana in pobarvana z barv- padli smo po njem z očitki — reke in čez. Cakali smo vlak, ki nimi svinčniki. Na njej je tudi kako si sploh moreš misliti kaj je bil poln. Zrinili smo se na napis: »Bohinj — 14. IX. 1945«. takega! Takrat smo verjeli, da stopnice »omladinskega vagona« Deset let stoji ta palica v praš- se bomo res sestali. Bila je to in pozneje prodrli v hodnik. Po- nem kotu. Težke klade so nam majhna brigada, v kateri so bili časi smo zlezli vkup in zadre- padale iz premrlih rok na noge. mladi ljudje prav iz vseh delov mali polsede. Od Doboja dalje Imeli smo ponošene, a vendar Jugoslavije. Spominjam se le ne-pa nismo več spali, tema je bila odlične salonske čevlje, ki so katerih... treh visokih Dalma-prehrupna. Kot da bi se vozili nam jih poslali iz Ljubljane. Da- tincev, ki smo jim rekli Slon, skozi tunel, ki ga še vrtajo. Go- rUo iz ZDA. Zelo, zelo smešno! Krokodil in Zirafa; nekega ra ni bilo videti, le vedel si, da Bohinj še ni bil turističen in majhnega črnuha, ki je bil doma tišce pokrajino k reki. V noči so »Zlatorog« je bil naš. Spali smo ok romunski meji in se nam je goreli ognji in tihi ritem je gi- na smrekovih vejah v sobah z zdelo imenitno, da se mora iz bal sto in sto ljudi. Zastave niso balkoni in vstajali pred zoro. Beograda še ves dan voziti do plapolale, zrak je bil popolnoma Ves dan smo ostali v gozdu in z majhnega svetlola- miren. Buldožerjl in kompre- nosili polena k cesti. Opoldne so Makedonca, ki je bil ja- sorji so trgali vsako željonam pnpeljah fizol. Vedno stno ... videli smo, kako je nasip rastel... po spanju. Ljudje so delali, ker je bilo treba. »O-hoj! O-hoj!« so klicali v vlaku. V hrupu noči smo se pozneje vozili mimo Vranduka. Danes je to čisto na-vaden tunel, toda za nas je bil takrat najbolj pomemben in naj-dražji tunel na svetu; bili smo ponosni nanj. Zaspali so se pre-budili. V svetlobi ognjev, ki so goreli na nasipih, so se pojavili stoteri obrazi na oknih vlaka. ostajali tam do mraka. Savica je bila peklensko mrzla, da se nekateri sploh niso več umivali. Le redko je zasijalo sonce na zaivjene viharnii Pršivca. Me-gleno jezero je tlačilo hoste in hladno solzilo. V takih dneh da-nes ne hodimo v hribe na izlete. Da, in ob nedeljah smo rezljali vsak svojo palico. Vsaj pri nas v tretjem nadstropju. Vsak jo je hranil kar v postelji in ve- rekU Apostol... Nekaj časa so romale dopisnice sem in tja. Leta 1951 so vsi pozabili na dogovor. Sta-vim, da ni bilo nikogar tam. Mogoče smo se tudi kje srečali, toda nismo se več spoznali. Danes ne smeš v vsaki družbi obujati brigadirskih spominov. Mlajši gledajo na to bolj »so-dobno«, nekoliko omalovažujoče in pomilovalno in slišal sem že: »To so tisti osli, sit sem že nji-hovega »obujanja«, ki so hodili v Bosno garat med počitnicami!« »Mi sedaj hodimo poleti na Soro, v planine, taborit s Tabor-niki, na turneje po Jugoslaviji s Počitniško in na prakso v ino-zemstvo. Danes znamo lepše ži-veti!« Tudi mi smo takrat raz-mišljali o tem. Vedeli smo, da bi bilo tisto bolj prijetno. Tudi že-leli smo si tja. Toda neka sila nas je zadrževala, in ne samo zadrževala. Zatrdno vem, da je bila močnejša od vsega. Po vojni in rušenju smo hoteli in morali početi to, za nas beseda graditev ni bila parola; močno konkreten odnos smo imeli do nje. Nihče izmed nas ne bi dejal, da takrat nismo znali živeti. Izbrali smo, kar je bilo najpotrebnejše in najlepše. In kot da ni minilo od takrat samo borih deset let. Drago HENRI MICHfiUX: V kratkem bo zaloiba Obzorja v Mariboru izdala v ciklusu »Naša doba v knjigi«, tretjo priredbo sodobnih novel, ki jo urejuje Boris Grabnar. Knjiga, kjer so zbrana dela sodobnih francoskih novelistov in pisateljev ima naslov »Potovanje po Veliki Garabartiji«, po fantastič-nem potopisu pesnikn Henria Mtchaucca. Objav-Ijamo nekaj odlomkov iz rijegovega dela v pre-vodu B&risa, Grabnarja. Ce tedaj, kadar Emang-lo-nec netkoga gosti, prileti v so-bo muha, se povabljenec, pa čeprav je njegav najboljši pnjatelj, takoj dvigne in brez besed, z mrzlim in pobitim oibraiaom. ki ga ni mogoče po-snemati, odide Oni drugj je razumel, četudi ni nič videl. Semo muha je lahko vzroik potlomu. Išče jo ves besen od sovraštva. Toda nje-gov prijatelj je že daleč. Emanglonci ne morejo žive-ti v istem prostoru kakor mu-ha. Nekaj pošastnega se jim zdi stanovati skupaj z muho. Spričo nje se čutijo globoko uzaljene, zlasti pa zani-čevane, pobite in nekateri se tudi p-o-zneje ne morejo otresti tega čnstva. Zelo zlobno je obiskati ti-stega, ki mu želiš slabo, nosi-ti v žepu muho in jo izpusti-ti v jedilnici, potem pa hlini-ti človeka, ki je užaljen. To* da gostitelj pazi na take stva-ri, da vestel Pazi na vaše že-pe, na vaš ovratnik, na vaše rokave, neprestano sumniči, da je med ljudmi tudi muha aa obisku Delati morate pre-vidno. Kakor povsod drugod, morate biti okretni in če se vam slučajno ponudi prilika, ni treba verjeti, da je že vse-ga konec. Zgodilo se je in to med slavnostnim govorom mini-stra Ornama, da je nekdo v dvorano izpustil muho, z na-menom. da bi ga onemogočil in da bi motil zborovanje. Muha je bila tako naivna, da je sedla na govornikov nos. In veliki mož, pnln hladno-krvnosti. jo je ujel. jo spra-vil v škatlico in govorii dalie. Nazadnje je bil se tako dr-zen, da je škatlico izročil pri-sotnim poslancem. ki so si }o podajali iz rok v roke. tako da bi jo njen lastnik lahko dobil nazaj. A vsi in vsak posettei so jo — prav po emansrlonsko — samo mirno pogledali — nih-če se ni izdal. Hlviniziki Vedno se jim mudi, drug drugega prehitevajo, vsi mrz- lični tekajo sem in tja, straš-no so zaposleni — in pogosto izgubljajo vse, kar imajo. Ne moreš jih ustaviti aiti za hip. Navdušeni so. nagli in ved-no >na položaju*,t a vselej &a-mo za kratek čas; kakar me-tulji so, ki se ustavijo zdaj tu, zdaj tajn, povsod nekaj nie-rijo, pa pozabijajo kaj in kje, imajo policijo in glavni štab in na desetine skrivnost-nih, izredno genialnih zako-nikov, a nikoli ne vedo, kate-rega naj bi uporabili, nepre-stano jih pa spreminjajo in drug drugega vedno znova sleparijo. Igrači so (od jutra do veče-ra kockajo za svojo usado. ki se spreminja od trenutka do trenutka in nazadnje nikoli ne vedo, kdo je dolžnik in kdo upnik); sleparji. intn-ganti, prepirljivci so, pa ne zato, ker bi se jim zmešalo, ampak zato. ker se iim tako — privatno, marsikaj posveti; neusrniljeno so logični, a tisoč načinov poznajo. kako se je mogoče tej logikj izmuzniti; dokazujejo eksistenco in ne-eksistenco in vse, kar je tre-ba in kar ni treba — in to z razumom in neraizumom in z razuraoim porojeniin iz nera-zuma; raztreseni so, a prebri-sani in skoraj neumorni, sa-mo za nekaj uric se mečejo v posteljo, pri pri-či zaspijo, se prebudijo, skočijo na noge, skratka — kakor vrata so. ki se odpirajo in zapirajo za prazen nič; zaradi muhe. ki leti mimo, se razburjajo in jeze; kot jadro so, ki je na-stavljeno vsem vetrovom, iskrene solze jih oblivajo ob posteljj bolnega očeta, a brž ko je zatisnil oči, že drve gle-dat oporoko ixi še ob topli po-stelji se prepirajo o dediščini in kar mimogrede ga v hipu zakopljejo (in to je dobro; brez nadaljnega bi pozabili nanj, dokler se ne bi usmra-dil). Pred svojiml bogovi se pri-klanjajo kakor stroji, ki so zadaj naviti. priklonijo se po stokrat in večkra;, potern pa skokoma odidejo, ne da bi se ozrli; tudi ljubijo tako kakor molijo. hitro in vneto »in po~ tem. pustimo to!