stroka in praksa Šolska knjižnica, Ljubljana, 22 (2012) 2, 99–106 99 Medpredmetno povezovanje v prvem razredu s šolsko knji`nico ob podpori IKT First grade cross-curriculum connections with school library and its ICT support > Sabina Bauer >> Aleksandra Petek >>> Teja Razpotnik Izvleček V letošnjem šolskem letu so v posodobljenih učnih načrtih tudi vsebine za razvoj digitalne pisme- nosti učencev, ki je ena izmed ključnih kompetenc današnjega časa. To je tudi eden od razlogov, da smo učiteljice prvih razredov v svojem vzgojno-izobraževalnem procesu začele uporabljati interaktivne table in tablične računalnike. Prvobitno pa nas vodi ideja prvošolcem ponuditi znanje s pomočjo delovnega gradiva ter tehnike poučevanja, ki upoštevajo njihovo razvojno stopnjo in otrokovo celostno dojemanje. Le-to pa dobiva v medpredmetnem in tematskem povezovanju do- dano vrednost in pospešeno razvija otrokov razvoj pozornosti. Skupaj s knjižničarjem vsako leto izvajamo ure knjižničnih informacijskih znanj, saj tako vzgajamo samostojne, aktivne in odgovorne uporabnike knjižnice. Učence tako še bolj motiviramo za branje in učenje. Table in računalnike uporabljamo za posredovanje učne snovi iz elektronskih učbenikov in delovnih zvezkov. Vendar pa nam interaktivni pripomočki omogočajo še mnogo več kot le to: dostop do svetovnega spleta, avdio- in videoposnetkov, slikovnega gradiva, multimedijskih predstavitev itd. Prek interaktivne table lahko pri učencih spodbujamo aktivno sodelovanje pri učnem procesu, spodbujamo samo- stojno učenje, učenci lahko utrjujejo znanje, razvijajo ustvarjalnost in splošno razgledanost in se ob predvajanih vsebinah tudi sprostijo. Ključne besede osnovna šola, učenci, prvi razred, digitalna pismenost, interaktivna tabla, tablični računalniki, e- -učno gradivo, IKT, medpredmetno povezovanje, šolske knjižnice, KIZ UDK 004.3:37.091.2:027.8(497.4) Abstract In this school year the curricular content was updated, and within also the contents aimed at the development of the students´ digital literacy, which is one of today´s main competences. This is also one of the reasons, why we, the teachers of the first grade, started to use interactive whiteboards and Tablets PC-s in our educational process. The main idea is to offer the knowledge to the first graders through work and teaching that takes into account the students´ level of development and is also close to the child´s holistic perception. In cross-curricular theme integra- tion the holistic perception is very important and valuable because it helps to develop a child´s attention. We annually perform classes of Library and information knowledge together with our school librarian. In this way we raise indepedent, active and responsible users of libraries. The children are also more motivated to read and learn. Boards and computers are used for the tran- smition of the learning material that is in electronic textbooks and notebooks. However, interactive devices give us much more than this: they give us also the access to the Internet, audio and video clips, images, power point presentations... We can also encourage independent learning, children can consolidate their knowledge, develop their creativity and also get relaxed. The usage of the whiteboards must be well thought over and systematic; the teacher is the one who decides which didactic device is appropriate in a certain situation to achieve the best educational aim. Key words elementary schools, pupils, first grade, digital literacy, interactive whiteboard, tablet PCs , e-lear- ning materials, ICT, cross-curricular teaching, school libraries, LIS Uvod Razvoj tehnologije terja od vsakega posameznika, da