GLAS,  KI  V  NJEM   PREBIVAŠ
Jože   U d o v i č
Poslušaj,
glas, ki prebiva v tebi,
neprestano izgovarja
tvoje temno ime.
Ne slepi si duše,
ne muči spomina!
Glas, ki v njem prebivaš
od začetka,
glas, ki se vračaš vanj.
Nisi rojen
v mlečni luči pomladi.
nisi živel
na koralnih otokih jutra,
nisi popotnik
na ladji dneva.
v plašču neznanih vonjav.
Glas, ki prebiva v tebi
in ki prebivaš v njem.
neprestano
ponavlja tvoje temno ime.
Zmeraj se boš vračal
vanj,
brez veselja,
brez vedrine,
ti, ki izpiraš
drobna svetla zrria
v rekah svojih žil.
589