« Porooe se brez pTemisleka, po slučajnem srečanju, v hipu — in ločijo se prav tako. družinskega življenja ne poznajo, delajo, trgujejo ali poslujejo kar sre-di ulice, v vetru in prahu med konjskimi kopiti: govore ka-kor bi streljal z mitraljezom; so vedno na konju in v galo-pu. če pa so na nogah. hite z izt&gnjenimi rokami kakor da bi hoteli dokončno osvobo-diti in očistiii ta svet, ki je zanje vedno tako po'n tezav in nesreč. Med govort opozicije, ki bi jihbilo seveda dolgčas poslu- šati, pirirejajo kosilo v skup-ščinski restavraciji za pred-sednika vlade, za najstarejše-ga in za poslance njegove stranke. Ustteči predsedniku vlade — to je v tej deželi najvaž-nejše. Zelo rad je kraipe, ki so po njegovem mnenjti višek vseh užitkav. ainpak to ni vse: pri roki ima rad še ne-kaj predmetov za zabavo. ka-kor na primer violino. na ka-tero tudi sam igra Ina flavto nekoliko slabše) nekaj razno-barvnega kita za modeliranje in majhen salonski lok s pu-ščicami. s katerimi meri po-slancem v glave. Najimenitnejši povabljenec. sam starosta skupščine pogo-sto za nekaj (renutkov izarine, stopi na hlad, lovi kakega psička in vrže nekaj kamenč-kov v zrak. Tako vsakdo brez privile-gijev počenja. kar se mu zdi Toda neki argument opozi-cije nenadoma razburi in vznemiri kosilo. Predsednik vlade skoči protj vratom. pre-kine govornika, diskutira s polnimi usti, a njegov zdrav-nik. ki ga jp pr-; kosiln že ne-kai časa oiparoval in našel na njem ne vem kakšen znak bolezni ga na vsak način skn-ša prpeledati. Predspdnik vlade začne osj-njevito govoriti, ognjevita, čeprav kar v srajci. medtem ko rau zdravnik do golega razgali prsa: »Dihajte globlje, potrudite se, ne slišim vas!« Tedaj prihite kuhar]i_ ki jih skrbi. zakaj se ni nihče do-taknil niti koštruncve krače niti piščanca. Vstopijo oblo-ženi s kadečimj se pečenka-mi, prinesejo tudi nekaj krožnikov, vtikajo dragoceni porcelan v žepe svojih prija-teljev in z dvig-njenimi roka-mi glasujejo za prvj zakon, ki ga predložijo. Z njihovo pomočjo odnese vladna stran-ka zmago Ko ljudstvo zunaj izve za rezultat, začne navdušeno manifestirati. tako očarano je nad modrostjo svoje vlade, Množične arganizacije pa, ki pridejo čestitat. nalete sa-mo na nemir in prepir. Ko ljudje vidijo. da so iz njih spet bril; norre. zakričijo ti-stim, ki so ostali zunaj. naj se pridejo nad temi trapastimi po=:lanci takoj mašfevat. 7.ene ki najprej pritečejo jih vprlf^) naroda zmprjajo z rogatei in impotoTitneži Ko tPm radnvpden vstnpi' tndi faz, }e ppka ?pna ki ?p vodHa npornike v^lika rjavo-laska polna zappl jivosti, ne-nadomfl sprpmpmln ^voj cilj: »Tppčpk.* mi tp rekla s sle-par^kim smpJiJrn jem. ¦opndi d na moiih nr?!h H Ko in potpgnila me je v prazen hodnik. KLUB O KRTEREM MflLO GOVORIMO I»EAN NSKl RAZPIS Na sestanku, ki je bil v 5. maja — prihod ekip v Beogradu 29. nov. 1953, na ka- Ljubljano, 6. maja — prost terem so prisostvovali pred- dan, predvajanje planinskih stavniki aniverzitetnih pla- filniov, 7. in 8. maja — pla- oinskih društev Beograda, ninski pohod, 9. maja ZBOR Zagreba Skoplja in Ljublja- PLANINCEV ŠTUDENTOV ne je bilo skfenjeiio, da se JUGOSLAVIJE V LOGAR- poveri organizacija III. med- SKI DOLINI (posvetovanja s univerzitetnega orientacijske- predstavniki PD adeleženih ga planinskega pohoda naše- na pohodu, planinsko preda- mu društvu. Ta MOPP je tra- vanje in slavnostni zaključek. Stucentski šport, to Je tista ptran študentske dejavnosti, ki je bila vedno problematič-na in še sedaj predstavlja problem. Sportnto življenje študentov še zdaleč ni ureje-no in še vedno lahko ugotav-ljamo, da se aktivno ukvarja s telestio vzgojo samo majhen, Belo majhen odstotek na naši univerzi vpisanih slušateljev. Frav v teh dneh, ko pro-slavljamo 10. obletnico štu-dentske organizacije, je prav, ce spregovorimo tudi nekaj besed o študenitskem športu. Zgodovina je kratka in znana. Najprej so imeli študentje športno društvo Enotnost, ki se je izživljalo v kvaliteti in je kmalu postalo zatočišče ti-stih, ki so hoteli šport izkori-Ščati. Kmalu je društvo izgu-bilo svoj pomen kat del štu-oentske organizacije in ni bi-la treba dolgo čakati, da je propadlo. Zatem je nastopila težka doba za športnike štu-dente. O kakem organizira-nem športnem življenju na liiiiverzi ni bilo niti govora, kaj šele o kakih tekmovanjih. Le košarkarji so životarili na-prej in se nekako prerivali ia sezone v sezano. Bilo je mno-go muk, da so končno ustano-vili športni cdbor, ki je koor-diniral športno delo in pričel borbo za fiiiančna sredstva, ki seveda ni bila lahka. Ta šrortni odbor je dosegel velik u_peh, saj je pripravil teren za ustanovitev novega šport-rcega društva Olimpije, kate-regra smo ustanovili pred ne-kaj meseci in pomeni zadnjo fazo v delu športne organiza-cije na univerzi. Na prvi pogled je prehojena pot eacstavna in pravilna. To-da to je samo prvi pogled. Recnici na Ijubo moramo pri-znati, da &a uspehi, doseženi na športnem Jjolju, na ostalih univerzah v Jugoslaviji precej veiji. Povsod so imeli ze mno-go preje študentska društva, povsod so prirejali dobro pri-pravljena medfakultetna pr-venstva, skratka športu so po-svcčali precej več pozornosti, kot pri nas. Res je tudi, da se je za šport na univerzi v Ljubljani potegovalo le ne-kaj Ijudi, medtem ko so ostali stali cb strani. In prav tem posameznikom, se imamo ua-hvalita, da je sedaj pri nas športno društvo, ki si je že utrlo pot v javnost, ki si je že pridobilo mnogo simpa|tij In našlo mnogo podpore za svo-ja stremljenja! ba splošne telesne vzgtvje za študente. Gotovo stno z usta-novitvijo društva storili velik korak naprej, seveda če bodo obljube izpolnjene. Ne smemo pozabiti, da smo ljubljanskim študentom ob usvanovitvi ob-Ijubili, da bomo prirejali po-sebna tekmovanja v raznih športnih panogah, tnorda v obliki lige, da jitn bomo nudi-li igrišča, da bamo gledali na množičnost. Ta naloga ni lah-ka, kajti primanjkuje nam ig-rišč, rekvisitov, pa tudi med študenti samimi bomo morali o-rati ledino. Mnogi bodo pre-mislili ali naj gredo na grišče ali ne, ker niso dovolj izvež-bani v tej ali oni športni pa-nogi. Treba bo najti pravilno smer v delu s temi študenti, toda prav to je ena izmed na-ših najpomembnejših nalog! Končno naj omenim še to, da je bilo dosedaj za šport zelo malo zanimanja s strani naše študentske organizacije, še manj pa s strani profesor-jev. Vse