se ažurno usposablja in je informacijsko pismen. Kaj to pravzaprav pomeni? Informacijsko pismena oseba zna 100 Sabina Bauer, Aleksandra Petek, Teja Razpotnik: Medpredmetno povezovanje v prvem razredu s šolsko knjižnico ob podpori IKT stroka in praksa pridobiti, ovrednotiti in ustvarjalno uporabiti informacije iz različnih virov. S tem se širi koncept tradicionalne pismenosti. Informacije tako pridobivamo tudi s sodobno tehnologijo, s sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri (Sušec, Žumer, 2005) Toda ali je tovrsten razvoj nujen tudi za našega prvošolca? V nekaterih drža- vah, kjer je informacijska pismenost na visokem nivoju, menijo, da je treba otroke seznaniti z računalnikom že zelo zgodaj. Vprašanja, ki se nam večkrat zastavljajo, so: Kako sploh začeti otroka pripravljati na življenje v današnji informacijski družbi, kako ga pripraviti na upravljanje z računalnikom, predvsem pa svetovnim spletom, ki je vedno bolj prežet tudi z „nepravimi“ informacijami in neprimernimi vsebinami? Vsakodnevno se srečujemo z mnogimi razmišljanji splošne javnosti, različnih strokovnjakov, medijev, predvsem pa zaskrbljenih staršev, kakšne koristi oziroma pomanjkljivosti prinaša računalniško in informacijsko usposabljanje mladih nade- budnežev. Ali ne vodi tovrstno nič hudega sluteče opismenjevanje v odvisnost in izolacijo? Računalnik otrokom nudi še mnogo več, tj. risanke, filme, glasbo, igre, po- učne portale, ki jim poleg informacij nudijo tudi sprostitev, zabavo in komunikacijo. 1 Šolstvo in tehnologija Razvoj tehnologije neizogibno in s polno paro vstopa na vsa področja našega življe- nja. Šolstva si danes brez tehnologije pravzaprav ni več mogoče zamisliti, saj le-to intenzivno sledi spremembam, kar je razvidno tudi z uvedbo posodobljenih učnih načrtov, ki so začeli veljati z začetkom letošnjega šolskega leta. Ugotavljamo torej, da je postopnost navajanja otroka na osnovne elemente računalnika v današnjem času neizbežna, če ne celo nujna. Učiteljice na naši šoli smo tovrstnim novostim naklonjene, zato smo se soglasno odločile za medpredmetno povezane učbenike in delovne zvezke, ki so obenem dostopni tudi v elektronski obliki. Gre za nov didaktični pristop, ki nam nudi izziv, da se aktiviramo, sledimo novostim in jih nato umeščamo v že utečen vzgojno-izo- braževalni proces. Vendar pa to ni bil edini razlog, zaradi katerega smo se odločile za tovrsten izbor. V prvi vrsti nas je pri tem vodila ideja, prvošolcem ponuditi učno gradivo, ki upošteva njihov psihosocialni in čutno-zaznavni razvoj. Že Gardner 1 je namreč dokazal, da se sposobnost učenja zelo poveča, če uporabljamo vse vrste inteligence. Te so: – jezikovna inteligenca, – glasbena inteligenca, – logično-matematična inteligenca, – prostorska inteligenca, – telesno-gibalna ali kinestetična inteligenca, – medosebna ali interpersonalna inteligenca, – notranja osebna ali intrapersonalna inteligenca. 2 Medpredmetnost Sodobna šola zahteva trajno, uporabno, povezano, življenjsko in medpredmetno zna- nje ter spretnosti. Medpredmetno povezovanje je nastalo zaradi težnje po doseganju večje kakovosti pouka in upoštevanja sodobnih spoznanj o naravi učenja. Pouk pri tovrstnem povezovanju tako postane bolj celosten, učenci vsebine laže povezujejo v zaključene celote in jih tako tudi laže dojemajo. Mlajši učenci namreč še ne znajo izhajati iz posameznih delov in jih sintetizirati v celoto, pa tudi pozornost se v tem starostnem obdobju še razvija iz pasivne v aktivno. Pri medpredmetnem povezova- nju gre lahko za povezovanje med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega učnega predmeta ali pa tudi med več predmeti. 