GLAS LETO XXI. ŠT. 45 (1009) / TRST, GORICA ČETRTEK, 17. NOVEMBRA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto damj@n P. Rupnik ob 25-letnici Centra Aletti “Prvo je življenje!” sakoletno srečanje sloven- skih prijateljev in dobrotni- kov Centra Aletti iz Rima je letos potekalo na zahvalno nedeljo, 6. novembra, v župnijski cerkvi v Dravljah. Pri evharističnem so- maševanju, ki ga je vodil p. Milan Žust, so mašniki h kruhu in vinu položili na bogoslužni oltar zahva- le in prošnje za vse žive in pokojne prijatelje centra, obenem pa je bila maša iskrena zah- vala Gospodu za srebrni jubilej obstoja in plodnega delovanja rimske ustanove. Kot zanimivost povejmo, da je bila letošnja maša glasbeno “primorsko” obar- vana: mladi člani glasbenega društva Tamburjaši iz Vipave so s sodelovanjem vokalne skupine Grlice iz Budanj in komornega zbora Plejade iz Ajdovščine iz- vedli tamburaško mašo Missa de misericordia Dei, ki jo je ob svetem letu napisal Patrick Quaggiato. / str. 3 V www.noviglas.eu 70 let Radijskega odra Narodni dom v Trstu Kakšen ustvarjalen teden! retekli teden je bil za Radijski oder zelo naporen, a tudi zelo ustvarjalen in zaradi tega prije- ten. V četrtek, 10. novembra 2016, je v veliki dvorani Narodnega doma potekal simpozij o radijski igri, ki so ga oblikovali Jože Faganel (Žlahtnost govora), Jani Virk (Besede v zraku in na tleh), Primož Jesenko (Naše zvočno bogastvo s poanto), Martina Repinc (Radijska igra na Radiu Trst A), Janez Povše (Kaj pomeni biti pi- satelj za radio? ), Franko Žerjal (Ra- dijska režija kot izziv), Lučka Susič (Radijska igra za naše najmlajše) in Manica Maver (Govor, ritem, beseda - srce otroške radijske igre). / str. 10 ml P Poročne zveze in usmiljenje ISTAT in oaza e dni je italijanski zavod za statistiko ISTAT objavil vsa- koletno poročilo o stanju poročnih zvez v Italiji. Glede na leto 2014 se je lansko leto število poročnih obredov zvišalo za 2,4%, kar je zanimiv podatek. Morda bo kdo mislil, da je pozi- tivno nihanje zakonskih zvez po- sledica bolj svežega in spravljive- ga pogleda papeža Frančiška in Cerkve na zakon. To ne bo povsem držalo, saj je v porastu obhajanje civilne poroke, a upada cerkvena oblika poročne zveze. Ne moremo pa niti mimo podatka, da je vztrajanje v poročni zvezi veliko bolj močno in trdno med zakonci, ki so sklenili zvezo pred oltar- jem, kakor med onimi, ki so si za poročno slavje iz- brali civilno obliko. / str. 14 G. Karel Bolčina T Svet okrog nas17. novembra 20162 Povejmo na glas In zgodil se je Trump Statistični podatki Občinske zveze, padavine, odpadki in promet ri predsedstvu deželne vlade je izšel nov zbornik Regione in cifre (Dežela v številkah), v katerem so vsako leto zbrani mnogi statistični podatki Furlanije Julijske krajine. Medobčinske zveze Novost letošnje izdaje je razdelek o medobčinskih zvezah, t. j. o novem upravnem subjektu, ki je zaživel z reformo lokalne samouprave konec leta 2014. Iz preglednice s statističnimi podatki 18 medobčinskih zvez je razvidno, da ima največ prebivalcev Julijska unija (234.874), ki pa je po površini na predzadnjem mestu (212,5 kv. km). Manjša je edinole zgornjesoška zveza (202,3 kv. km). Največ površine zavzema karnijska zveza, ki šteje tudi največ občin (28). Občine Število občin v Furlaniji Julijski krajini so v letošnjem zborniku zmanjšali na 215, saj so vnesli podatek o združitvi občin Arzene in Valvasone v pordenonski pokrajini. S tem se je za malenkost spremenilo tudi razmerje med občinami glede na njihovo lego in kmetijske značilnosti. Občin v ravninskem predelu je zdaj 108, obalnogričevnatih je 6 (vse so v tržaški pokrajini), notranjegričevnatih je 44 in hribovskih 58. Delitev po kmetijskem ključu pa kaže, da je 101 občina nekmetijska, 59 jih je kmetijskih, 56 pa goratokmetijskih. Vreme Poglavje o vremenskih podatkih kaže, da je v Furlaniji Julijski krajini srednja temperatura znašala 13,5 stopinj Celzija, kar je za desetinko manj v primerjavi z letom 2014. Bistveno drugačne podatke pa so vremenoslovci inštitutov ISPRA in ARPA zabeležili pri meritvah padavin. V letu 2015 je zapadlo 1.126 milimetrov vode, kar pomeni, da se je količina padavin v enem letu prepolovila. