THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Getlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 223. CHICAGO, ILL,, SREDA, 21. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 21, 1928. LETNIK XXXVII. Brezposelnost se sin v Ann Konzularni urad oropan BREZPOSELNOST ZOPET OGROŽA ANGLIJO V VELIKI MERI. — VLADA NAME RAVA UKINITI DELAVCEM VLADNO POMOČ. — V PARLAMENTU PADAJO O-ČITKI NA VLADO IN NA DELAVSKE VODITELJE RADI BREZPOSELNOSTI. London, Anglija. — Vprašanje brezposelnosti postaja zopet od dneva do dne bolj a-kutno. Po verodostojnih virih prejema sedaj okrog 1,300,-brezposelnih delavcev v Angliji vladno pomoč. Število brezposelnih pa od dne do dne narašča, ker poljedelski delavci, ki so delali na kmetih prihajajo sedaj za delom v mesta, a tam dela ni za dobiti. Tako postaja brezposelnost zelo nujna zadeva za Veliko Britanijo. Baldwinova vlada se je zadnje dni pritožila v parlamentu, da ima previsoke izdatke, ki bodo daleč prekoračile določen proračun. Zato priporoča, ca iz države Florida, je te dni potovala po Nebraski in je ob- , ... iskala tam več svojih sorodni- rekonstrukciji ne o spremembi priznavajo danes, da ni ne o Umor iz zasede. Na poti iz vasi Gorštaka v Dugo res je bil te dni izvršen zahrbten umor. Neki Protuli-pac je že dalj časa živel v sovraštvu s svojim svakom Bro-zičem. Te dni ga je počakal na poti v gozdu in ga z lovsko puško ustrelil. Protulipac jo bil aretiran, izgovarja pa se, da je hotel streljati na zajca. psi je pomotoma ranil svojega svaka. -o-- Nevihta nad Jadranom. V nedeljo, A. nov. popoldne in ponoči je divjala nad Suš.-' -kom, hrvatskim Primorjem nad vsem srednjim Jadranom velika nevihta. Voda v R»-čini (meti Suša kom in Reko) j t* na-rastla za več metrov in dosegla most. V Sušaku je poplavljenih več kleti. Gasilci so takoj priskočili na pomoč in črpali vodo Iz kleti. Tudi v šibeniški okolici je vladala velika nevihta s silno burjo. Parniki imeli velike zamude. Italijanski parnik "Molfetta" je pri-plul iz Benetk v Sibenik s se-demurno zamudo. Nesnn nu morju ni bilo. -o--- Krst na postaji. V osebnem vlaku, k- je vozil v nedeljo zvečer. -1. no\em-bra, na progi Sid-Tovornik je prišla na svet mala Slovenka. Leopoldina Les iz Trbovelj je njena mati. Malo Slovenko so krstili na železniški postaji v Vinkovcih, boter pa jI je bil železniški detektiv Andrij-i Osmerčič. Acetilenska svetilka ubila dijaka. Nedavno se je pripetila v Bjelovaru pred gimnazijskim poslopjem grozna nesreča. — Nekako ob 6. zvečer je prišel h kostanjarski stojnici 12h'tni gimnazijec Dirnberger. Naenkrat je kostanjarjeva acetilenska svetilka eksplodirala in raznesla dečku glavo. Grozna NADZORNIK LADJE "BE- RENGARIA" ARETIRAN. New York, N. Y. — William Ballyn, glavni nadzornik na ladji Berengariji, je bil aretiran radi tihotapstva na ladji. Ko je policija našla dva zavitka biserov v njegovi kabini, je bil obdolžen, da tihotapi z biseri. Skoro gotovo bo zato moral plačati težko globo. New York, N. Y. — Bernet te Gernasbach, stara 3 let, kij nie Thornton, stara 65 let, je Varšava, Poljsko. — Victo- Je dedič več miljonov dolar- bila na zelo krut način, z se- ' jev, je bila te dni ubita od;kiro umorjena. Našli so mrtvo "taxi", ko je z "nickelnom" v shrambi za premog. Dvajset v roki hotela čez cesto, da si minut pozneje, ko so našli kupi "chewing gum". Na cesti mrtvo truplo, so aretirali Liz-otroku novec pade na tla, ko zie Boudreaux, staro 40 let, ki pa se pripogne in hoče denar je živela z umorjeno pod isto pobrati, pridrvi "taxi" in otro- streho. — Pri zaslišanju je ka na mestu ubije. . ženska takoj priznala, da je -o--i ona izvršila umor. AMERIŠKA DELAVSKA FE-' -o- DERACIJA IMA 48TO KON- LITVINSKA PRAZNUJE 10 kov. Med potjo je'pa seveda, vlade nobene-a govora. Tako | smrt mladega dijaka je vzbu- ria Kosmovska v Varšavi je prav po turško napravila, ko ie šest mož naenkrat poročila. Imela je mnogo snubcev, ni pa nobenemu odrekla, hotela je vsem ustreči. Ko se je z šestimi že poročila, se je domislila, da je enega snubca, še prezrla. Takoj gre po poročno dovoljenje na sodnijo. Pri sedmemu zakonu pa ni imela sreče. Sod-nija je tico izsledila in aretirala. -o- JENNINGS, BIVŠI PREDSEDNIK PREMOG. KONGRESA JE UMRL. New York, N. Y. — Sidney Johnston Jennings, bivši predsednik od "American Mining Congress" in od "American Institute of Mining Engineers" je te dni umrl vsled srčne na pake. Star je bil 65 let. VENCIJO. New Orleans, La. — Dne 20. novembra t. 1. se je v New LETNICO SVOJE NEODVISNOSTI. Riga, Litvinsko. — Litvinska Orleansu, La. otvorila 48ta;te dni praznuje 10 letnico svo-konvencija Ameriške delavske je neodvisnosti. Pred desetimi federacije. Poroča se tudi koliko je unija izdala za svoje delavce, tekom minulega leta. leti se je morala boriti za svoj obstanek, ko so se ruski bolše-viki hoteli lastiti Litvinske. Računi pokažejo, da so bili iz- (Zdaj po desetih letih pa se ču-datki v tem letu precej višji, ti že varno, kot neodvisna re-kakor pa lansko leto. publika. K praznovanju 10 let- --o--nice je povabila Fince, Eston- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ce in Poljake. tudi nastopala, kot navdušena govornica. se zgovarjajT nocojšnje "No vosti", da so demokrati le za to, da se spremenijo njihovi — Chicle, Tli. — Prava zi- člani v vladij oziromaf da so to ma ie te dni nastopila v drža- tendenco v svojem klubu zago-vi Illinois. Preteklo nedeljo je varja]i tudi radikali. Današnja bil nrecei hud mraz: v pon- "Pravda» pa pravif da j.e se_ deliek zjutraj pa je pričel pa- danja vlada edino možna kom- dati sneg. Vse tako izgleda, binacija. Spričo par!ament»r-da si bo treba preskrbeti zim- nih razmer kot so da je ta re_ ske obleke m dobro dila v Bjelovaru čutje. -o— splošno so- oeci. zakuriti žitev edina> — Colby, Kans. — Mrs. Don Nesreča na Jezerskem. Ayres in še štiri druge osebe, V torek, 30. oktobra popol-so bile ubite, ko je na železni-, dne, se je vozila večja družba škem križišču vlak zasedel v j lovcev na Jezersko. Član te njih avtomobil. Nesreča se je) družbe je bil tudi g. Emil Mal-nrigodila blizu mesta Gem, Iv iz Tržiča, ki je šofiral avto. Kansas. j Hotel je obrniti avtomobil, pri — New Iberta, La. — Juž- tem se mu je pripetila huda no-pacifični vlak je na nekem| nesreča. Ko je obraJ-al avtomo-križišču zadel na avtomobil, bil, se je ta nagnil in prevrnil, kjer so bile ubite 3 osebe. Ubi-j Avto je padel na g. Mallyja ti so bili: J. A. Hebert, star 48. ter mu zlomil ključnico na Tifus v okolici Siska. V Letovaniču pri Sisku so oblasti ugotovile okrog 20 slučajev tifusa. Po zdravniškem mnenju je vzrok te epidemije slaba voda. Zdravniki so cepili proti tifusu že okrog 20 ljudi. Vlak povozil triletnega otroka. Na progi Vinkovci-Subotica so našli mrtvo triletno hčerko železniškega čuvaja Klaro Milčevičevo. Otrok se je igral na progi in ni slišal ropota br-zovlaka, ki ga je povozil. -o- Nesreča. 