1 Dostopno na: http://www.infed.org/thinkers/gardner.htm. Šolska knjižnica, Ljubljana, 22 (2012) 2, 99–106 101 stroka in praksa Ločimo dva osnovna vidika, in sicer: – horizontalno (tj. povezanost znotraj predmetnika), npr. pri slovenščini se učimo risati črte kot del predopismenjevalnih vaj; pri matematiki se učimo o sklenjenih in nesklenjenih, ravnih in krivih črtah; pri likovni vzgoji se učimo o točkah, pikah in črtah ter rišemo tako, da zapolnimo ploskve s črtami in pikami ali pa na opazo- valnem sprehodu opazujemo okolico in iščemo različne vrste črt v naravi; – vertikalno (tj. povezanost učnih vsebin po razredih). Gre za povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti. Isto učno snov lahko obravnavajo učenci različnih razredov. Združijo se pri samem pouku ali pri dnevih dejavnosti in pouk posta- ne v hipu bolj dinamičen in zanimiv. Starejši učenci so tutorji mlajšim. Delo in učenje potekata v heterogenih skupinah (tudi zunaj kombiniranih oddelkov). Pri aktivnem pouku se lahko povezujejo tudi učenci razredne in predmetne stopnje. Starejši učenci ali učitelji predmetne stopnje poglabljajo temeljna znanja mlajših. Na naši šoli se prvošolci vsako leto povežemo z učiteljico biologije, ki nam izčr- pno in strokovno predstavi hišne ljubljenčke (gre za učno enoto pri spoznavanju okolja). Prvošolci spoznajo šolske živali, jih opazujejo, se spoznavajo z oskrbo, jih doživljajo z več čutili in se z njimi poigrajo. Različna povezovanja potekajo tudi v okviru vzgojnega načrta. Z uvedbo posodobljenih učnih načrtov so bile vnesene vsebine za razvoj digitalne pismenosti učencev in posledično s tem tudi nas, učiteljev. V letošnjem šolskem letu smo učiteljice prvih razredov v svojem vzgojno-izobraževalnem procesu začele poleg interaktivnih tabel (v nadaljevanju i-table) uporabljati tudi tablične računal- nike. I-table uporabljamo v prvi vrsti za posredovanje učnih vsebin iz elektronskih učbenikov in delovnih zvezkov, tablične računalnike pa kot motivacijsko sredstvo in za utrjevanje učne snovi. 3 Šolska knjižnica Delo v šolski knjižnici je pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli. Pedagoški pogled v knjižnici je iz dneva v dan pomembnejši, saj knjižnica danes še zdaleč ne ponuja več samo možnosti izposoje gradiv, pač pa še veliko drugih dejavnosti. Šolska knjižnica je torej danes informacijsko središče, sestavni del šole, ki se prepleta s celotnim vzgojno-izobraževalnim delom. Knjižnično gradivo in letni načrt sta usklajena z zakonodajo, učnimi načrti, s potrebami učencev in delavcev šole. Šolska knjižnica se z ustreznim izborom knjižničnega gradiva vključuje v učni načrt šole in dopolnjuje program dela, omogoča medpredmetno strokovno povezavo med šolskimi vzgojno-izobraževalnimi cilji, se z enotno strokovno obdelavo gradiva vključuje in povezuje v knjižnični informacijski sistem, razvija medknjižnično izposojo in omogoča pretok informacij, spodbuja motivacijo učencev za branje in učenje, vzgaja samostojnega in aktivnega uporabnika knjižnice. Glede na učne načrte v vsakem razredu osnovne šole na letni ravni izvedemo do štiri ure knjižničnega informacijskega znanja (v nadaljevanju KIZ). Knjižničar v sode- lovanju z učiteljicami pripravi program aktivnosti, ki usmerjajo učence v kakovostno branje in vzgajajo odgovorne uporabnike knjižnice. V prvem razredu je poudarek predvsem na socialnem in spoznavnem nivoju: ugotavljanju smisla in nalog knjižnice ter knjižničarja, orientaciji in knjižničnemu bontonu kot nepogrešljivem dejavniku, ki ga učenci lahko preslikajo tudi na druge nivoje svojega življenja. Najpomembnejše pa je, da se v proces umesti tudi glavni cilj, tj. spodbujati in navaditi učence, da bodo imeli knjigo radi, da bo le-ta postala spremljevalka v njihovem vsakdanjiku. Tako si bodo širili svoja obzorja ne le z različnimi spletnimi viri, temveč bodo knjigo sprejeli kot pomemben vir za iskanje informacij in znanj. 