kaže, da je med pro-fesorji zanimanje precej pora-stlo, dočim smo predstavnike študentske organizacije za-stoi'4 vabili na odprto smu-čarsko prvenstvo univerze in. na druge prireditve. To je morda dokaj čuden uvodnik za proslavo 10. oblet-nice, vendar naj poudarim, da stoje najvažnejše naloge še pred nami, čeprav ne smemo cmalovaževati trdega dela ti-stih nekaj športnih funkcio-narjev, ki so na svojih rame-nih nosili vso težo študetske-ga športa vsa ta dolga leta. Pondariti moramo, da so sko-raj vseh 10 let delali in še da-nes delajo in žrtvujejo svoj prosti čas, isti ljudje. Gotovo je, da samo majhna skupina ljudi ne more storiti tistega, kar bi lahko z združenimi močmi. Prepricani smo, da bo prav društva Olympia prines-lo v študentski šport marsikaj novega in doseglo* tisto, kar je bilo doslej zamujenega, Vlado Zlajpah V NASEM LISTU DOSEDAJ SE NISMO NASLI PRO-STORA, DA BI KAJ VEC NAPISALI O MLADEM NOGO-METNEM KLUBU LJUBLJANSKIH STUDENTOV NASK. IN VENDAR SO MLADI NO GOMETASl V KRATK2M CASU DOSEGLI TOLIKO USPEHOV, DA JE BREZ DVO-MA PRAV, CE JIM POSVETIMO NEKAJ VEC PROSTO-RA. OBISKALI SMO ENEGA NAJMARLJIVEJSlH FUNK-CIONARJEV NAŠK, TOV. MODRIJANA, KI JE NASEMU 5PORTNEMU NOVINARJU ODGOVORIL NA NASLED-NJA VPRAŠANJA: Moštvo NASK si je v krat-kem času pridobilo precej ugleda. Povejte, kakšni so us-pehi naše nogometne ekipe? Morda bo najbolje, če na-vedem rezultate zadnjih te-kem. Proti Ihan>u so naši do-segli rezultat 5:2, proti Parti-zanu Kočevje pa 4:1. Posebno zadnja tekma je dala lep no-gomet, tako da je sodnik izja-vil, da ni imel vtisa, "da sodi tekmo II. podzveze ljubljan-ske lige, v kateri tekmuje NASK. Vse kaže, da si bo NAŠK priboril pravico vstopa v I. razred, ker je sedaj na drugem mestu v prvenstveni tablici. Na pirvem mestu je Kočevje in tekma z NAŠK Je bila prva, ki jo je Kočevje iz-gubiilo v tem tekmovanju. Ker je bil naš klub ustainovljen. šele lansfco leto bo takojšen vstop v kvalitetnejše tekmo-vanje prav gotovo velik uspeh. Naj navedem še bodoče na-sprotnike v letošn.iem tekmo-vanjiui: Kamnik (2 tekmi), Sa-va (Tacen>, Poštar (Lj.), Us-njar in Svoboda (Kočevje). štvi. Seveda je to šele začetek in imamo še polno načrtov. Imamo namen ustanoviti mla-dinsko moštvo, katerega naj bi sestavljali ljubljanski sred-nješolci, saj stremimo aa tem, da bi bili z njimi v &m tesnei-ši zvezi. Zanimanje med štu-denti je vedno večje, pnred-vsem med štud. iz drugih re-publik. Na Naselju si je naš klub pridobil mnogo pristašev in upamo tudi na večje število gledalcev. Termini, ko igramo tekme, so zelo neugodni, sicer sem prepričan, da bi bilo na naših tekmaih mnogo več gle-dalcev. Kako Je z igriiiem in opre-mo? ZadeiU ste v najbolj boki^ točke našega kluba. Prav ti dve stvari sta največji pro-blem našega kluba. Svojega igrišča nimamo in go&tujemo enkrat tu, drugič spet drugje. To nas seveda mnogo stane, pa tudi na stalno publiko ni moč misliti. Težave so tudi z opremo, sa.i imamo samo eno, na razne nogometne klube, da bi nam odstopili opremo, ki je sami ne uporabljajo več. Tudi upravni odbor Olympie bomo zaprosili, naj nam pomaga. Upamo, da bomo uspeli. Z žogami smo zaenkrat preskb-ljeni. Kakšni so stiki NASK z ostalimi nogometnimi klubi v Ljubljani. Vedno boljši. Zaprosili Obenem izlet ljubljanskih študentov planincev v Logar-sko doliao.) ter 10 maja — Izlet v Savinjske alpe in rait-hod. vine njihove orientecijske Proporcije III MOPP: sposobnosti in iznajdljivosti v Pravico udeležbe na IIIčMO planinskem svetu. Z ozirom na to razpisuje PD >UNI- VERZA« Ljubljana III. MEDUNIVERZITETNI ORIENTACIJSKI PLANIN-SKI POHOD, ki bo posvečen 10. obletnici OSVOBODITVE dicionalna oblika Sodelovanja vseh PD in njihovih članov na jugoslovanskih univerzah ter ima namen, da prikaže ude-ležencem lepote naše domo- PP imajo vsi študentje, PD. 2. Organizator nosi vse stro-ške prehrane in bivanja za 2 ekipi iz vsake republike od 5. do vključno 9. maja, za eki-pe Ijubljanske univerze pa od 7. do vključno 9. maja. 3. Ekipa šteje 5 članov, od katerih eden sodeluje pri or-ganizaciji pohotla. 4. Prijave sprejema do Alp na * progi Kamnik— vključno 20. apr. t. 1. PD U- , ,Y , ,------ NIVERZA« Ljubljana, Miklo- MESTA LJUBLJANE. III. MOPP bo od 5. do 10. maja t. 1. v področju Savinj- Kakšno je zanimanje Stu-dentov za nogometni klub? Sedaj imamo okoli 50 regi-striranih igralcev in dve mo- kl služl za prvenstvena tekmo-vanja. Ža treninge nimamo nič, praiv tako ni opreme za drugo ekipo. Obrnili smo se g služilo naši afirmaciji, pa tudi finančno bi se malo opomogli. Kot kaže, se tako Odred kot Ljoibljana strinjata z našimi predlogi. Ljubljana nam je dala na razpolago tudi svoje pomožno igrišče, kjer trenira-jo naši igralci dvakrat na te-den. Mnoga moštva v Ljublja-ni žele igrati trening tekme z našo ekipo, tako da ne more-mo vsem ustreči. Posebno Slo-van in Graifičar prednjačita v tem. Kako je » organlzacijo med-fakultetnega nogometnega pr-venstva? V kratkem bomo pričeli. Vse je že pripravljeno, le eno vprašanje še ni rešeno. To je seveda oprema. Verjetno jo bodo morale preskrbeti fakul-tete. Za medfakultetno prven-stvo je že sestavljena tekmo-valna komisija in tehnični od-bor. Tekmovianje med fakul-tetarni se bo razlikovalo od prejšnjih. Prejšnja so bila končana v nekaj dneh, kar seveda ni moglo dati prave slike nogometa na fakultetah. Zaito bomo sedaj organizirali prvenstvo v dveh delih, spo-mladi in jeseni. Tako bo slika jasnejša in razpored pravič-nejši. Kot izgleda, bcxlo sode-lovale na tem tekmovanju ekipe ekonomske, gradbene, elektro, arhitektov, agronom-ske, pravne, strojne in medi-cinske fakultete ter moštvo Inštituta za telesno vzgojo. Igrali bodo dvakrat tedensko na igriščih Sloviana, Grafičar-ja in marda Svobode. Verjet-no bo sodelovala tudi srednje-šolska reprezentanca. Na V7;gojo naših članov nl-smo pozabili, poleg tega pa je seveda naša glavna naloga prodreti na fafcultete ter dose-či čim lepši uspeh v tekmova-njih. Na sllki vidimo najlepše straniSče na Balkanu, kl se na-haja na Kofcah. Objekt je na južni strani in Je ves dan obsevan s sončnimi žarki. Istočasno pa lahko iz njega opazujerao prav vso Gorenjsko. Prav zaradi tega je bil ves čas tečaja na Kofcah polno zaseden. (Foto: Oče Marko Pohlin) Seja U0 01ympia Premalo sodelovanja Priprave za sestanek v Beogradu. Razprava o igri-ščih in prvomajski paradi. TO JE NOVI AOK Kaj lahko povzamemo Iz vsega tega? V deselfih letih športnega dela na univerzi je Pxavzaprav vse bilo marsikaj storjenega, a vendar š^ veliko premalo. Se \edno nismo uresničili naših ciljev med katerimi je brez dvoma na prveni mestu uved- w (Pogovor v slačilnici: se bo meni zljubilo«) V prejšnji številki Tribune, smo objavili članek o našem odbojkarskem klubu, ki je dvignil precej prahu med čla-ni tega kluba. Nič čudnega ni, če so nam razložili nekaj svojih pogledov na stanje v AOK, in nam pojasnili