611etni prevžitkar Janez Repnik iz Ošlja pri Slov. Bistrici jo sekal drva v gozdu po- let, njegova žena in Mose La- desni rami. Rešilni avto iz Kra- sestnika Zorka pri Sv. Marti comue, star 20 let, ki sta gajnja je šel po ponesrečenca in. nu. Med delom je padel nanj prva dva sprejela za svojega zdravnik dr. Bežek pa mu je posekan hrast in mu zlomil sina. • nudil prvo pomoč. I desno nogo. mit BCrsfil AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda. 21. novembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC P rji in stajiUrejU slovenski list ▼ Ameriki. # U*tanovljen leta lifl. Czhsjs vaak dsn rsstn nedelj, po-taddJkoT hi daevov po praznikih. Isdsjs in tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In uprave: k 849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 009® Naročnina! , ■' " ta. celo leto ___J$5.00 t a pol leta__ 2£0 Za Chicago, Kanado ia Bmpoj ta celo leto__$6.00 -dah, je vzklilo zdravo drevo. Pognalo je močne korenine po slovenskih naselbinah potom lokalnih društev in ta se krepijo in jačijo in dajejo skupnemu drevesu — Zapadni Slovanski Zvezi, — vedno večje in močnejše deblo. Dolgo časa so Z.S.Z. poznali samo na zapadu. Zadnje čase jo vedno bolj spoznavajo tudi na vzhodu po naših naselbinah. In prav je, da jo. Saj so naši rojaki po zapadu tudi člani naših organizacij, ki imajo svoje sedeže na osrednjem nekaj svojih sorodnikov. Vo-čima jima veselo potovanje zapadu in vzhodu. Zato, če pristopamo pod okrilje ugledne ;n veselo snidenje v Puebli. Naša župnija se nujno pri- Peči^var, hčer Jakoba in Emilije Pečavar. Xa oklicu sta še t ud i Albert Pele in Jennie Mi-helič, ki :,e bosta poročila 23. novembra. Mr. & Mrs. Martin Fir sta se napotila obiskat jja dva sina v Los Angeies, Calif. Obenem nameravata videti še več dežele in bosta Po Zahvalnem dnevu imamo 40urno pobožnost, to je v petek, soboto in nedeljo. Preč. g. Trunk iz Leadville so nam zopet obljubili, da pridejo po magat. Njih krepka in mo.'ra beseda prevedri naš razum. : jo beremo v časnikih, še bolj pa, ko jo čujemo živo in živau-no iz ust, da, iz globočine lju-beznjivega srca. Župnik s cerkv. odborom. -o- važno za denverčane. Z.S.Z. s tem le vračamo bratsko vzajemnost, katero nam prožijo naši rojaki na zapadu. Zato je želeti, da bi dobila naša Z.S.Z. še več krepkih lokalnih društev na osrednjem zapadu in vzhodu. Pri malokateri slovenski podporni organizaciji se dosega uspeh in napredek tako lepim, mirnim potom, kakor baš pri Z.S.Z. Cast in hvala v tem oziru gre marljivemu vodstvu in pa zavednemu članstvu te vrle organizacije, ki se trudi in požrtvovalno agitira bodisi za pridobivanje novega članstva, ali pa za ustanovljenie novih društev. Z.S.Z. je solventna in vsled tega zanesljiva slovenska podporna organizacija. Priporočljiva je za vsakega našega človeka, da pristopi pod njeno okrilje, ker, kdor je pri njej zavarovan, ta ima v slučaju bolezni sigurno pomoč in podporo, v slučaju smrti pa so iste delež: i njegovi najbližji dediči. V ta namen je bila Z.S.Z. ustanovljena in ta namen pošteno in zvesto izvršuje od svojega začetka naprej. Današnje finančno poročilo bo gotovo razveselilo vsakega njenega člana in članico. Doseglo se je v blagajni svoto sto tisoč dolarjev, kar je za vsako organizacijo že precej. Kolikor bolj pa Z.S.Z. gospodarsko napreduje, toliko bolj zanesljiva in priporočljiva je za vsakega, da se pri njej zavaruje. Baš v tem času pa je v teku tudi kampanja za pridobivanje novega članstva. Glavni odbor je na svoji polletni seji podaljšal rok kampanje do 31. decembra t. 1. Tako imajo te dni še vsi člani in članice najlepšo priliko, da pridno agitirajo za pridobivanje novega članstva v Zapapadno Slov. Zvezo. Velikega pomena pri ugledni Z.S.Z. je ravno centralizacija. S tem je dana prilika še tako majhni naselbini, da si u-stanovi društvo in ga priklopi pod okrilje Z.S.Z. Če vas ni več kakor osem, pa lahko tvorite društvo Z.S.Z., katera bo za vas materinsko skrbela za časa bolezni ali kake nezgode. Zato na delo tudi za nova društva. Zlasti pa agitirajmo za lepo razvijajoči se mladinski oddelek. Vsak oče in mati. ki sta pod okriljem Z.S.Z., naj imata sigurno zavarovane tudi svoje otroke pri Z.S.Z. Mladi bodo naši nasledniki. Brez naraščaja, to je članstva v mladinskem oddelku, bi bili podobni bogatim starišem brez otrok, ki bi imeli lepo premoženje, pa nobenega, da bi mu zapustili. Čemu vse naše žrtve in naše delo, ako ne bomo imeli mladine, ki bi to delo sprejela in krepko nadaljevala. Z&to, kar največ mogoče slovenske mladine v Zapadno Slovansko Zvezo! Ta prav -i za pr'jetne pr.-editve zo.. zt. nov. in na Zahvalni dan. 2f). novembra. Committees (odborniki) skušajo pripraviti vse najbolj veselo in zabavno, da odrinemo pri tej priliki nekaj sitnega dolga. V nedeljo popoldan ir zvečer imamo "Keno" (tomboio). razno razveseljevanje, plašno veselico. Godba i:i petje ' «• kratkočasilo naše goste. V to !rek večer in pa na Zahvalni j novili naša dan popoldan in zvečer nas, društev, čaka zabavni čas. Denver, Colo. Odbor Doma Slovenskih Društev je na svoji redni seji dne 1. oktobra sklenil, da bomo imeli letno glavno zborovanje ali konvencijo dne 16. decembra točno ob 2. uri popoldne. Zato se tem potom prosi, da se gotovo te seje udeleži j žo vsa društva, katera imajo delnice od Doma Slovenskih Društev. Vsako društvo ima pravico poslati dva poprejšna odbornika in poleg tega še dva i1 iVr! za-obiskala stopnika k temu zborovanju. Nadalje se prosi, da se pri vsakem društvu članstvo dogovori. če ima kdo morebitne nove dobre nasvete v kori>t Doma. potem pa naj zastopniki to poročajo pri skupnem zborovanju. Ravno tako. ako ima kako društvo morebitne pritožbe, naj o tem sporoči po svojih zastopnikih. Torej, ponovno prosim, da se gotovo vsi odborniki in zastopniki udeležijo tega zborovanja, ker na programu b^mc imeli zelo važne zadeve. Poleg drugih točk bomo tudi pre-pravila skupnih Ko zaključim te moje vrsti-Skupni uspeh, skupni napre- -ce, pa najlepše pozdravljam vse rojake širom Amerike, po- dek nas mora zanimati; to nam vsem prinaša visoko korist in spoštovanje povsod. — Sam svoj, sebičen, takega človeka se bojimo. Sam svoj, sebičen. taki človek ovira, podira skupni napredek in tudi sam hira in umira. Kje ga že- | lijo imeti med seboj? Kje so ga veseli? Ali sam uživa kako veselje? Sam svoj; sebičen, — kjer je veliko takih, tam je smrt napredku, sebno pa še rojake v Denver, Colo. Geo. Pavlakovich, tajnik. -o- Vabimo vsestransko rojake, mlade in stare, ker tako nismo le blagi dobrotniki svoje fare, svoje napredne naselbine, marveč tudi marljivi dobrotniki vseh, katere pridobimo za skupno delovanje. Oni sami in njih otroci nam bjio hvaležni. Delo, delovanje prinese zaslužek, stalno zasluženje. Komu je treba delati Bog ni slab plačnik. ROJAKOM V DULUTHU, MINNESOTI IN OKOLICI! Duluth, Minn. Naš slovenski umetnik Ant. Šubelj, operni pevec iz Ljubljane, Slovenije, Jugoslavije, priredi koncert s petjem v ne-smrt veselju, deljo, dne 25. novembra ob 8. uri zvečer v Y.W.C.A., 2nd Ave. W. and 2nd Street, v Du-luthu, Minn. Anton Šubelj je mojster v svojem poklicu in mi Slovenci bi ga lahko nazivali "Slovenski Caruso". Meseca julija t. 1. sem zdo-laj podpisani imel priliko slišati naše mile slovenske pesmi zastonj? jiz grla Antona Šubelja. Prire-idil je bil pevski koncert v Ely, Minn. Njegove pesmi so napravile globok vtis na srca poslušalcev in ganile so marsikaterega rojaka tako globoko do srca, da so mu solze veselja in radosti potekle iz njegovih oči. Ko človek čuje mile slovenske pesmi iz grla našega slov. umetnika Antona Šubelja, ga tako globoko ganejo, da ga za trenotek v duhu preselijo v njegovo rojstno domovino. Zdi se človeku, kot da sliši glas zvona iz stolpa cerkve, kjer je bil krščen in kamor je pohajal s svojo materjo k službi b'ožji. Nahaja se v duhu na travnikih v njegovi rojstni domovini, kjer se je igral z otroci v njegovih mladih in nežnih letih; nahaja se na vasi, kjer je bil rojen in zdi se mu, da čuje domače slovenske pesmi iz grl mladih fantov, njegovih tovarišev. Naposled se mu zdi, kot da bi v resnici bil doma v svoji