3.1 Pouk v knjižnici Prva ura KIZ na naši šoli je namenjena globalnemu spoznavanju knjižnice: – orientacija v knjižnici, stroka in praksa 102 Sabina Bauer, Aleksandra Petek, Teja Razpotnik: Medpredmetno povezovanje v prvem razredu s šolsko knjižnico ob podpori IKT – delovanje knjižnice, – spoznavanje označb gradiv, s poudarkom na tistih knjigah, ki so primerne za prvošolce, – spoznavanje s knjižničnim redom in bontonom, – učenje načina izposoje (prek igre vlog ali s pomočjo lutke, razredne maskote ipd.). Sledijo interaktivne aktivnosti. Vsakokrat nas knjižničar preseneti s poučno in razigrano (navadno manj znano, še ne slišano) zgodbo, v katero se prvošolčki po- polnoma vživijo. V prijetnem okolju jo podoživijo prek vodenega pogovora in drugih pripravljenih aktivnosti. Na zabaven način rešujejo zanke in uganke, na koncu pa si vsak učenec samostojno izdela svojo izkaznico. Na tej je poleg obveznih elementov narisana učenčeva avtorska podoba in napisano njegovo ime. S tem dodajo svoji izkaznici osebno noto in ji tako pripišejo poseben pomen. Učenci jo zato zlahka prepoznajo in zanjo bolje skrbijo. Preostale ure KIZ so skladno z letnim delovnim načrtom knjižnice namenjene branju, ustvarjanju, izposoji gradiv in predvsem raz- vijanju pozitivnega odnosa do knjig. Eno izmed tovrstnih ur bomo predstavile tudi v naši dnevni pripravi, katere posebnost je, da se medpredmetno povezuje. 4 Praktični prikaz dela Glede na to, da je učna priprava zasnovana medpredmetno, urnika nismo ločile na posamezne učne predmete, pač pa navajamo posamezne dejavnosti v dnevu. Učni cilji, ki smo si jih zastavile, so: Slovenščina: Učenci doživljajo interpretativno prebrano pravljico. Razvijajo sposob- nost ustvarjanja domišljijsko-čutne predstave književne osebe, književnega prostora in dogajanja. Pripovedujejo o književnem dogajanju. Ugotavljajo razlike in podobnosti med risanko (posneto po literarni predlogi) in izvirnim besedilom. Spoznavajo temelj- ne značilnosti medijev. Knjižnično informacijsko znanje: Učenci znajo uporabljati gradivo in sodelovati pri izposoji knjižničnega gradiva. Naučijo se pravilno ravnati s knjigami in drugim knjižničnim gradivom. V knjižnici se znajo pravilno obnašati. Likovna vzgoja: Spoznajo se z računalniškim programom za slikanje na spletnem portalu Dežela Lilibi. Pridobivajo si izkušnje s spontanim mešanjem računalniških barv, se ob delu sprostijo in zabavajo. Glasbena vzgoja: Prepoznajo in razlikujejo zvoke orffovih glasbil. Sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju glasbene pravljice. Ustvarjalno izražajo glasbena doživetja ter predstave v likovni komunikaciji. Ob gledanju risanke prepoznajo zvočne elemente. Pripomočki – pravljica Rdeča kapica, slike različnih predmetov iz pravljice, piktogrami, sličice po- sameznih dogodkov iz pravljice, slike različnih naslovnic pravljice, interaktivna tabla; – orffovi instrumenti, projekcije slik, interaktivna tabla; – glasbeni posnetki, tablični računalniki, spletni portal Dežela Lilibi, reprodukcije različnih slik, interaktivna tabla. S prvošolčki dan začnemo vedno v jutranjem krogu, kjer se pozdravimo in pogovo- rimo o tem, kako bo potekal naš dan. Nato se igramo različne socialne, didaktične igre ali pa jim preberemo pravljice z različnimi vzgojnimi vsebinami. Sledila je ura KIZ z našim šolskim knjižničarjem. Pogovarjali smo se o pravilih in obnašanju v knjižnici. Učencem je prek interaktivne table, v programu Starboard, predstavil različne slike (npr. tek po knjižnici, branje, kričanje ipd.), ki so jih morali razvrstiti v rdečo (prepovedano) in zeleno (dovoljeno, zaželeno) cono. stroka in praksa Šolska knjižnica, Ljubljana, 22 (2012) 2, 99–106 103 Slika 1: Učenec 1. a-razreda bo odkljukal, kaj v knjižnici smemo početi. (foto: Aleksandra Petek) Za naslednjo dejavnost smo izbrale didaktično igro, kjer so morali učenci v razredu najti slike določenih predmetov. Na tablo smo prilepile različne piktograme, ki so jih vodili do teh slik. Po učilnici smo skrile slike košare, steklenice vina, potice, šopka rož in rdeče kape. Učenci so si pomagali si s piktogrami na tabli, ki so jim olajšali iskanje. Najdene slike so prinesli v kotiček. Ko so našli vseh pet slik, so prišli vsi v krog, kjer smo se ob slikah pogovorili. Skupaj smo ugotovili, iz katere pravljice so – iz pravljice Rdeča kapica. Šolski knjižničar je nato na i-tabli prikazal več različnih naslovnic pravljice Rdeča kapica in jih vprašal, kako z naslovnice prepoznajo pravljico Rdeča kapica (po rdeči obleki in kapi, po volku ipd.). Zatem pa jih je vprašal, po čem se razlikujejo oz. zakaj sploh je toliko različnih naslovnic. Učenci so ugotovili, da je vsako slikanico oz. knjigo ilustriral drug ilustrator in tako vsak od njih predstavil svojo predstavo o Rdeči kapici. Slika 2: Knjižničar Gregor Škrlj predstavlja različne naslovnice pravljice Rdeča kapica. (foto: Teja Razpotnik) Nato smo se z učenci usedli v pravljični kotiček, kjer so se udobno namestili in pri- pravili na poslušanje. Po doživetem branju pravljice je sledil čustveni odmor. Učenci so se poglobili v svoja doživetja in čustva ter uredili vtise, ki jih je nanje naredila pravljica. Sledili so pogovor in vprašanja za razumevanje besedila: Književne osebe, njihove lastnosti in motivi za ravnanje: Katere osebe nastopajo v pravljici? Katera je glavna književna oseba? Kakšna je? Opišite jo. Kaj nam pove pra- vljica o Rdeči kapici? Ali je Rdeča kapica ravnala prav? Kako bi ravnali vi? Bi ubogali svojo mamo? Povejte, katere so dobre književne osebe in katere so slabe. Zakaj? Književno dogajanje in prostor: Kje se pravljica dogaja? Pripovedujte, kaj se je zgodi- lo doma. Kaj se je zgodilo v gozdu? Kaj se je zgodilo pri babici? Kako se je pravljica končala? stroka in praksa 104 Sabina Bauer, Aleksandra Petek, Teja Razpotnik: Medpredmetno povezovanje v prvem razredu s šolsko knjižnico ob podpori IKT Po pogovoru smo še enkrat prebrale pravljico, nato pa smo učence razdelile v skupi- ne. Pripravljene smo imele ilustracije različnih dogodkov iz pravljice, naloga učencev pa je bila, da v skupinah sestavijo ustrezno zaporedje dogodkov (vsaka skupina je imela sličice iz določenega dela zgodbe). Ob teh sličicah so nato skupine drugim pripovedovale svoj del zgodbe. Na koncu so se morale skupine s svojimi sličicami še razvrstiti v pravilno zaporedje. Sličice smo nato v pravilnem zaporedju skupaj prilepili na plakat z naslovom Rdeča kapica. Pri drugi dejavnosti smo se igrali glasbeno-didaktično igrico kukavice. V tej igri so morali učenci določiti smer zvoka. Izbrale smo pet kukavic in Rdečo kapico, ki je ugotavljala, katera kukavica se je oglasila (kuku). V ozadju smo predvajale glasbo iz gozda (Forrest piano). Rdeči kapici smo zvezale oči, nato pa smo kazale, katera kukavica se naj oglasi. Če je Rdeča kapica ugotovila, od kod prihaja zvok, smo jo zamenjale z drugo Rdečo kapico. Namesto te igre bi lahko izbrali tudi glasbeno-didaktično igro kdo je zapel. S to igro bi morali učenci ločiti glasove po barvi. Otrok, ki ugiba, stoji z zakritimi očmi sredi pojočega kroga (Rdeča kapica). Otroci v krogu (ptički) pojejo pesmi na temo gozd (npr. zajček, kukavica ipd.) in