marsi-kaj novega. drži, kar smo napisali v prejšnji števil-ki Triibune. AOK izgublja tekmo za teikmo, moštvo je slabo in disciplina ni na za-dovoljiyi stopBji. A vendar Bi Pred nekj.j dnevi )e bila tretjz seja UO Qlympie. Na t?m sesian. ku so razpravljali o tekočih za^ devah, najvei časa pa so posve-tili pripravam za sestanek v Beo-gradn ter vprašatvju sodelovanja med klwbi in dustvom. Prihodnji mesec bo v Beogradu sestanvk vseh športnih odborov ]ugoslovanskih univerz, kamor bo odpotoval tudi delegat Qlympie, tovairiš Mikui Vlado. UO Olym-phe ye sklevul, da bodo na tem sestamku predlagali, da naj bi bila v bodoče vsa tekmovanja vecjega absega v geografskib sredishb držazv, ka»r bi obcmtno zmki, koi bi zeleli. Na sejab zasledimo le Ted-ke predstavnike kluhov (ponava-di vedno istc), .prav laho se ne udeležujejo posvetov tehniinega odbora, pmpagandne komisije ali gospod&rskega odbora. UO je shlenll, da bodo kluhom, ki ne iz-palnjujejo svojib omcnmib dolz-nosti, ukinili vse suhvenci]el Razprava o ignsčih v Tivolijit }e pokazala, da se za ta prostor zgnimajo tudi dmga drustvn in organhzachje, predvsem Partizan in Odred. Koit vse kaze, bo to 6a] ni niti eneiga samega sla- bilo. Ni treiba še posebej po-Tr,;so,ro igralca pač pa je udarjaii da j ta odločitev rejšega igralca, pač pa je mnogo takih, ki so rojeni v lefJi 1933. 1935, ali celo mlaj-ših. Č« govorimo o njihovein odlbojkarskem znanju, lahko ugotoviimo, da je precej raz-liično, vendar v poTprečju ni zadovoljivo, medtem, ko je v žeaiski eikipi po-ložaj nekoliko boljši. Pač pa lahko rečemo, da je y moški vrsti n«kai ta-kih. ki obetajo postati doibri Štndent Rems Fedor je zrušil držovni rekord v streljcsnju z vojaško puško Večflorat smo seznanjali našo Sportno javnost, da se v vrstah najboljših jugoslovaniskih strel-cev nahajajo tudi strelci —čla-ni ASD »Olymipia«. Prenehali bomo s po-kanjem v zaprtrh prositorih, ker je že za- veda tudi tiukaj niso izostali na-ši štud&ntje. V devetčlanski ko-misiji, ki je zastopala Slovenijo, so bili kar trije strelci člani ASD »Olymipia« in sicer Mihor-ko, Rems in Boljka. To so ime-na naših znanih zasitopnikov te-ga športa, saj je prvi bil tudi v Karaikasu na svetovnem pr-venstvu. Bkiipa Slovenije je šla v Za-greb na troboj s trdno vodjo in željo, da se oddolžijo .ostalim partnerjem in je v tem tudi uspela. Kljub nepričaikovanim rezulta^tom na začetku sezone je bil dosežen izreden uspeh. Ve-lik doprlnos k tej zmagi sodali naši Študenfcje, od katerih je tov. Rems s svojimi 488 krogi nepoučen braJec laihko napač- no Siklepail o odbojkansikem klubu ljubljanskih študentov. Lahko bi si ustvaril mišljenje, da je v klubu anarhija, labJko bi mislil da igralci sploh ni- Odbojkarj; S te strani moramo majo volje do igre, da j:m je tore] ledati u he — vseeno aili zmagajo ali dobijo. Toda monili bi se, če bi misli- li, da je tako. Danaišnji AOK je popolno ma neikaj novega, je pripove-doval po kgubljeni tekmi z Ljulbljano, kapetan AOK, Me- Pa gušar. Nanj moramo gledaii z drugačnega stališča, kot na prejšnji AOK, Krim ali Enot- udarjaii, da je ta odločitev slabo deloTala na moštvo, ki je že itaik bolj slabo. S takim odnosom do kluba je Punčoh doikazal, da mu ni prav nič do uspeha moštva in do ugleda khiba. Tudi tehnično vodstvo klaba meni, da je Punčohov odnos graje vreden in ga bo-do predali disciplinskemu od- Se nekaj ne smemo pozabi-ti. AOK je spremenil tudi R Pred leti, le boru. Pomislimo", kako bi bilo terminov je ved\no bolj pereče, saij s športnkni tekmovanji če bi *° ponavadi prav v času, ko so na imeli vsj igralci podobne mu- sporedu meduniverzitein* tekmo-he. Vsekakor je boljše biti vanja, tudi Ugaške tekme, od ka- terih ekkpe seveda ne tnorešjo od-stopiti. Tako je prav sedaj nasta-lo vprasanje ali na) se ekupa Lju- nost. rrejšnji AOK je bil klub, ki smo ga uvrščall med najboljse klube v državi. Ta-ko moška kot ženska eikipa sta igrali vidno vloigo v držav-neira prvenstvu. Moški so bili uspehe, prireja univerzitetna pr-venstva, srednješolska tekmo-vanja in še mnogo podobniR nalog ima Morda so te naloge šebolj pomembne, kot pa me-sio v zvezni ligi, čeprav s tem ne mislim, da bi igralci prvih mošter ne tekmovali z vso silo in borbenostjo. Za uspeh kakršneffa koTi brez enega igralca, pa čeprav na račun kvalitete, kakor pa računati z njim in ga pustiti, da Tiveljavlja svojo voljo. In še to naj omenimo; odsotnost Pujičoha se v kdovekaj! taka tehmovanja je Zagreb, ki je v\prasjm']e hmalu urejcno v korist Olympie. Pred nedavnim so ure-dili igriiče pod Cekinovim gra-dam, urejajo pa tudi zgorn^a igri~ sca, ki bodo namenjena treningu odbo'jka.rjev in koiatkar^em. UO Olympie je razpr&vljal tudi o sabV]ciiskl sekciji, za kaiero so pr&dlagjrfi, da bi jo razpustili. V tej sekchji deluje le 7 članov in ne izpohvju-j-ejo nobenib obvtz do drustva. Ta predlog bo preveril s&kretariai, ki bo na podl&gi iz';av sabija&kega kluba odloiil ali naj se sekcija razpmti, ak naj deluje se naprej. Štmdenitsko športno drmtno bf sodelovalo tudi v pruoma$ski pa-radi s 150 člani. V paradi bodo nastopili vd klubi Olymple. Spre-j-eii $o tudi drustvenl znak, kaie~ rega posnetek bodo ob)avili V. prihodnji hevilki. vsem unvverzam, dočim }e najbalj problematično patova-rtje v Skoplje. Pcdeg tega bodo v BeograJu terejali tudi finančna. vprasanja okaU, teb medmimer-zitetnib tekmovan). Odločeno )e bilo, da ho vsa tekmovanja finan-siral Centrahni odbor, ki pa ;« se-daj brez sr&dstev, ker so bili stro. s-ki sveiovnega smučarsk-ega prven-stva tako veliki. Tudi vprašanje Ujane udeleži odbojkarskega prvenstva v Sdra,je«vu ali ne. Naš ekiipi ne pozna ddegat, bo na konferenci tudi preMagal, da bi na) združili med- Safottec KRNICA uspeh večkrat tik pod vrhom, dočim iekmov^nja je potrebna disci- priredili ¦• • — plina. rn AUIv se prav po- sebno. ker je v kvalitetni kri-tX, Tn moramo omeniti pri-mer. ki je sprožil precej de-bate v klubu samem, pa tudi izven njega. Eden izmed stal-nih igralcev prvega moštva, Punčoh Metod. ki je bil obe-nem izmed steibrov moštva, je pred nedavnim izjavil. da za- 6o ženske pod imenoon Enot-nost osvajale celo naslov dr-žavnega prvaka. Mladimci, ki so nastopali na državnih pr-venstvih, so bili ena njabolj-Ših mladraskih ekiip v Jugo-slaviji. Ta mladinska vrsta je bila trd oreh celo članskim ekipam. Kot prkner naj nave-dem. da se vrsti Partizana .... „.„„ „ ..„,......-.....