rojstni domovini v koči, kjer je bil rojen in gledal v obraz svojo ljubo mater in se ž njo pogovarjal. Zatorej rojaki Slovenci in ostali Jugoslovani v Duluthu in okolici, ne pozabite se udeležiti omenjenega koncerta s petjem v nedeljo, dne 25. nov. ob 8. uri zvečer v Y.W.C.A., 2nd Ave. W. in 2nd Street. Duluth, Minn. John Movern. Orgije bodo slovesno blagoslovljene in otvorjene na nedeljo, dne 25. novembra pri ve-černicah ob tretji uri popoldan. Slovesni blagoslov bo izvršil Very Rev. John Schiffrer, župnik na Chisholmu, primeren govor bo pa imel eden izmed slovenskih duhovnikov. Največja sreča. — Ličana so Rojaki po Range, imenovano nedeljo k nam, slišite milo ubrane glasove na- j" ših velikih orgelj, ki so res mojstersko delo in nekaj posebnega. Ne bo in truda. --o-- t PROŠNJA. kaj je novega na eve-lethu? Orgije bo otvoril in igral med ka> bl napravil, če bi večernicam g. organist iz Chis-]bl 1 °n cesar> \n Je odgovoril: holma, petje bo pa preskrbeli. Dvesto goldinarjev bi ukral domači cerkveni zbor. j1,1 A™nko ušel. pridite I ^nako so vprašali Ciča. Ta tja|pa je imel drug ideal: "Ko bi 1 jaz car bia, bi cili den v vuni spaja i loj jija (ko bi bil jaz ^n. i w cesar' ki ves dan v volni spal in -f\tJ 1(slanino jedel).*' vam zal pota \ .... ... Poročevalec. ! „ Težave. — Na ameriškem parniku se obrne dama prve kaj Lite do kapitana. Katarina Kastelic, poročena j "Nekaj bi vas rada vpraša-Papež in zopet omožena Klo-jla. gospod kapitan. Kako \ en-bučar, je bivala 1. 1912 v Jo-! dar najdete pot po breznuj-lietu ter je dvignila istega leia nem morju?" pri društvu "Planinski bratje" j 'Ravnam se po kompasu, i št. 5, Laadville, Colo., ne- Magnetna igla kaže vedno kaj denarja za ponesrečenim }proti severu." bratom, za kar je imela dovo-1 "Že. že . . . ampak če h o celjenj e. Vprašanje je, kje se te na jug? . . imenovana sedaj nahaja in \ slučaju smrti, kje in kdaj je u-mrla? Morda bi o njej kaj vedel njen bratranec Jožef K racman, Auroia, Minn., Box 48? Prosim blagohotnega obvestila. Marija Balažič, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. -o- Zrela za zakon. — (I os p A.: "Ali str dali svoje hčere kaj pravega izučiti, gospa B. ?' Gospa B.: "i, no! Najstarejša je zobozdravnica, druga je pravnica in dela pri nekem odvetniku: samo tretja ni za nobeno rabo, njo bomo morali pa omožiti Eveleth, Minn. . Večeri se daljšajo in ljudje si iščejo zabave za dolge ure. Zbirajo se po raznih dvoranah, kjer se vršijo razne veselice. Kakor drugod, tako jev tudi tukaj na Evelethu. Veselica sledi veselici, zabava zabavi. Mi Slovenci bomo imeli dosti zabave in užitka na Zahvalni dan zvečer v mestnem Auditorium. Naše najboljše slovenske igralke nam bodo vprizorile lepo in pomenljivo igro "Smrt Marije Device". — Če katera nabožna igra. zasluži ta, da si jo vsak ogleda. Nad vse lepa je bila igra "Marijina smrt" Zatorej pa naj ne bo Slovenca na Range, da bi si jo ne pogledal. Razun te igre bo tukajšna mladina vprizori-la malo šaljivo igro v angleškem jeziku, ki bo posebno u-gajala tukaj rojenim. Med igrami se bo slišalo nekaj mičnih slovenskih pesmic. Po igrah se bo pa plesalo, da se bo Auditorium tresel. Vsa ta zabava bo stala za odrasle 50c. za otroke pa samo 25c. Zato pa vsi rojaki po Range, v naš mestni Auditorium ! Napolnite ga do zadnjega kotička! Ne bo vam žal denarja. Še eno novico imamo na E-velethu. Naša slovenska cerkev je dobila velika orgije s piščalki, ki bodo nov kinč naše že itak najlepše cerkve na Range. Orgije so zelo velike in radi tega primerne naši obširni cerkvi. Glasovi orgelj so naravnost očarljivi in ljubki. Posebno se odlikuje "tremolo" in "flauta". V orgijah je nad tisoč delajočih piščalk. ZDRAVSTVO. v Letni časi. — Indijansko p letje. Vsak letni čas ima svoje no-in noben ni hotel biti prisebnosti, ki tudi veliko vpliva- !vi- Vsl SP m" I -ovali in zmer- Bistrcv idno^t. — Gospodar: ali je S« »ver plačal ra-čun" Pomočnik: "Ne, ga nisem našel. V hiši stanu jejo trije Se- Ulll. jo na človekovo zdravje. Nekateri letni časi se še posebm !sto'mi razlikujejo, kdaj se more izboljšati zdravje ali poslabšati. Na primer, spomladi ko se sneg otaja in se zemlja od solnca ogreje, tedaj je najbolj nevarna doba za nalezljive bolezni. V zimskem času se namreč nabere veliko nesnage v snegu in na površju zemlje, kar je zelo nevarno za razna-jšanje bolezni. Ker pa škodljivi bacili v mrazu otrpnejo in ako sneg pokriva zemlje, sploh ne preidejo v ozračje, zato se v zimskem času tudi nalezljive bolezni toliko ne razširjajo. Ko pa spomladi toplo solnce ogreje zemljo, se vsi oni bacili, ki so se v zimskem času nabral? na površju zemlje, zopet oživijo in to v spomladanskem času povzro-ču je mnogoštevilne bolezni. V takem slučaju je dobro rabiti* zdravila, katere vam zdravnik priporoči in to sicer še poprej, kot vas bolezen že vrže v posteljo. ten pa me h pehnil." Gospodar: "Ta, pravi. Kar precej enkrat k njemu!" je celo po zadnji, je pojdite še Ali — ali. - svoje hčere) : ' že dovolj dolg kali. Izberite s' ko moje hčere ga očeta. * — Oče (častilcu 'Zdaj ste se pa o pri nas smu-•: ji!i hočete ro-aii nogo njene- Praznoverje. — A.: "Ti, tvoji čevlji pa gotovo še niso plačani, ker škripljejo." B.: "Beži. beži; ko bi bilo to res, bi klobuk tudi škripal." Dečja logika.— Sinko: "Papa, zakaj pa nimaš na glavi nič več las?" Papa: "Dragi moj, ker vedno delam z glavo!" Sinko: "Aha. zdaj pa že vem, čemu ima mama golo brado." veter. kateri se ne čuti dosti mrzel, vendar pa je toliko mr-Indijansko poletje" se kliče! zel, da človeku škoduje na čas v jesenski dobi, ko je vre- njegovem zdravju. Zato naj me takorekoč goljufivo, da ra- se pa vsakdo pazi tudi v "in-do človeka prevara. To je ta- dijanskem poletju", kako ko vreme, ko človek ne pričakuje, da bi mu škodovalo, vendar pa to vreme prinaša bolezni. Ob jasnem dnevu, ko se si je treba varovati zdravje. -o- Z vilami je udaril neki užitkar v Hrast ju pri solnce še čuti toplo, se marši- Cerkljah ob Krki Jan. Gram- kdo obleče lahno, prav kakor j ca s tako silo. da ie ta vsled v poletnem času: ko pa zapiha i poškodb v bolnišnici umrl. * PODLISTEK * S Dr - ^tine s potovanja v domovino in nazaj. Tam blizu grada, malo čez cesto v gozdu, je mala dolinica. Ljudje so pravili, da je v tej dolini skrita kača, ki ima demant-no krono na glavi in da čuva silno velik zaklad. Neki stari mož iz one okolice mi je pravil, da sta ga šla dva kmeta iz "Ušivca" še pred leti poizkusit izkopat, pa da je prišla cela armada kač in jih je prepodila. Dalje doli proti Škrjancu je čez graben narejen mali mostiček, kjer smo rekli: "Pri ruperškem mostu". Tu je po zatrdilu okoličanov vedno strašilo. Ljudje so pripovedovali, da je pred kakimi 300 leti ali več tam neki sin tedanje- ga lastnika se zaljubil v neko lepo kmečko dekle, katero bi bil zelo rad poročil. Pa stariši, kot prevzetni nemški grajščaki, mu niso pustili. Ko se je dekle imelo poročiti, se je na dan, ko bi imela biti poroka, peljala z ženinom in svati v Šmihel k poroki. Strastna ljubezen do dekleta je tistega grajskega sina tako zmedla, da je vzel puško in tam skrit v grmovju pri tistemu grabnu čakal na svate. Ko so prišli, je pomeril in nevesto ustrelil. Potem je pobegnil, in nihče ni več slišal o njem. Od tistega časa, pravijo, da so pri mostu čestokrat videli po noči mladega lovca s psi. Še sedanji nekateri stari ljudje vedo mnogo povedati o raznih strahovih pri ruperške-mu mostu. Vse to so le ljudske pripovedke, ki krožijo že dolgo, dolgo med narodom in jih navajam