hodijo v taktu pesmice. Učitelj dirigira s paličico. Ko jo dvigne, se pevci ustavijo in prenehajo peti. Nato s paličico pokaže, kdo naj pesem nadaljuje, in ‚Rdeča kapica‘ mora ugotoviti, kdo je bil pevec. Ko ugotovi, se s pevcem zamenjata. Nato smo se pogovorili o tem, s katerimi glasbili bi lahko prikazali določena razpolo- ženja (veselje, žalost, strah). Učenci so predlagali in povedali svoja mnenja. Naredile smo štiri skupine učencev in učencem razdelile orffova glasbila.Na tablo smo proji- cirale 4 slike iz knjige, ki prikazujejo zaporedje dogodkov: 1. Mama in Rdeča kapica doma 2. Rdeča Kapica v gozdu 3. Volk pri babici 4. Babica in Rdeča Kapica se rešita Vsaka skupina učencev je pripravila svojo glasbeno podlago za en del pravljice. Glasbeno pravljico so nato ob slikah še zaigrali. Pri tretji dejavnosti oz. pri pouku likovne vzgoje pa smo z učenci ponovili snov o živih in umirjenih barvah. Predhodno smo se o barvah že pogovarjali. Ogledali smo si posamezne primere barv, nato pa smo učencem razdelile tablične računalnike. Slika 3:Učiteljica Sabina Bauer se z učenci 1. b-razreda pogovarja o živih in neživih barvah. (foto: Teja Razpotnik) Učenci so dobili navodila, da bodo ob predvajani glasbi slikali na tablični računalnik. Ob tem naj bodo pozorni, kakšne barve si bodo izbrali za določeno glasbo. Predvaja- le smo štiri glasbene slike. Njihova naloga je bila, da naslikajo štiri različne slike na tabličnih računalnikih. stroka in praksa Šolska knjižnica, Ljubljana, 22 (2012) 2, 99–106 105 Najprej smo skupaj vstopili v spletni portal Dežele Lilibi, 2 kjer lahko učenci rišejo in barvajo. Učiteljice smo jih prek interaktivne table vodile do zahtevane naloge, nato pa so učenci samostojno delali na tablicah. Predvajale smo 4 glasbene posnetke: 1. George WhitefieldChadwick: Romanza 2. Dan Gibson Solitudes: Forrest piano 3. Sergej Prokofjev: Peter in volk – skladba Volk 4. George Bizet: Opera Carmen Po posameznih posnetkih smo jih vprašale, katera glasbila so slišali. Pogovorili smo se o posameznih glasbilih, nato pa o tem, kako so se počutili ob posameznih predvajanih glasbenih posnetkih. Povedali so, katere barve so si izbrali za določen posnetek, in utemeljili, zakaj so si jih izbrali. Slika 4: Učenec 1. a-razreda slika svoje počutje ob poslušanju glasbe s pomočjo tabličnega računalnika. (foto: Aleksandra Petek) Na koncu smo učencem pokazale različne reprodukcije slik znanih umetnikov, ki so slikali z živimi in umirjenimi barvami. Čisto za konec dneva pa smo si ogledali risani film Rdeča kapica. Učence smo opozorile, naj bodo pozorni na prikaz slik, predvsem pa na glasbo, ki so jo uporabili ustvarjalci risanega filma. Po ogledu smo se pogovorili o podobnosti in razlikah med izvirnim besedilom in risanim filmom, posnetem po literarni predlogi. Sklep V članku je predstavljeno, na kakšen način tehnologija vstopa v šolski prostor ter zakaj vključujemo medpredmetnost in kako. V nadaljevanju je prikazano delovanje šolske knjižnice in kako se ta s KIZ vključuje v pouk. Prikazan je še primer dobre prakse, kakršnega pa ni moč izvajati vsakodnevno. Med- predmetno se naj povezuje le takrat, ko najdemo dobre in predvsem smiselne pove- zave. Pri tem naj nam bodo vodilo učni načrti in ne učbeniki oz. delovni zvezki, saj moramo izhajati iz ciljev in vsebin, ki so skupni različnim predmetom. Tako umestimo v naš letni delovni načrt tudi ure KIZ. V dogovoru s knjižničarjem se pogovorimo, kaj 2 Povezava dostopna: http://podium.gyldendal.no/lilibi/solska-ulica-1-2/likovna-vzgoja/ustvarjamo. stroka in praksa 106 Sabina Bauer, Aleksandra Petek, Teja Razpotnik: Medpredmetno povezovanje v prvem razredu s šolsko knjižnico ob