=- (Kr-ke) iz Nove.ga'mesta ni ni- enkrat ne bo igral, da bo lgral zrušil državni rekord za celih ti enkrat posrečilo, da bi pre- tekrat kadar se bo njenm lju- Drugo nedeljo aprila je bil v Krnici veleslalom, katerega so ljubljanski študentje. Veleslalom v Krnici je tradicio-nalna študentska smučarska pri-reditev, ki se je ponavadi ude-leže tudi zastopnikl tujih uni-verz. Prav tako je bilo tudi le-tos. Poleg ljubljanskih študentov so nastopilitudi kolegi z Dunaja, Gradca, Miinchena in še člani Enotnosti, Prešerna, Mladosti, Olympie in drugih. Vreme nekaj dni pred tekmo- vanjem ]e zadalo mnogo skrbi tako organizatorjem kot tekmo-valcem. Neusmiljeno je deže-valo, toda na dan tekmovanja je posijalo sonce, tako da je prire-ditev tudi v tem pogledu naj-lepše uspela. Proga je bila pre-cej težka, vendar so se naši tek-movalci prav dobro odrezali. Zmagovalec med člani je bil Le-cherwein (Kitzbiihl), drugi pa je bil Prestor, ki je premagal mno-ge tuje in domače tekmovalce. Omeniti moramo še mladsga Verbka, ki je dosegel svoj naj-večji uspeh, ko se je plasiral na 4. mesto v tem tekmovanju. Tu-t di med starejšimi člani je zma-gal Avstrijec, in sicer prof. Mee-« sen z Dunaja, ki je z lepo vož-njo premagal našega inž. Bizja-ka. Med članicami se je dobro odrezala Karisheva, članica Olympie, ki je zasedla tretje me-sto. Zmagovalka v tej disciplinl je bila Dunajčanka Eichlerjeva. S to prireditvijo so študentje zakljufili svoj bogat smučarskl spored. 7 krogov, ter spodrinil prejšnje-ga državnega reprezentanta Pla-ninca. Tudi ostala dva sta se dobro plastirala ter dosegLa 460 in 440 krogov. Perič ZMAGA AŠK NAD BEPREZENTANCO ŠVICE Ljubljanski košarkarji-štu-dentje so na tumirju v Mont-brisonu premagali izbrane magala to mladimsko ekipo. In sedaj je prav ta Partizan član I. zvezne odbojkarske lige in pred dobrim tednom je pre-magal moštvo beograjskega Partizaiia. Ta;ko je bilo prej, sedaj pa je AOK čisto nekaj drugega. Kaj je iorej sedaj AOK? AOK je postal klub, ki ima dve ekipi v slovensko-hrvat-ski ligi in nastopa z moštvi, Fcdor Rems, študent elektro košarkarje Švice z rezulta- ki niso niti senca prejšnjih. V iom 45:31, kar predstavlja za teh ekiroah ni >bombarderjev«, našo ekipo prav lep uspeh, kot sta bila Skerbineik in Jošt živelo strelišče ob Dolenjski ce- posebno še, ko vemo, da na- ali Gajškova. V ekipi tudi ni -i..- __ T-.-n-----.m... ^----*. _s i i _•— —:i-i:- mtiniranih igralcev, kot sta bila Cirman in Kosec. Obe vrsti, tako moška kot žcnska, sta sestavljeni iz mladih igral-cev in igralk, kateriim seveda mnogo manjka, od znanja pa do rutine. Obe ekipi lahko tmemujeimo novo generaoijo, sti na Ralkovniku. Sneg še ni popolnoma izgiinil z okoliških hribov, ko so se najbolj vneti streld zibraDLi, da očistijo cevi vojaških pušk in pištol z bojnl-mi nalboji. Pripravljali so se za izbirno tekmovanje — troboj gnbija, Hrvaitaka, Slovenija. Se- stopa brez svojega najboljše-ga igralca Kristančiča. STUDENTI PLANINCI! AO Univerza prireja plecalno šolo. Sestanek interesentov bo v torek 26. t. m. v društveni pi-sarni ob osmi uri zvečer. Brez sporta ni štndiga Težko sl predstavljamo, da predstavlja Sport eno izmed šol-sikih obveznosti na vseh sred-njih in visokih šolah v ZDA, ker pri nas pač ni tako. Pri nas imamo sicer razna študentska tekmovanja, toda le redkokdaj lahko rečemo, da so ta tekmo-vanja med najpomembnejšimi v državi. Toda v ZDA je drugače. Sport ^e prav med študenti razvit tako, kot nikjer drugje. Studentske ekipe predstavljajo jedro ameriškega športa, r&pre-zentance študentov so ponavadi tudi državne reprezentance. Tekme študentov obiskujejo množice gledalcev. Kakšea je odois ameriških študentov na športnem področ-ju? Največ pripadnikov ima atletika in med študenti je cela vrsta državnih in kar lepo šte-vilo svetovnih rekorderjev. Po-sebno metalci krogle ln kopja so odlični. Seveda ne smemo po-zabiti na košarkarje, ki pred-stavljajo jedro ameriSke držav-ne reprezentance, ki je s takim uspehom tekmovala na raznih mednarodnih tekmovanjih. Tek-me med razniml univerzami V košarki vzbudijo pozornost tiso-5ev in tisočev prijateljev te lgre. In plavanje? Tudi tu je cela vrsta svetovnih rekorder-lev. In ne samo to! V bazenih ameriških univerz je na tisoče dobrih plavalcev, ki tekmujejo med seboj in torej ni nič čud-nega, če iz te množice venomer rastejo plavalci, ki rušijo sve-tpvne rekorde. Č l S T I T K Čevlje sodi naj kopitar V današnji dpbi se pač ne Dvoremo pritožiti, da nam inauijka razstav. Za vsako iigo jih prirejamo in na vsakeun vogalu. \sekaikor najbolj glo-boko in temeijito deiujejo na preobrazbo ljudi viuske raz-stave, ki iniajo med zemljani vnete pristaše, zaigovornike m nasprotnike, čeprav so te raz-6tave s sialisča • napredka družlbe korak nazaj, ker psi-hološko izredno iuočjuo delu-jejo, tako da ipostavljajo lju-di na glavo. Z ekonomskega Btališča so vinske razstaVe za družmske finance nevzdržne, ker često vodijo v bankrot, dočira je njihova dobra stran, da pospešujejo obtok denarja, kar je za blaginjo družbe iz-redno poimembno. Še nekaj je, kar govoiri proti prireja-nju vinskih razstav. Skrbne analize so pokazale, da se amplituda zakonskih prepirov in ločitev časovno ujema z vinskiinti razstavami, kar je za harmonijo zakona zelo važno. Kaj pa mlečne im pro-tialkoholne? Te sicer nhnajo toliko vnetih obiskovalcev, so pa po svoje zelo važne, ker je protialkoliol.no gibanje pri nas še v plenicaih. Takšno je toTej naše raz-stavno obzorje. Toda opis bi bil pdimanjkljiv, če k temu ne bi dodali goapodarski raizvoj, kot so raizstave plemenskiih. telic, sadnih sokov, turističnib. postojank pa vse tja do hu-moirisiičnih. Nekako močno potisnjene v ozadje so v sedanjosti umet-Biške razstave, ki so bile nekoč glavna clomena ljudskega kuliurnega izživljanja. Če bi kdo iskal razloge za to, bi jih težko našel. Morda zato, ker je umetniških razstav danes nialo, ali pa je urrietnost to kair je preprostemu človeku neraziimljivo. In ni čudno, če danes strašimo otroke, da bi ubogali, z abstraktnim slikar-stvom. Še nekam največ zani-manja kažejo obLskovalci za knjigo vtisov. Tu aa te-h sira-neh običajno naipravijo iz u-bogega abstraktuega umetni-ka zmleto meso. V rokah stiskam. kiijigo za-piskov. ki je proti koncu raiz-stave že mastna in popaokana. Najrazličnejši rokoipisi, od dobro izpisane roike do prvih začetniških črk. Začel sem prebirati vrstice. Ze na prvi strani zelo različne in proti-slovne inisli. Toda to je borba mnenj. Ne zdi se mi. Vse je podobno bolj fiziičnemu ob-računavanju, seveda v pisanl besedi. Nekatcri se zgražajo, drugi zaskrbljono sprašujejo, tretji odnbravajo. četrti brez zani,manja sprojemajo, dalje se nekateri navdušujejo, pro'-testirajo, branijo in sa'm ne Tom kaj še vse. Sicer pa boste videli, ali pa ste že. »Zgre.šil si poklic«, jadiku-je neko bitje z nežno žensko pisavo. >Nabene škode« je odsekano dopisal obiskovalec, kateri je to svojo misel potr-dil s priinernlm črnilniim ma-dežem na prvovrstnem papir-ju. In potem berem naprej, kot se pač z užitkom prebira vse, kair je količkaj duhovi-tega in bistrmimnega. Bojim pa se, da je vsega tega v za-pisku zelo malo. »Na razstavi so tudi otroške risbe«. Bržčas je bi! kakšen pedagog, ker je v naslednjem stavku, ki ga je krepko podčrtal zapisal: >Ve-lik otrok!« >Kak<> naj človek razume ta-ko slikarstvo?