samo za kratek čas, ker za ljudi, ki so iz te okolice doma, imajo svojo zanimivost, za druge pa seveda ne. O strahovih pa itak vsak vpameten človek ve, da so od znotraj votli in okrog kraja jih pa nič ni. Ko vlak privozi izpod Ruperčvrha nekako v sredo pod vasjo Ušivec, mala vas nad cesto in pa med Birčno vasjo, tedaj smo na postaji Birčna vas. Postaja je tudi tu kakih deset minut od vasi Birčne vasi. Razgleda s postaje tu ravno ni. Vas leži malo proti jugozapadu od postaje in šteje 236 prebivalcev. Nad Birčno vasjo se vidi slikovit ljubenski hrib. Pod vznožjem hriba pa je vas Veliki Podljuben in še druge vasi, kot Mali Podljuben ali Ribnica. Malo na desno Vrh, Petane in še druge vasi. _ Postaja v Birčni vasi je važna postaja, zlasti za Ruperčvrh, ker les, katerega so preje morali po dve uri daleč voziti na postajo s konji v Bršljin, zdaj nalagajo na železniške vozove kar tu. Koliko časa in truda jim je s tem prihranjenega. Iz Birčne vasi je mnogo rojakov v Ameriki. Mnogo izmed onih, ki imajo svoje v Ameriki, so me obiskali in izročili svoje pozdrave za nje. Ker natančno ne vem za vse, kje se nahajajo, zato jim izročam kar med temi vrsticami srčne pozdrave njihovih sorodnikov in prijateljev. Obenem pa, če smem, bi priporočal, da se jih zlasti letos, ker jim je doma skoro vse huda suša uničila, spomnite tudi s kakim darom. Vam morda kak dolarček ali dva ne bota toliko hasni-la in tudi tako hudo jih pogrešali ne bote, tam pa jih bodo z veliko hvaležnostjo sprejeli in spominjali se bodo vas z največjim veseljem. Zdaj vozi vlak naprej malo nad Birčno vasjo in železnica gre polagoma navkreber, tako da lokomotiva mogočno puha in po svoje kašlja, ko vleče vlak pod vznožjem ponosnega ljubenskega hriba. Čez kake četrt ure privozi vlak na Vršno selc — Toplice. Tako se imenuje ta postaja, četudi je tu malo pod postajo samo Vršno selo in so Toplice več kot eno uro proti severu od postaje. Železniška postaja v Novem mestu je 177 metrov in pol nad morsko višino. — \ ršna selo, to je postaja, pa so skoro 334 metrov nad morsko višino. Torej domale-ga še enkrat višja je \ ršenska postaja kakor novomeška. Zato bote zdaj razumeli, ko sem pravkar omenil, da gre proga od Birčne vasi polagoma navkreber, kar sicer gre polagoma vseskozi od Kandije. Vršno selo se nahaja ravno nad dolino, ki se vleče od semiške gore med kočevskimi hribi Pleševcem in nato med Ijuben-skim hribom in se steza tja do Stražke gore. V tej dolini so od Semiške gore dol bledeče vasi: Laze, Rožni dol, Dobin doi in še druge vasi kot Verdun (seveda ne francoski), Gornje in Dolnje Šice. -o- Ako se ti "Amerikan*ki Slovenec " dopa.de, povej te tvojim prijateljem in znancem'ta priporoči jim ga, danga Beroče! Sreda, 21. novembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran Zapadna Slovanska DENVER, COLO. Zveza NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shuttc, 4751 Baldwin Ct, Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeriin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bnilding, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Gram, 4949 Washington St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjsga društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! OCrO<><>0<><><><><><^^ I INANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, ZA MESEC OKTOBER, 1928. ...... $98,395.75 17. :«) Smrt. Bohi. Poškod. One mag. Stroškov, sklad sklad in <>per. sklad sklad Skupaj i7"'M 155.(K) JI.80 4.3f) 54.75 415.82 Jf»J.4J J21.0D 30.40 6.0S 76.50 600.00 34.'J4 27.70 3.o0 ./J 9.00 75.96 152.33 1J4.00 1<..20 3.J4 40.75 336.52 J'M.4 30.30 3.30 .68 8.50 72.42 l.v X<> 108,00 16.00 3.20 40.00 325.06 33 38 31.30 3.90 .78 09.75 79.11 S 1.47 81.Ml 10.80 J. 18 27.25 206.30 30.12 30.50 4.00 .80 10.00 75.42 10 44 13.00 1.30 .20 3.25 29.15 I4.5'> i 4/)0 l.')0 .38 4.75 36.52 o3.o<> /0.80 7.20 1.44 18.00 167.13 4S.14 40.00 3.80 .76 9.50 108.80 172.45 lol.OO 22.20 4.44 .50.00 416.99 33.51 42.80 4.40 .88 11.00 92.59 25.32 19.60 2.80 .56 7.00 55.28 59.40 (.8.«>o h.60 1.32 16.50 152.51 88.80 83.00 7.80 1.58 19.75 201.53 52.00 40.70 5.70 1.14 14.25 120.39 20.28 18.(jO 3.00 .60 7.50 55.98 28.98 30.00 3.20 .64 8.90 77.72 30.70 30.40 3.00 .60 7.50 78.26 20.113 20.10 2.10 .42 5.25 65.90 18. IS 18.50 2.30 .46 5.75 45.19 80.20 03.30 0.00 1.80 23.75 187.14 25 07.00 10 1.02 12.75 148.02 17 50 18,00 1,1.0 .32 4.00 41.42 4(.,70 52.50 5.20 l.Oo 14.00 119.4H 17.22 15.70 2.30 .40 5.75 41.43 23.30 33.30 2.90 .58 7.25 67.39 11.10 13,80 1.40 .28 3.50 30.14 33.90 27.00 2.00 .52 0.50 71.42 ".40 10.20 1.00 .20 2.50 23.36 1 1.04_11.80_LOO_JO_2.50_J6.54 1988.21 1841.40 210.40 43.96 553.90 $4,646.87 OBRESTI OD OBVEZNIC: !>!>> Fountain l'avinj* 13i.-t. po 69f..................... Mu tiraud View Pavinu p<> hr/(.......................... Viiilmnv'js Hospital First Mortjr- po 6.......... \'">d. Kan. Masonic Ti'inple l irst M. po 6%.. 60.00 60.00 60.00 60.00 ulictiiK- Soiictv nt Odo. po 6r/<........................ 210.00 $450.00 iii.ni dohodki v novembru. 1928 ............................................................. $ 5,0%.87 •ta ................................................................................$103.492.62 IZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC OKTOBER, 1928. Smrt. Bohi. IZPLAČALI DRUŠTVAM: Porodne Operacije Nagrade za nina podp. nagrade in pošk. nove čl. Skupaj —.-- 193.00 —.— 25.00 8.00 226.00 - - 118.00 —.— —.— —.— 118.00 4. —.— 22.00 —.— —.— —22.00 —.— 93.00 —.— —.— —.— 93.00 7. - . - 50.00 20.00 —.— 2.00 72.00 8. —49.00 —.— 250.00 —.— 299.00 —.— 139.00 —.— —4.00 143.00 —. 208.00 — 75.00 —283.00 ]5. —. - 86.00 —.— —S6.00 60.00 —.— 4.00 64.00 106.00 —_._ 106.00 -.— _._ 2.00 2.00 114.00 —.— ' —.— 114.00 -'-■ — 50.00 —.— 100.00 —.— 150.00 24- ——10.0O —.— 10.00 ■ 55.94 —.— 10.00 —.— 2.00 167.94 —— 133.00 —.— —133.00' 18.00 —.— 18.00 - 7.00 —.— —.— 12.00 19.00 ol'- -109.00 —.— _._ 2.00 111.00 - - 16.00 10.(K) 26.00 - • - 108.00 —75.00 —.— 183.00 —22.00 ——.— —22.00 ,v4- •— 44.00 —.— —._ __._ 44.00 - 36.00 —.— 36.00 —98.00 —.— —2.00 100.00 ' 'A _—.— ——.— 20.00_20.00 155.94 1879.00 50.00 525.00 58.00 $2,667.94 RAZNI DRUGI IZDATKI: Frank Tanko, najemnino pisarne ........................... 18.00 Anthony Jeršin, plača za oktober ____________________________ 130.00 Poštnina ...................................................................... 2.25 Horvat Fuel & Feed Co.. za kurjavo _____________________ 12.50 Colo. Badge & Novelty Co....................................... 24.50 Amer. Slovenec, glasilo za tretje četrt..................... 383.64 $570.89 Skupni izdatki v oktobru ............................................................................„ $3,238.83 DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. Preostanek 31. oktobra, 1928 .............. Denver, Colo. 8. novembra, 1928. ..................................$100.253.79 Anthony Jeršin, gL tajnik. bt. 1. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 11. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 22. 23.' FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z., ZA MESEC OKT., 1928. dr. ni poslalo Vplačali vsoto 24.30 5.40 9.30 2.40 4.50 11.40 1.50 4.80 2.40 9.60 2.55 2.40 4.35 2.55 1.65 St. dr. 24. 25. 26. 27. 29. 30. 31. 32. 34. 36. 37. Vplačali vsoto 1.80 2.40 4.50 4.20 3.15 5.10. .45 2.40 .90 .90 .90 Skupaj ...................„...$115.80 Obresti od obvez..... 