podpori IKT bi želeli, da učenci spoznajo, se naučijo, ter kam bi bilo smiselno te ure umestiti oz. s katerimi vsebinami bi jih lahko povezali. S tem učencem pokažemo, da je tudi knjižnična vzgoja del pouka. Čeprav učiteljice uporabljamo i-table šele dobrih šest mesecev, smo že uvidele kar nekaj pozitivnih lastnosti oz. posledic le-te. Največji prednosti, ki ju vidimo, sta nazornost in usmerjena pozornost učencev, ki ju pridobimo s funkcijo povečave ali osvetlitve posamičnega dela na določeni strani učbenika ali delovnega zvezka. Menimo, da v prvem razredu učenci ne potrebujejo učbenikov, saj se iz njih še ne znajo učiti, poleg tega pa večina otrok še ni pismenih. Tako uporabljamo učbenik le učiteljice, in sicer spletne učbenike. Ti pa nam služijo le za prehod iz konkretnega k abstraktnemu. Pri uporabi spletnih delovnih zvezkov pa smo opazile, da so ravno zaradi možnosti i-table (povečave, osvetlitve, možnosti direktnega pisanja v delovni zvezek) učencem navodila veliko bolj jasna in ne zastavljajo odvečnih vprašanj, kot so npr., na kateri strani je katera naloga, kaj moramo delati ipd. Poleg i-table pa smo začele uporabljati tudi tablične računalnike, ki so v letošnjem šolskem letu v poskusni dobi. Uporabljamo jih le za dostop do spletnega portala Dežela Lilibi, ki je dodatek medpredmetnim učbenikom in delovnim zvezkom. Sprva je bilo navdušenje med učenci zelo veliko, vendar je kmalu usahnilo, saj so ugotovili, da računalnikov ne morejo uporabljati vsevprek, ampak le ob vodenih dejavnostih. Tako je tudi uporaba tabličnih računalnikov ciljno naravnana in ni ravno pogosta (v povprečju dvakrat mesečno), saj je predpriprava gradiv zelo zamudna. Prednost uporabe tabličnih računalnikov pa je v tem, da vsak učenec rešuje svojo spletno nalogo, in ker je precej nalog diferenciranih, lahko vsak igra svojo ‹›igrico››. In ravno skozi to igro učenci nezavedno utrjujejo svoje znanje. Tudi uporaba i-table mora potekati predvsem premišljeno in sistematično, saj lahko ravno zaradi njene privlačnosti in olajšanja dela učitelju vodi k preveč frontalnemu pouku. Učitelj mora zato znati presojati, kateri didaktični pripomoček je v danem trenutku primeren za doseganje vzgojno-izobraževalnega cilja. Viri Dežela Lilibi. Dostopno na spletni strani:http://podium.gyldendal.no/lilibi/solska-ulica-1-2/likovna- -vzgoja/ustvarjamo. Gardner, Howard. Multiple intelligences and education. Pridobljeno 20. 3. 2012 s spletne strani: http://www.infed.org/thinkers/gardner.htm. Sušec, Z., Žumer, F.(2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževa- nja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja (2011). Pridobljeno 15. 3. 2012 s spletne stra- ni: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_glasbena_vzgoja.pdf. Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja (2011). Pridobljeno 15. 3. 2012 s spletne strani: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_likovna_vzgoja.pdf. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2011). Pridobljeno 15. 3. 2012 s spletne strani: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_slovenscina_OS.pdf. Voglar, M. (1989). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: DZS. > Sabina Bauer, vzgojiteljica predšolskih otrok, je zaposlena na Osnovni šoli Prule. Naslov: Prule 13, 1000 Ljubljana. Naslov e-pošte: sabina.bauer@gmail.com >> Aleksandra Petek, univ. dipl. prof. razrednega pouka, je zaposlena na Osnovni šoli Prule. Naslov: Prule 13, 1000 Ljubljana. Naslov e-pošte: aleksandra.skok@gmail.com >>> Teja Razpotnik, univ. dipl. prof. razrednega pouka, je zaposlena na Osnovni šoli Prule. Naslov: Prule 13, 1000 Ljubljana. Naslov e-pošte: teja.razpotnik@gmail.com.