« Vse se res ne da razumeti, še manj pa ob-čutiti. In prav to je verjetno razjezilo obiskoTalca, da je napisal, da je ta ra^stava za ljubljanske purgarje strašitL. Nek športni navijač je takoj na naslednji list napisal čuden vzklik. ki je pogost na naših športnih lgriščih. »Fanta! Korajžno naprej! Ua publi-ka!« >Z nekaj izjemanni slikar-slvo te razstave ne pokaže do-sti, pač pa povzroči glarobol«, je trezno konstatiral obi«ko-valec z zelenim črnilonn. No, JAZ PA NISEM ŠEL, NISEM BIL VESEL! >Takega slikarstva je polna Evropa. Kje pa je slovensko oibčutje. kot so nam ga dali Jaikopič Grohar ali Petkov-šek?« ^eveda tudi piscu teh vrstic niso ostali dolžni. »Na razstavi Jaikoipiča. Groharja ali Petkovška bi ta tovariš napisal isto, če bi iakrat ži-vel!« Nekateri svajih misli ni-so jasno izpovedali. Zadovo-ljili so se zgolj z vprašanji. ta je verjetno najbolj slikovit v prispodobah. Slike primerja z mirčesom. Ne more uganiti, če so na sliki stenice ali ka} drugega. Sker pa vsaj na kratko pove, kar misli. Na sindikalniih sestankih je g(yto-vo slab disikutant. Neopazno smo prišli do najdaljšega se-stavka v tej knjigi čudniS vtisov. Mimogrede sem pre-bral še kak podpis, čeprajv ni- sem lovec na podpise. >Ne vem. zakaj se jpravi umetnost vseimu. kar je grdo, brez oblike, lepote, harmonije in barv, Resnično je škoda, da človek, ki ima drugače gotovo mero okusa in če drugega ne, vsaj šolaino roko. zapravlja čas s takimi stvarrai. Sicer pa je že tako, da se obožava vedno tisto, kar se ne razume in kar se tudi razumeti ne da in kar niti ni narejeno zato, da bi se razumelo, temveč iz gole želje po originalnosti. Priznati pa je treba, da je ta-kih originalov že vse polno po svetu. Sicer pa, denar je vla-dar sveta!« Nadaljevali bi morda lahko: le denarju vse se klanja, le denarju vse se klanja... Pa n-; časa za raz-pravo o denarju. Preostri za-piski silijo v rotacijo. »Slikar-ska umetnost na tej razstavi je kot težka glasba večini ne-razumljiva. — Tolaiimo se s i tem, da se bo tudi ta umetnost preživela v arhivih, kjer jo bo prekril prah«. Oh, ubogi | umetniki, kako neprizaneljiva i je človeška roka in kako j strupen je jezik ljudi! In, da ] zaiključimo. »Tistim, ki v to i knjigp pišejo čudne in nesla-) ne njiisli o razstavljenih sli-kah: žalostno zrcalo naše kul-turne mišelnosti o vsem, kar nam včasib. ni všeč. Pustite umetnike, da delajo po srcu!« To bi bil morda najboljši konec. Povedaii pa morara še, da je okrog majhne mizice vedno dovolj Ijudi. Brskajo po zapiskih. obračajo liste, raztezajo ustnice v prisrčen smeh. pišejo in se po svoje zabavajo. Mnogi prebijejo več kot polovico ča^sa, ki jitn je odmerjen za ogled razstave ob knjigi vtisov. Kaj je v teni čudnega? Življenje mora teči svojo pot. Naj vsak trcbi ka-kor hočeš, pa čeprav je to na slikarski razstavi. Iskreno sožalje, gospodje humoristi! Prvi april ,;e, izgleda, edina priloznost, ko se Rjudje labko po mili volji vodijo za. nos. Že člo-veska nurava }e taki, Aa uuvamo lafarat, ko rux\m je u?,p-ela duho-vlta poiegavsčina. Prekleto ne-rodno pa nam je takrttt, ko smo že »nasatrukali«. Najla&je olovek »name-nht\>w kalšo in natjlbolj neokusno godlo. Torej, na ulici se nUem p*nkxzal, pctč pa sem ves Jart bral ča>so>phse, o p\ribodu Gine Lodi&brigide, o tranvvafski nesre-či na Tramos-tovJH, iiz-voiit-vi slo-venske mlss Vesne, semaci^i »Ve-selega večera«, prenvvtljeiem Daj—Damu in še marsika.)- In res, dolgoletna želja se nam ije iizpoilnUa. Naša polovutnu ro~ jakinja — kaksna časit za sloven-sfei narod — občudovana in bo-žan&tvena Gina je prispela. Usttt-viia se je celo in pmtiia, da so jo dtkali z ntjenio maskato, s sivim osliekom. C&lo \pakal mesta )e b'd čudovki lepotki nnec. No, in nepregledna mn&žica občndo-valcev je padaia pred njj-o na ko-lena, kakor Arabci pred Alaboni. Najibo^ privrčno pa je bdo ta~ krait, ho je občudovana in božan-stoena palovična rcjaikinja pod&-rila utrednišiPvH Mglednega tjub-Ijamskega žaKam pa ti. Jože, tako pozno?« >V kino«, »Zene prihajajo«. >Ste slišali, fantje? Joža pravi, da prihajajo žene. B&-žimo, drugače bo hudič, in škandal na ulici.< Profesor, Po vzorcu »Pavlihe« dajemo najnovejša pravila za igranje »Clovek ne jezi se« za profesor- je in študente. Navodila so pri- rejena samo za nekatere točke, sicer veljajo običajna pravila. 1. točka Imatrikuliran si na univerzi, čakaš eno igro, kaj- ti selekcija je nujna zaradi svobodnega vpJsa. 2. točka. Padeš na izpitu, za eno točko nazaj in dobiš pod-poro akademskega khiba. 3. točka. Prorektor dobi nov klobuk, zato čakaj soigralca dve igri. 9. točka. Uveden je nov pred-met. Predava ga profesorjev sorodnik. študent za 5 točk nazaj, profesor za 10 točk na-prej. 11. točka. Zaljubiš se v študent-ko, ostaneš na isti točki, če sl študent. Če si profesor, greš naprej za dve točki. Ce je profesorjeva punčka študentka gre ona naprej do diplome. 13. točka. Funkcijski dodatki za profesorje so odobreni. Šludent za pct točk nazaj, ker ni učbenikov, profesor za pet naprej. 17. točka. Sestavili so nov osnn-tek statuta s podaljšanjem študija na deset semestrov. Student naprej za deset točk, ker je izbol'šan učni načrt. Profesorji nazaj za pet točk, zaradi izdatkov za čestitke novim kolegom. 18. točka. Manipuliraš z bloki v menzi. Naprej za 7 točk, ker dobiš pohvalo disciplinskcga sodišča. 20. točka. Vzamejo ti štipendijo. Za dve točki naprej, ker se spoznaš z vdovo. 23. točka. Profesor je imenovan T komisijo za stike z inozem-stvom. Gre 7a 8 točk nazaj, zaradi izdatkov za kavo, ki jo deli na obiskih kolegov. 25. točka. Vsi konji pocrkajo. Iz igre izpadeš, ker se študent-ske menze zapro. 29. točka. Sorodnik, ki je bil prl beli gardi, dobi službo pri SAZU. Študent za pet točk naprej, profesor za tri, aka-demska kariera se odpira in . povečuje. 30. točka. Greš na prakso v Ino-zemstvo. Študent za pet tock naprej, ker prinese britvice in radio. Profesor za deset, ker pripelje avto tli »Vespo«, asi-stent za dvajset, ker prepiše doktorsko disertacijo. 32. točka. Prejmejo račune od carine. Igra zatne znova. 34. točka. Sprejet je nov zakon j doktoralih. Študenti za pet točk nazaj, profesorji ostane-jo na istem mestu do konca igre. 37. točka. Predavanja ne razu-meš. Študent nazaj za pet točk, profesor za deset naprej, ker je znanstvenik. 39. točka. Fiziko polagaš dese-tič. Študent zaradi vztrajnosti pet točk naprej, profesor za deset nazaj vsled neproduk-tivnosti. 40. točka. Kradeš državno imo-vino. Deset točk naprej, imaš protekcijo pri upravniku do-ma. 41. točka. Organi družbenega upravljanja razpravljajo o financah in osebnih zadevah. Student ostane celo igro na isti točki, profesor za dvajset naprej. 43. točka. Fakultetna uprava razpravlja razno. Student iz igre izpade, profesor naprej Z\ dvajset točk. 46. točka. Vojni odsek ne zahte-va več karakteristik. Funkci-onarji ZSJ izpadejo iz igre. 49. točka. Ustanovljen je nov inštitut. Profesorji s funkcij-skimi dodatki deset točk na-prej, študentje brez laborato* rija ostanejo dve igri zunaj. 