30.00 Skupni prejemki v okt......... $130.80 Preostanek 1. okt., 1928...... $3,233.31 Svota ....................................................................................................................................................................................................$3,364.11 IZDATKI ML. ODD. Z. S. Z. V OKTOBRU 1928. Joseph D. Grigsbv. za dozorele obresti na kupljeni obvez..... 12.41 Tdarv Sedmock, smrtnino za pok. sinom Albert Stefancic____ 450.00 $462.41 IZ URADA DR. "ZDRUŽENI SLOVENCI" ŠT. 27 Z.S.Z. Thomas, W. Va. Naznanjam vsem članom, da smo na zadnji seji 4. nov. sklenili, da vsaki član plača 50c v društveno blagajno, ako se ne udeleži glavne letne seje v mesecu decembru, katera bo j zadnja seja tega leta. Na tej seji moramo izvoliti nov odbor [za leto 1929. Izvzeti so samo tisti člani, ki so bolni. Zatorej ste vsi prošeni, da se udeležite I vsaj zadnje seje! Vas bratsko pozdravljam, John Jurca, tajnik dr. št. 27 ZSZ. Raznoterosti. Preostanek 31. oktobra. 1928 ............................................................ $2,901.70 OPOMBA: Albert Stefancic. c. 970. član društva št. 29. Rojen 12. januarja, 1915. Pristopil v Zvezo 10. februarja, 1927. Umrl 30. septembra, 1928. Star ob smrti: 13 let, 8 mesecev in 18 dni. Njegova mati upravičena do $-150 smrtnine. koja svota ji je bila nakazana dne 15. oktobra. 1928. Denver, Colo. 8. novembra. 1928. Anthony Jeršin, gL tajnik. SPREMEMBE MED ČLANSTVOM Z.S.Z., ZA MESEC OKTOBER, 1928. K št. 1 pristop, iz ml. odd.: Adolph Anzichck. c. 3928, R. 16. za v. $500 in $1; Jolin Prijatu. c. 3929, R. lo, zav. $500 in $1. Na novo pristopil: Dr. Joseph F. Prinzing, c. 3936. R. 33, zav. $1000 in $1. Prestopil k št. 3: Anthony Gorniek, c. 2850. R. 19. zav. $1000 in $1. Prestopil k št. 34: Andrew Dispe-tovich, c. 226, R. 21, zav. $500 in $1. K št. 3 pristop.: Mike h Chorak. c. 3931, R. 17, zav. $1000 in $2» Susp.: John Horvat, c. 903, R. 30. zav. $500 in $1: Joe Novak. c. 892. R. 37. zav. $500 i r. $1: Frances Novak. c. 1609. R. 3,>. zav. $500 in $1; .Milan Matjasich. c. 1338, R. 34. zav. $1000 in $1. Umrl dne 19. oktobra. 1928: Joe Matjasich, c. 1338. star 46 let. Vzrok smrti: pljučnica. Pristopil v Zvezo: 11. septembra, 1914. zav. $500, R. 32. K št. 4. prestopila od št. 12: lobana Sever, c. 692, R. 23. zav. $500 in $1: Anton Sever. c. 152. R. 35. zav. $1000 in $2. K št. 5 pristopil iz ml. odd.: Joseph R. Sever, c. 3932, R. 16, zav. $1000 in $1. Pri št. 7 zopet sprejete: Dorothy Kowalczyk. c. 3455, R. 16. zav. $1000 in $1: Mary Videtich, c. 1117. R. 23, zav. $500 in $1: Mary Koritko. c. 2246, R. 33. zav. $1000 in $1; Clara MeConatv. c. 2905, R. 41, zav" $500. Susp.: Anna Levsik. e. 3056. R. 16. zav. $1000 in $1. Pri št. 8 zopet sprejeta: Mary Licy. c. 1176, R. 29, zav. $500 in $1; Steve Licy. c. 1175. R. 37, zav. $500 in $1. K št. 9 pristopila: Mary Mossor. c. 3933, R. 44, zav. $1000 in $1. Pri št. 14 zopet sprejeta: John Bonza, c. 3760, R. 22. zav. $1000 in $2; i-rank Matko. c. 3788. R. 22. zav. $500 in $1. Susp.: Anton Kabonic, c. 3091, R. 30. zav. $1000 in $2: Josephine Velikanve. c. 3693, R. 17, zav. $500 in $1. Prestopili k št. 30: Frank Erzin. c. 3038, R. 43, zav. $500 in $1: Katherinc Erzin, c. 3874. R. 40; /.av:'$500 in $1: Paul Tempter, c. 3762, R. 33, zav. $500 ill $2: Marv Tempter, c. 3761. R. 20. zav. $500 in $2. K št. 16 pristop.: Anna Perine. c. 3934, R. 39, zav. $500 in $1. K št. 17 pristop.: Katherine Major. c. 3935, R. 16, zav. $500 in $1. Pri št. 21. zopet sprejeti: Frank Košir. c. 1876, R. 44, zav. $1000 in $1; Frank Stare. c. 2771, R. 37, zav. $250 in $2: Agnes Puzelj, c. 1875, R. 36, zav. $1000 111 si: John Keefner. c. 3796. R. 38. zav. $500 in $2. K št. 22 pristop.: Bambina Italisano, c. 3936, R. 19. zav. $1000 in $2; Nellie Romano, c. 3937. R. 19, zav. $500 in $1. Susp.: Andrew Pervan, c.2598. R. 2'). zav. $1000 in $2: George Korpanv. c. 2662. R. 16, zav. $1000 in $1; Nick Mashich. c. 3798. R. 40. zav. $1000 in $1: Albert Hoffman, c. 3176, R. 17 zav $1000 in 81: Marv Murray, c. 2996. R. 38. zav. $1000 in SI. K št. 23 pristopil iz ml. odd.: Frank Yartz. c. 3938, R. 16, zav. $1000 in $1. Susp.: Frank Kostelec. c. 2743, R. 26. zav. $500 in $2. Pri št. 26 susp.: George Vikara, c. 2779. R. 32. zav. $500 in $2; Jacob Sum-rada. c. 2o68, R. 30. zav. $500 in $2; Joc Nedorešček, c. 3087, R. 38, zav. $500 in $2. K št. 29 pristopile: Antonctte Donat. c. 3939, R. 19. zav. $1000 in $1; Rose Kopperman. c. 3940, R. 22. zav. $1000 in $2; Katarina Pelech. c. 3941, R 33 'av- 5500 m $1: Aloisa Zadnik, c. 3942, R. 26. zav. $500 in $1; Frances Mulev, c. 3943. R. 26. zav. $1000 in $1. Susp.: Theresa Pecavar, c. 3477, R. 34, zav. $1000 in $1. K št. 30 pristop.: Yujo Louis Covonovich. c. 3944, R. 36. zav. $1000 in $2-iz ml. odd.: Rem.) Spigarelli, c. 3945, R. 16. zav. $1000 in $2. K št. 31 pristop.: Louis Kozlevhar, c. 3946, R. 33. zav. $500 in $2. - K .st. 32 pristop.: Marv Strashofcr. c. 3947, R. 40, zav. $250 in $1 • Joe Jakeii c. 3948. R. 44. zav. $1000 in $1; Katarina laken. c. 3949. R. 35, zav. S1000 m SI. Pri št. 33 su.-p.: Anthony Kcrmetz. c. 3740. R. 23, zav. $500 in $1 Pn st. 34 zopet sprejet: Matt. Yanov. c. 3635. R. 40. zav. $1000 in $2. in st. 06 zopet sprejet: Mike Caekovich, c. 3482. R. 45, zav. S500 in $2 ?n-;3/TriSot°p-: KVl -Tolmson- c- 395°. R- 42, zav. $250 in $1; Anna Miller,-c. 39;»!. R. 4S, zav. $250 in $1. K št 38 pristopilo 1« članov, kakor že poročano pred dvema tedni. /a Sl. urad Z. S. Z. Anthony Jeršin, gL tajnik. AKO STE SE PRESELILI ali če ne dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj spoiočite upravi "Amer. Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošijite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela. RABITE TA KUPON, katerega izrežite in pošljite na upravo. Sporočana Vam moj novi naslov, ki je: Naslov in mesto______________________________________________________ Moj stari naslov pa je bil: Naslov in mesto____________ _________________ Sem člau(ica) društva štev.______________ _ JO S. SNIDER ▼ zvezi x Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarxn St., Denver, Cola. Keystone 2779 South 3296 ae priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem r^du. UČILNICE DANSKEGA KMETA. _ m Danska se more ponašati, da ima najvišje izobraženega kmeta na svetu, a tem pa obenem najbolj razvito -kmetijstvo in za demokracijo zrelo ljudstvo. Za vse to se ima zahvaliti svojim ljudskim visokim šolam, ki so danska posebnost. Pobudo za te šole je dal eden najboljših mož moderne Danske: Nikolaj Gruntvig, teolog, zgodovinar, pesnik in vzgojitelj. Ta mož, ki je združeval globoko vernost z iskrenim domoljubjem in plamene-čo ljubeznijo za kmetsko ljudstvo, se je že od leta 1832 pečal z načrtom višjega šolstva za kmetsko prebivalstvo. Pri tem sta ga pa vodili predvsem dve načeli: Prvič: Doba, ko je človek najbolj sprejemljiv in sposoben za izobrazbo, ni otroška ali mladeniška doba, marveč odrasla doba. Takrat, ko se mladi človek zave pomanjkljivosti svojega znanja in se zbudi v njem zanimanje za vsa področja človeškega znanja. Drugič : Ni bistveno poučevati, marveč dvigati, vzgajati — in to posebno z osebnim vplivom požrtvovalnih učiteljev. Znanost kot taka nima velikega pomena, knjižna modrost je večinoma male koristi. Kar manjka, je živa beseda, ta čarovna palica, ki jo mora znati učitelj rabiti. Na podagli teh načel je nameraval Grundtvig ustanoviti šole za mlade ljudi od 18. do 23. leta. Učni predmeti naj bi bili: materni jezik — toda manj književni jezik nego ljudska govorica, — domo-znanstvo, književnost, nordijska mitologija, narodna pesem, zakonoznanstvo. Prva šola po Grundtvigo-vem načrtu — hoeiskole — se je ustanovila leta 1844 v Roed-dingu v severni Šleziji. Ko je potem Prusija to pokrajino anektirala, so šolo premestili v Askov. Izpočetka se je šola vzdrževala z zasebno podporo; šele znatno kasneje so se za ljudsko visoko šolstvo dovolila javna sredstva. Sedaj imajo na Danskem približno 85 ljudskih visokih šol z 8 do 9 tisoč učenci. Skoraj vse te šole se nahajajo na deželi, da se mladi ljudje ne bi odtujili vasi: kmetska mladina naj se pač čim više izobrazi, toda svojemu kmetske-mu stanu naj ostane zvesta. — V sedanjem času stiskanja grozdja in pripravljanja mošta bo marsikdo našel koristne nasvete in navodila v knjigi 99 "KLETARSTVO ki jo je spisal ravnatelj kmetijske šole na Grmu. CENA JI JE $2.00. Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 184» WEST 22sd STREET, CHICAGO, ILL. RADIO APARAT, opremljen z vsem, v dobrem stanju, se proda prav poceni. Ogledate si ga lahko zvečer na: 1929 W. 23rd St., Chicago. Tečaji se vrše večinoma le pozimi, ko delo na polju počiva. Po mnogih šolah je skupni pouk za oba spola. Na šolah so pogosto tudi internati. Pouk traja 3 do 7 mesecev. Pouk je zelo mnogostranski in obsega vselej: verouk, petje, telovadbo, danski jezik in književnost, zemljepisje in zgodovino Danske, aritmetiko, lepopisje; na splošno tudi nekoliko pravoznanstva, naravo-znanstva in fizike, za mlade može še risanje in geometrijo, za dekleta krojaštvo. Večina teh predmetov se obravnava na konferencah in ne v pravih tečajih. Hoeiskole prirejajo sestanke, slavnosti, izlete, seje itd., pri čemer igra pesem veliko vlogo. Kljub vsej vnemi učencev in učiteljev pa more biti pouk v teh kratkih mesecih samo elementaren. Pokazala se je potreba po dopolnitvi. V ta namen so primerno izpreme-nili šolo v Askovu. Semkaj prihajajo sedaj fantje in dekleta, ki so dovršili navadno hoeiskole ter se žele dalje izobraziti. Askov je postal dejansko prava univerza kmet-skega prebivalstva. ki ima profesorje, s kakršnimi bi se mogla ponašati vsaka univerza v Evropi. Danes je na Danskem približno 180,000 kmetskih mož in žena, ki so obiskovali hoeiskole. Njihov vpliv na celoto se silno pozna. Izobraženi danski kmet je preobrazil svojo deželo; demokracija se je izvedla na znotraj in zunaj, ne izvzemši cerkve: preosnovalc POZOR! C1TAJ! Sedaj imam najboljša različna zdravila, katera prekosijo vse druga na svetu, če vam Iasie odpadajo ali ste jih že izgubili in če je le še mah na glavi vam popolnoma zopet zrastejo. Toraj ne odlašati, da ne bo prepozno. Od Bruslin tinkture postanejo sivi lasje v osmih dneh popolnoma naturni kakor v mladosti, prahute, luskine, srbečica na glavi ali drugod se odstrani v treh dneh. Wahčič Fluid ozdravi najstariji Reumatizem in trganie po kosteh v kratkem času. Najboljša zdravila zoper rane, opekline, kraste, turove, ii-šaje in drugo na koži, kurje oči. bra-dovice itd. Ta zdravila in še druga se dobijo samo pri meni. Vsakemu $5.00. kateri bi brez uspeha rabil. Pišite po brezplačni cenik. JACOB WAHČIČ. 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio. POZOR NAROGNIKI-CE! Vsem onim, ki naročajo lisi "Amerikanski Slovenec*' svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem lista v stari kraj so veliki stroški Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj lo sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, ka kor smo že omenili, veliki stroški. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke> daj je njihova naročnina plačana. Prva' številka- znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takib slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino ne upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpoštevali in v tem ozira sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo. 1 Uprava "Amer. Slovenca". se je poljedelstvo in ustanovile zadružne mlekarne, ki slove po svojih izdelkih sirom sveta; obdelala se je Jutlandija itd. — Vse te politične in gospo-darsko-socialne revolucije je na miren način izvršil danski kmet, ki so ga vzgojile ljudske visoke šole. -o- PROSJAK, TAT IN MILIJO-NAR. V Kišinevu v Besarabiji je vzbujal pozornost skrajno zanemarjen, hrom berač, ki mu je vsak rad podaril kakšno malenkost. Zaradi tega so mu bili drugi berači nevoščljivi in so skušali dobiti kakšno sredstvo, da bi se ga odkrižali. — Končno so ga seznanili z mlado, lepo beračico, da bi vohunila za njim. Hromcu, ki mu je bilo ime Leonid Adacki in ki je bil po rodu Rus, se je srce vnelo za ubožno lepotico in v neki izgubljeni uri ji je priznal, da ni niti reven niti hrom, temveč da je kot poglavar večje tatinske tolpe sila bogat. Mož ni lagal. Ko so mu preiskali brlog, v katerem je prebival, so našli velike kupe draguljev in drugih dragocenosti, čekovne knjižice za ogromne vsote in velike vsote v gotovini. Med drugimi predmeti so našli tudi zlato, z dijamanti posuto tobačnico, v katero so bile vrezane besede: "Vladarju Nemčije, cesarju Viljemu, 1905." Kako je prišel do te to-bačnice, Adacki ni hotel povedati. Morda si bo premislil, ko mu postane med štirimi zidovi dolgčas. KOLIKO LETAL SE JE PONESREČILO LETOS? Ameriški državni trgovinski oddelek je objavil statistiko, iz katere je razvidno, da se je v prvi polovici letošnjega leta ponesrečilo po vsem svetu 390 letal. Pri tem je izgubilo življenje 153 oseb. Letalske nesreče se strahotno množijo. — Tako je bilo v vsem lanskem letu samo 190 letalskih nesreč, torej v samem letošnjem prvem polletju več nego dvakrat toliko. V IN IZ JUGOSLAVIJE preko Chcvbnurga in Bremena na največem in najhitrejšem nemškim parnikom COLUMBUS ali s k n kini ni drugim paro-brodom omenjeno črte. Samo 7 dni preko morja. Izvrstno kabine t ret jena razreda, saran sobe. TIKETI ZA SEM IN TJA PO ZNIŽANI CENI Za informacije vprašajte ka-terikoliga lokalnega agenta tli 130 W. Randolph St., Chicago. NORTH GERMAN LLOYD, CHICAŠKIM SLOVENCEM NA ZNANJE! Začenši s tem tednom pa do novega leta, bo prodajalna plošč v prostorih upravništva "Amer. Slovenca" odprta vsak torek in soboto večer do 9. ure. To smo odredili zato, da bo dana prilika onim, ki delajo po dnevu in prihajajo ob večerih po plošče in razne druge stvari. Obiščite ob večerih našo prodajalno plošč, da slišite nove slovenske plošče, ki so prišle zadnje čase na trg. Pazite na oglase plošč v našem listu in potem pridite v našo prodajalno, da jih slišite. Uprava "Amer. Slovenca". PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naroČila ca premog — drr* in prevm-Janje pohStvs ob Eara ichtvt. Pokličite Telefon: Roosevelt «1. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chfrasp. A ' m« AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 21. novembra 1928. - — ~ 1 • ~ -------- 1 i 11 Morski razbojnltelil] j ii Spisal kapitan Frederick Marryat. gggggg » ■■n i angleščine prevel J. M. 33 Hawkhurst je pokazal proti vhodu v pristanišče. "Kadar vas vprašam za svet, mi ga dajte," je dejal kapitan in se žalosten obrnil. V tem je hodil Francisco po kabini globoko zamišljen. Kakor tudi je bil mlad, smrti se ni bal, zakaj nič ga ni vezalo na življenje, da bi mu bilo drago. Spominjal se je svoje matere, toda ne njene smrti; to so mu prikrivali. Od sedmega leta dalje se je vozil s Kajnom na suženjski ladji in od tedaj je živel skupaj z njim. Do zadnjega časa je mislil, da je kapitan njegov oče. Vsa leta, ko je Kajn tržil s sužnji, je posvetil mnogo časa njegovi vzgoji in tako se je zgodilo ,da je bila edina knjiga, ki jo je bilo dobiti na ladji, ko ga je Kajn prvikrat začel učiti, Sveto pismo, ki je bilo last Franciscove matere. Po tej knjigi se je naučil čitanja, in ko je napredoval v vzgoji in učenju, so pridobili še drugih knjig. In čudno se vidi, da trgovina, s katero se je pečal dozdevni oče, ni pokvarila dečka. Toda vajen temu izza mlada, je smatral zamorce za drugo vrsto bitij — mnenje, ki se je zdelo popolnoma upravičeno z ozirom na krutost Evropcev proti onim. So ljudje, ki so že po naravi tako dobri in plemeniti, da jih noben slab zgled, nobena slaba družba ne more pokvariti; in take naravi je bil Francisco. Ko je pa postal starejši in razumnejši, je začel sam premišljati vse krutosti in grozovi-tosti, ki so jih trpeli zamorci, in jih je sovražil fže takrat, ko se je Kajn polastil suženjske ladje ter jo izpremenil v razbojniško. V začetku niso izvrševali velikih zločinov, temveč le lovili in plenili ladje, ljudi pa puščali žive. Pot zločina pa drži hitro navzdol, in ker je bila po izpovedih ujetih in zopet izpuščenih ljudi razbojniška ladja več nego enkrat v nevarnosti, da jo ujamejo, niso več prizanašali človeškemu življenju, in le še prepogostoma so prihajali za umori še hujši zločini. Francisco je bil priča raznim strašnim prizorom, da mu je kar kri zastajala v žilah. Dostikrat je poizkušal rešiti nesrečneže, toda zaman. Razvnet od grozot kapitanovih in njegovih mož, je pred kratkim brez strahu povedal svoje mnenje in se ustavljal kapitanu, zakaj v jezi je Kajn priznal, da Francisco ni njegov sin. Ako bi bil kdo izmed častnikov ali mornarjev izrekel le eno samo besedico tega, kar je prišlo iz Franciseovih ust. bi bil že davno prejel plačilo za svojo drznost. V Kajnovih prsih pa je nekaj govorilo za Francisca, kar se ni dalo potlačiti — navada in njegova družba. Deček je bil leta in leta njegov spremljevalec, kakor bi bil del njega samega. Nekaj je v naši naravi in tudi ako je še tako pokvarjena, kar nas nikdar neče zapustiti — in to je, da iščemo nekaj, kar bi ljubili, kar bi čuvali in branili: to se lahko pojavlja proti psu ali katerikoli drugi živali, ako se ne more navajati na drugega človeka. Taka so bila čuvstva, ki so vlekla Kajna k Franciscu, in to so bila čuvstva, ki so mu do sedaj rešila življenje. Potem, ko je hodil mladenič nekoliko časa gor in dol, je sedel na skrinjo, na kateri je bil prej sedel kapitan; in njegove oči so kmalu zagledale glavo Pompeja, ki je gledal v kajito in mu migal s prstom. Francisco je vstal, vzeliz omare vrč s pijačo, šel proti vratam in ga brez vsake besedice izročil Krumanu. "Masa Francisco," je dejal Pompej, "Pom-pej pravi — vsi Krumani pravijo, kadar pobegnejo, tudi z njimi. Pompej jfravi — vsi Krumani pravijo — oni vas hočejo umoriti. Nikdar vas ne umore, dokler je samo še en Kruman živ." Zamorec je rahlo potisnil Francisca nazaj, kakor ne bi hotel slišati njegovega odgovora, in naglo odhitel proti zadnjemu delu ladje. OSMO POGLAVJE. Napad. V tem času se je pojavil veter in pihal črez morsko površino proti onemu kraju, kjer je bila ladja zasidrana. Kapitan je poslal mornarja na jadrenik, češ, naj se pazno ozira, sam pa je s prvim krmarjem korakal po krovu. "Morebiti je odjadrala eden ali dva dni pozneje," je dejal kapitan, "pripravljen sem bil nato in zanesite se, naša bo, ako pojde po vzhodni črti. Ako je ne ugledamo drevi, ko se bo še videlo, odjadramo. Dobro poznam te Portugalce. Veter se je že uprl v našo ladjo, ljudje naj bodo torej pripravljeni." Bilo je že pozno popoldne in v kabino so prinesli večerjo. Kapitan je krenil dol in sedel k mizi poleg Francisca, ki je molče večerjal. Njegova jeza se je bila polegla, naklonjenost do Francisca, ki je bila izginila le za nekoliko časa, se je povrnila z mnogo večjo močjo, in tako je enkrat ali dvakrat poizkusil, pa zaman, da bi ga pripravil do pogovora, kar je začul z jadrenika klic: "Jadra, ho!" "Za Boga, tukaj je!* 'je vzkliknil kapitan in planil pokonci, nato pa takoj zopet sedel nazaj. Francisco si je položil roko na čelo, zaprl oči in se s komolcem oprl ob mizo. "Velika ladja, kapitan; drugo vrsto glavnih jader že lahko vidimo", je zaklical Hawkhurst navzdol. Kapitan je naglo izpil nekoliko vina, za-ničljivo in jezno pogledal Francisca ter planil na krov. "Sedaj pa na noge, fantje!" je zaklical kapitan, potem ko je nekoliko časa z daljnogledom opazoval ladjo; "ona je; dol s to solnčno streho in dvignite sidro! Na tej ladji je več srebra, nego ga gre v vaše skrinje, in dobri svetniki v cerkvah v Goa bodo morali nekoliko dalje čakati na svoje zlate svetilnike." V trenutku se je začelo živahno življenje med moštvom. Odpravili so platneno streho, ki jih je varovala vročih solnčnih žarkov, in z združenimi močmi dvignili sidro. V dveh minutah se je "Avenger" premikal in obrnil svoj tek tako, da je nesrečni ladji zaprl pot. Veter je potegnil nekoliko močneje in razbojniška ladja je letela po gladki morki površini kakor delfin. Črez eno uro je bilo mogoče natanko videti vso ladjo — toda solnce se je že potapljalo v morje, in preden so dognali, kako močna je ladja, se je zmračilo. -o- Naročajte najstarejši slo renski list v A merilci "Ameri-icantki Slo»«»n»c !" TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC #28 DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pilite nam po ceno prodno oddate naročilo drugam! IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo ix slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. 3 G 1 ---- I PISANO POLJE I oooooooooooo j jyj^ Trunk oooooooooooo Dve najnovejši slovenski plošči STE PRAVKAR IZŠLI. 31519—Kranjski spomini, lendler, Emilka, polka ............................................................75c Dva poskočna komada, pristno slovenskega izvora, ki boste ugajala vsakemu plesaželjnemu Slovencu. kakor na pr. Amerikanec Gorenjcev Tone, V krčmi itd. — Tudi sedaj izdana oba smešna prizora s petjem in godbo sta vzeta iz življenja in jih bo vsakdo rad poslušal. 81520—Na pustni torek, Vojaški nabor ............................................................75c Na tej plošči je nastopil zopet naš pevski zbor "Adrija", ki je znan po svojih prejšnjih komadih. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO PRIPOROČAMO. 68923 Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25 68924 Romanje, 1. in 2. deL Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25 78406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika......................- .75 79483 Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester.....................75 79484 Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester................ .75 80183 Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75 80184 Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75 80331 Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75 80332 Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75 80333 V krčmi, 1. in 2. deL Slika s harmoniko in petjem.............................75 80334 France, polka — Gozdni zvok, trumplan. orkester......................... .75 80481 Dole, dolg fant, polka — Senicica, polka, orkester.............................75 80482 Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom............................75 80526 Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75 80527 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75 81250 Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije .................................................75 81413 Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75 81414 Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75 81454 Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbi•..........................75 81455 Holzhacker koračnica, —. Kranjska koračnica, trio. <-itr<- .......75 81204 Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko .75 Za vse druge plošče nam pišite po cenik. Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PREJELI SMO Družinsko pratiko Za leto 1929. STANE S POŠTNINO 25c Pa še nekaj ZA VSE LJUBITELJE IN PRIJATELJE DOBRIH KNJIG IN LEPEGA BERILA! Ostalo je nam nekaj iztisov knjig od GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE, za leto 1928. Te knjige so: 1. KOLEDAR ZA LETO 1928. v katerem je več zelo interesantnih črtic, povestic in raznih svetovnih poročiL 2. "OB SREBRNEM STUDENCU", krasna povest izpod peresa Franc Jakliča. 3. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna čitanka izpod peresa Filip Terčelja. 4. "OČE BUDI TVOJA VOLJA", povest iz Istre. Zelo zanimiva. 5. "ZGODBE SV. PISMA", stare zaveze. T* knjige so se prodajale skupaj za svoto $1.10. KDOR NAROČI TE KNJIGE SEDAJ, MU DAMO ZRAVEN ŠE "DRUŽINSKO PRATIKO" ZA LETO 1929. To je pet knjig in pratiko za samo 85 centov TA PONUDBA PA VELJA SAMO DO 24. NOVEMBRA 1928. Zato se poslužite te prilike takoj! Izrežite ta oglas n zraven pošljite svoto 85c. in mi bomo vam poslali omenjene knjige vred z "Družinsko pratiko" za leto 1929. Knjigama Amerikanski Slovenec Nevaren nasprotnik. Baje je v Jugoslaviji pravo-slavje silno nevaren nasprotnik katoliških interesov. Mogoče je bojazen opravičena, kolikor bi prišla v poštev politična stran pravoslavja, in politika je s pravoslavjem najtesneje spojena. Politična nevarnost se mora odvračati enako s politiko, ne z golim kričanjem in še s slabšim abstinira-njem iz političnega polja. Verska stran pravoslavja bo pa težko nevarna katoličan-stvu, ako je prvič katoličan-stvo živo, dejansko, dosledno, no pa morda samole v besedah, in drugič, ako pravoslavje ne postane malo bolj — močno. Iz Beograda se namreč poroča, da je tam versko življenje (pri Bilo je povsem na mestu. Znani Clarence Darrow tišči pač v javnost, kakor še drugi v Ameriki in kje drugje. Da javnost o njih govori, to je vse, drugo ostane postransko. V Chicagu je bila napovedana debata. Proti štirim bi bil Darrow rad debatiral, pa je kardinal Mundelein prepovedal predstavniku katoliškega naziranja nastop. Prepoved je bila umestna. Iz javnih debat še nikoli ni prišlo nič koristnega. V srednjem veku so bile take debate na dnevnem redu, ampak navadno je razkol po debati le še bolj zazijal. Dvomim. da je prinesla debata v Chicagu le količkaj dobička, in bi ga bila prinesla, ako bi bil posegel vmes tudi katoliški pravoslavnih) skoroda pod — profesor Siedenberg 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. ničlo. Za stotisoče pravoslavnih so na razpolago le štiri cerkve, pa še te so baje prazne. Sove, če je na katoliški strani morda isto stanje, potom bi utegnilo biti pravoslavja nevarno in opasno, ker ima v tem slučaju pravoslavje vso-kako politično moč na svoji strani. Rimsko poganstvo jo razpolagalo z neomejeno politično močjo zoper krščanstvo v stoletnem boju, pa jo podleglo paganstvo, krščanstvo pa zmagalo. Hitra naglica. Zelo hitri so v Meksiki. da puška kar poči, če kaj zašu-mi, in vrlo nagli so v Rusiji. — Politično so bratje v Rusiji in Meksiki sorodni, čemu bi ne bili tudi v hitri naglici? Pregovor pa pravi, da naglica škoduje, in resničnost tega pregovora utegnejo izkusiti v Meksiki, kakor izkušajo robo že v Rusiji. V premogovnikih južne Rusije so baje izsledili med inteligenco proti vlad no zaroto. — Kaj je resničnega na zaroti, se pri sedanjih ruskih razmerah i kol i ne more izvedeti. De jstvo je. da se je vršil "proces", mnogo inženerjev je bilo zaprtih. šest usmrčenih. Take procese vodi lahko sedanja vlada, a malo bolj težko je obratovati premogovnike, in skoroda delo tam stoji in de-lavstvo strada, dv.si je bogastvo v zemlji. Vsak i nt e lige nt si bo dvakrat premislil iti v kako službo, kjer bi ga lahko ovadil kak podel boljšej političnega ruvanja, ker boljšej je zdaj — gospod, inženir pa naj bi vsaj bil — hlapec. S komunističnim kričanjem pa se enako ne more obratovati v premogovnih rovih, treba pa je dela ter kruha, in treba je premoga, ki' je v zemlji, in treba je možga-■ nov, učenih možganov, da se premog spravi iz zemlje. Nervozna gospoda v Moskvi, ki je zelo hitra pri sekanju glav. je zdaj v premogovnikih brez — glav. Pri glavah hitri boljšej i se zopet ozirajo na za-pad, če bi bilo tam še kaj — glav, ki bi spravile premog iz zemlje, ako se glave ne bodo premislile, in obenem se je hitra gospoda tudi odločila, da hoče proces — revidirati. Našli bodo, kar. bodo potrebovali, se razume, in če potrebujejo zaprtih inženirjev, jih bodo razglasili za nedolžne, in mrtvim . . . eh . . ., kdo bi se za take "verske", toraj — strupene reči brigal, ko gre zdaj za drugo robo, ki je ni, za kruh in premog. Puške pokajo, in glave padajo, pa pade še marsikaj v Rusiji, in bo enako tudi v Meksiki, kjer se "dela" z nervozno naglico, a se malokaj — stori. * * * Zanimivo je, da se je Darrow iz agnostika izpremenil v skeptika. Seve je bilo to potrebno. drugače bi debata ne imela smisla in Darrow bi ne mogel priti pred publiko. Agnostik pravi, da ne ve ničesar, a niti ne zanika, toraj ni piš nt' miš. Tak ne more debatirati. Skeptik je druge sorte ptič, on dvomi, in debata je mogoča. Pa morda bo Mr. Darrow ob priliki obrnil svoj plašč zopet po agnostičnem vetru. Neke vrste opravičen skep-ticizem bi Mr. Darrow lahko našel v vsaki krščanski apolo-getiki, njegov skepticizem je golo zanikanje, nikakor ne iskanje. Razmišljevanje. iskanje in izkustvo je gotovo potrebno, a še bolj pa je potrebna resnica. Kako naj svet napreduje, ako sicer razmišljuje, a ostaja pri večni skepsi, pri dvomu, ali se oprime mrtvilnega agnosticiz-ma ,ki ne dovede nikoli do kakega resničnega rezultata? — Življenje brez resnice je tavanje, in sv. pismo govori opravičeno o takih, ki "sedijo v senci smrti". Kjer je smrt, ni napredka, vsaj ne trajnega in istinitega, in govorjenje o napredku in napredovanju je prazno besedičenje, kar je jasno razvidno pri naših slovenskih "naprednjakih", ki so večinoma — nazadnjaki najža-lostnejših postav. Goli dvom je najslabša podlaga za iskanje resnice, in za resnico mora iti, ako je kaka javna debata opravičena, nikakor pa ne za prazno senzacijo in publiciteto. -o- KONKURENCA MED FORDOM IN CHEVROLET AVTOMOBILI. Chicago, 111. — Fordovi in Chevrolet avtomobili so bili zadnjih par let v velikem prometu in so končno pričeli tekmovati za prvenstvo. Skoro so bili Fordi najbolj priljubljeni radi preproste sestave in trpež-nosti. To leto se je pričelo izdelovati nove Forde, kateri so postali popularni takoj, ko so bili izdelani prvi vzorci. Chevrolet pa nikakor neče ostati v ozadju. Izdelali so nove načrte, po katerih naj bi izdelovali Chevrolet avtomobile, ki bi nadkriljevali Forde. Poroča se, da bodo nadalje vsi Chevrolet izdelani na 6 cilindrov, pri tem ko imajo novi Fordi le 4 cilindre. -o- PAUL BONCOUR ODSTOPIL KOT DELEGAT V LIGI NARODOV. Pariz, Francija.—Paul Bon-cour je bil že štiri leta francoski poslanik pri ligi narodov v Ženevi; te dni se je pa kar lia-enkrat raznesla vest, da se je odpovedal temu uradu. Pristaši socialistične in radikalne stranke so to vest ze veseljem pozdravili. Cela zadeva pa pomeni, da Poincarejeva vlada ne bo imela mirnih časov.