51. točka. Fakultete se razbijejo na tnanjše. Študent dvajset točk nazaj zaradi specializa-cije. Profesorji petnajst na-prej zaradi osebnega ter rodbinskega procvita aslug znancem. 55. tofka. Diplomiraš — imatri-kuliran si na točki 8.300, po-staneš akademik — imatriku-liran na 40.000 din. Kužitu 2užuju se za vse napore, ki jih je vložil za zabavo in razvedrilo vseh neveselih src, zahvaljujemo in mu želitno še mnogo uspehov — vsi, ki ga imamo radi! In tako se je zgodilo, da je med številnimi tujimi študen-ti, ki danes spreletavajo po naši leipi domovini,-prišel tu-di Philipes Drarež, doma iz dežele Cherche-Midi. Pripe- ljal se je nekega večera kot vsi potniki z o«e strani Kara-vamk m položil svoje kovčke prcd naša vrata: »Jaz sem ...« »Da, da, že vemo; kar naprej; dobrodošli, boste kozarčdc žganja.. .?< Pri vodeuju tujih gostov po Sloveuiji in FLRJ sploh iina-mo že utrjene in iradicional-ne pojme. ki so se obnesli v večini primerov. Prav zato je tudi Drarež bil žrtev Lito-stroja in Postojnske jame, to-da na naše velikopreseneče-uje je pokazal prekomerno in jiitenzivno ^anima-nje za našo živahno in belo slovensko stolico. Dan je bil čist m poln zrač-ne srebrnine. Avtomobil^ ki Sfflo ga najeli pri Avto klubu na študeniskem naiselju je spolzeval po ljubljaaskih u-licah z vrtoglavo pomladno počasinostjo. Najprej smo se ustavili pred krajem v sredi mesta, kjer je nekoč stal >F.i-govec«. Izstopili smo in sta-li na zg!^° prijefeti iu šarmanten hlad nas je zajel v velikem bun-kerju, urejenim z neprecen-Ijivim okusom in visoiko kul- Kako si absol-•entov prvoroje- nec zamišlja aktivno kocksl- stenco na uni- verzi veti in delovati med množico brez intenzivnega poznavanja vin in drugih alkoholalij. Na takih krajih se lahko poveže s sodobn.iki velikega in male-ga slovesa, ki kroje kulturni in nekultarni lik nekega na-roda. Id kot je v svoji domo-vini povezan s svojimi krč-marji. taiko se je tudi na gra-du takoj sprijateljii z našim. VideLi smo. da je prava inter-nacionalna duša! Spet smo sedli v avto in dr-seli po ljubljanskih ožinah, mimo imaginarne številke 13 kar naprej, vrag si ga vedi kam. Na Spici smo se spet u-stavili in se zazrli v globoke tolmune. Začaralo nas je v preglnbok molk in Drarež ga je hotel na vsak način preki-niti, ?ato je pričel metati ka-menčke v motno globino. O, ne — ciljal je žabo, ki je simpatično plavala v pomlad-ni sijaj Ni je mogel zadeti in že sem bil pripravljen /gra-biti ga za noge, če bi se hotel pognati v vodo. T'"'la končno jo je le zadel. morda tudi ne — a žaba }e le izginila v tol-mun. Pntem je bil večer in odsli smo ^ bar. kjer se kanrajo rs^ poti tnjih in domačih tu-ristnv Vp«eli smo bili da je bil kolega Drare? tako ?ado-voljen ? nii^im pohajkova-njem po J.pibljan< in da sa re ta tako orarala To nam da misliti. ker se nam 7cli to me-sto dol?r>rasno Pooasi nara bndo >xlprli o^i in znvfnlii se bamo lepot tn bo^astev ki so okoLi nas. Stenica iz z iv\ j Klečeplaznost ali komolčarstvo Brez dvoinia, da so v študij-skem pogledu na uaših akade-mijah pereči protblemi. ki za-htevajo eimiprejšnje rešitve. Ker ni ljudi, ki bi upali po-vedati v oči profesorjein stva-ri, ki jih najbolj žuiljo, ker ni enotnega stališča o teh vprašanjih vseh shiŠateljev, zato tudi ni čudno, 6e na li-kovni akademiji srečujemo poijave, ki jih mora vsak tre-re:n in razsoden človek obso-diti. Tako slušatelj slušatelju več ne upa povedati .svojih misli o študiju, ker se boji, da bo jih ta v prenešenem Binislu prenesel profesorju, sa-imo, da bo pri njem boljše za-pisan. Homus honini lupus est. Primeri govorijo, da sp bili profesorji prej obveščeni o di-ekusijah na sestankih, predno se je sestanek končal. Ko so predstavniki študentske orga-nizacije prišli, da bi se q stvareb. pomenili, so profesorji nataiiČBo vedeli, kako je po-iekaia diskusija. Pa ne samo io. Marsiikaj je bilo neresJiič-no prikazano in marsikaj do-dano. Plačilo za trud Večkrat, posebno na tehnič-mi fakulteti, študentje poana-gajo skupaj s profesorji pri reševanju važnih gospodar-skih naičrtov. Studentje pcvl-pokrovitel jstvoan profesoij;: rišejo prograime in načrte k koristijo našim podjetjeiii in ustanovam in, ki jih tudi pii-inerno plačajo. Šrudentu take vrste pomoč prav pride, zlasti, ker s takšnim delam utrjuje in obravlja svoje znanje, obo- nem pa ima od tega gotove finančne koristi. Zato so šte-vilni priiueri, ko študentje vložijo maksimalne napore v to delo. Ni pirav, če študentje za svoj trud ne dobijo ekvi-valeninega zashizka. MIMOGREDE Ponavadi je tako, da je sljaj-na stvar, če imaš prijatelja ali teto v Ameriki, dobivaš paket za paketom, kajti ljudje tam so vražje veseli, da lahko poma-gajo so&loveku, ki neznansko tr-pi in strada na oni strani veli-ke luže v žalostni Evropi. Tudi naša kolegica na univer- zi ima prijatelja v Ameriki, k^ ga je spoznala ob njegovem obi-sku v domačih krajih. In prav zaradi tega, ker ima ona tarn prijatelja, je OLO Crnornelj smatral, da ji je štipendija ne-potrebna, posebno pa zato, ker se boje, da se bo dopisovanje med našo kolegico in ameriškim znancem še nadaljevalo in zna dekde odjadrati preko morja. Seveda, nje o tem niso obve-stili im reva je pridno študirala in čakala dneve in dneve na plsmonošo. Koončno pa je iz tret-je roke od predsednika belo-kranjskega kluba izvedela, da njej štipendija itak ni potrebn?., kc bo šla v Ameriko?!? a zo šahovsko Prihodnji mesec bo v Franciji študentska šahovska olimpiada. Sahovska zveza Jugoslavije je že odredila okvirno reprezen-tanco, ki bo v začetku maja od-potovada v Francijo. Na tem ša-hovskem tekmovanju ne bosta nastopila dva najbcljša jugoslo-vanska šahista-študenta, Ivkov in Matančič, ker bosta prav v tem času nastopala na drugih mednarodnih turnirjih v Ham-burgn in Buenost Airesu. V na-šd ekdpi bodo nasledini';, Bertok, Fuderer, Karakljajič, ^iliič, Ni-koflac, Bogdanovič in Djuraše-vič. Zmaga naših nogometašev Prejšnji teden st« se v Montpellieru srečali nogomet-ni študentski reprezentanci Jugoslavije in Francije. Zma-gali so naši reprezeutanti z rezultatoiu 2:1. Najboljši sta ekipi strojne in elektro Pred nedavnim ]e bilo sedmo unvverzketno prvenstvo v strelja-nju z zrcočno pitsko. Tekmovalo ']€ 166 članov (la.nl 80). Udelež-ba hi bila lafofao se woja, če bi strelci d-aUili n-a naselju za tehm&vcmje. m>oiki člani $o bUi: Miha Bol)ka — 132 krogov, Dra-sho Suvajčič — 132 kro§ov, Boro Dimitrowki — 132 krogov, Vuk-saxn Piammac — 131 kragov, Vo-jo Zvekič — 130 krogov, Fedor Rems — 127 krogov, Čedo Tomli — 127 krogov, Raman Rčms — 127 krogov in drugi. Za čl-anice Va Joža Kastelic — 129 krogov, Mi\ja Kno\p-Tanunec — 124 kno-gov in Andr&ja Kolnik-Puvitar — 118 kragov. Razdetitev nagrad bo v torek 26. tega meseca na univerzi •• • HCf BEZ5GRAD 6 TELEFONI: Centrala, komercialni od-delek, računovodstvo, sekretarlat in skladišče, Ljubljana, Bežigrad 6, Stev. 32-394, dlrektor 30-013 • I? It i! TRGOVSKO PODJETJE "KOVINA« »ASTRA« specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju, čevljarskih, sedlarskih, tapet-niških potrebščinah in orodju, tehničnem tek-stilu in saščitnimi sredsivi Vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnlžjih konkurenčnih cenab. Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska pod-jetja in gradilišča prepričajte se o solidni postiežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA«. Vsa naročila osebna, plsmena in preko naših potnikov izvršujemo solldno fn hitro. Pri naročilih tehničnega materiala Vas postre-žemo tudi s slrokovnirai nasvell. Y U J Lackova ul. 9. čestita k prazniku delovnega ljudstva 1 maju in se priporo-ča svojim odjemalcem za nakup vseh vrst blaga: koles, barv, železnine itd. l! II i • Strojne delavnice Okrajne zadružne z\ tz PTUJ želi ob prazniku delov-nega Ijudstva mnogo uspehov vsem delovnim Ijudem! f ! i LDUBL3ANA POL3ANSKI NASIP 40 Te I e f o n štev. 30-251 Vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem čestitamo k prazniku dela 1. f -¦ -¦ i 0 ¦ o ¦ •0 ¦ p 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 B 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 8 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 i ol -- 2 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 c Trgovsko podietie OZZ odkup živine PTUJ PRGIZVAJAMO: Bombažne apretirane zavese, volneno čipkasto blago, ženske rute in šale, plete, volneno in bombažno trikotažo, svileni taft za dežnike, vafel brisače itd. Obiščiie nas In prepričali se boste o visoki kvaliteti naših izdelkov in solidni postrežbi. čestita vsem delovnim Ijudem in kolektivom ob l.maju in želi še mnogo novih uspehov • i i i ¦ IIOIOIOIOIOIOi DE L 0VN 1 KOLEKTIV S P L 0 SN 0 GRADBENEGA PODJETJA §awa NA JESENICAH č e s t i t a vsemu delovnemu Ijudstvu Jugoslavije k de-lavskemu prazniku __ 1. PIAJU _ in obenem želi mnogo delov-nega poleta! SIIMf II izcflelovanie glinastih peči in šfedilnikov Liubliana, Tržaika 107. Ijoriuje v§>a t> pečarsko sfroko spadajoča deta Za naročila se priporočamol Generalno 1 C H E L IN S E D E Ž; Ljubljana, Titova 28, tel. 31-283 ZflSTOPŠTVA; Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Koper, Novi Sad, Split, Dubrovnik PRODRJR: osebnih, dostavnih, bolniških in tovornih automobilov, autobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnh voz, brodskih motorjev in agre-gatov ter vseh rezervnih delov. Prodaja: vseh dimenzij tekstilnih in ,,METAL1C" y gum ter specialnih AIRSTOP zračnic. VOJNO PODJETJE ,,UNIF0RMA" K R A N J OBCINE POSIOJNA ČES7ITA vsem Študentom 7^ postojnskega okraja za 1. 1*1 AJ? OBAC OVAR V LJUSLiANI Cestita vsem delovnim Ijudjem k prazniku naše socialistične domovine. Priooročamo Vam naše naj- boif aromatkne Cigarete Morava in Planica TRGOVSKO PODJETJE is^rene česfiffee osemu defopnemu 1. majl PODJiTJC želi ob prvomajskem prazniku še mnogo delovnih uspehov vsem delovnim lju-dem naše domovine! Zadružna mlekarna ZADRUŽNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE PRIPOROČA MLECNO RESTAVRACIJO V KRANJU pri »STARI POŠTI«. Ljubljana, Copova 50, p.p. 83 Tel. 23-301-302-303 Trgovsko predstavništvo v Mariborn Odkupna postaja in skladište v Volčji draqi in Fanalu I z v o z: Sveže sadje in povrtnina Gozdni sadeži Suho sadje Sadni izdelki (pulpe, sokovi) Krmila U v o z: Agrumi in ostalo južno sadje Kolonialno blago PR0JEKTIRPJE IZGRADNJA INDUSTBIJE OKRAJNA ZADRUŽNl ZVEZA KR AM JU čestita vsem d e lo vnim ljudem naše domovine k prvomajskemu prazniku dela! IWDDSTBtJSKI BIBfl IMP0RT Harmcva 33 Telefon 39-141, 30-102, 31-205 Oprema, stroji, koitstrukcije elektromaterlal, orodie Vsem delovnim Ijudem čestita k Prazniku dela. FIPORT LjuDljana •9 LJUBLDANA, podružnica ZAGRED Ulica Račkog br 31, telefon 39-577 POSREDVJE nabavo iu proda/o industrijskih proizvo- dov in kmetijskih pridelkov vseh vrst ter ZASTOPA industrijska in veletrgovska podjetja. Poslužujte se naših uslug. VRGOVSKO PODJEfJE restita vsemu slovenskemu Ijudstvu za praznik 1. maja! *¦¦¦¦¦ po,etie ¦*, MAVRICA LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA St.1 TELEF. 21-256, 21-488 priporoča v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to siroko spadajoči material po naj-nižjih grosističnih cenah v svojih skladišdh, in sicer- Skladišče en gros UUBLJANA, TITOVA CESTA štev. 33 (JAVNfl SKLftDlSČA) TELEFON STEV. 32-561 Skladišče en gros RIJ KA, ALDO COLONELLO 6 - tel. 33-07 ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ PODJEtJE ZA PROJEKTIRANJE ELEHTROENERGETSRIH IN PRENOSNIH NAPKfU TEL 32-801 do 808 UUBLJANA, Haidrhova 2/11! POŠTNI PREDflL 204 V izdelavo prevzemamo orojekfe za: hidroelektrarne, kalorične elektrarne, transformatorske postaje vseh napetosti, daljnovode vseh napetosti, pregrade, hladilne stolpe, rekonstrukcije hidroelektrarn in kaloričnih elektrarn Izvršujemo tehnična posvetov. za hidrogradbeno in elektrostrojno dejavnost : TRGOVSKO PODJETJE KRANJ «..•. ¦*..«*<••••.••«•«• •••••• ••»••• •••••••••••• •••»•• ••••« čestita vsem delovnim ljudem za Delavski praznik! UPRAVA ZA GOZDARSTVO OKRA3NEGA UUDSKEGA ODBORA P0ST03NA sc pritlružuje čestitkam za PRVOMADSKI PRAZNIK! TRGOVSKO PODJETJE se priporoca svojim odjemalcem in jim čestita ob delavskem prazniku 1. MAJU SL ILIRSKA BISTRICA čestita vsem delovnim ljudem za i. MAJ in jim želi še mnogo uspehov pri nadaljni graditvi socializma! GRADBENOPODJETJE ¦ I II I I I I I I I I I I I I I I II I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I II TRGOVSKO PODJETJE V KRANJU Delovni kolektiv knjigarne SIMONA JENKA V KRANJU iestita k prazniku dela 1. maju vsemu delovnemu Ijudstvu Jugoslavljal Svojim odjemalcem nudi veliko izbiro Ieposlovnih, strokovnih, znan- stvenih in šolskih knjig, učil, šolskih potrebŠčin, muzikalij, vseh vrst tiskovin, inozemskih revij in knjig. Prepričajte se o naših solidnlh cenah in postrežbi se še v nadalje priporoča svo-]im stalnim odjemalcem in jim ob prvomajskem prazniku želi mnogo uspehov pri delu in iskrene čestitke! TEKSTILNA TOVARNA v Aidovšdni 1? Cestitamo vam za 1. I*IAJf OBjg ^***'*! J * TlToV]i ouci j8 •*• UUBLJANA MARIBOR CEUE JESENICE Novo mesU. SOLKAN SLOVENJ GRADEC ¦¦¦¦¦ Cestitamo vsem svojim odjemal-cem in poslovmm pri-jateljem in pm žeiitno še mnogo delovnih uspehov ob deluvsktm prazniku 1. maju A M J Q u Priporoča se cesijene- mu občinstvu in vsem s v o j i m odjemcslcem trgovsko in obrtno podjetje Jorenjsha KRANJ s svojo poslovalnico na Jesenicah Kranj - Sfražišče nudi vsem svojem od-jemalcem kvaiitetno zidno opeko po drsev-nih cenah. - Obenem vam vsem česfitamo ob našem velikem delavskem prazrsiku i tnnogo u&pefrov v&etn cleCovnim Cjudetn v tieju t Čestita k prazniku dela Železarne Jesenice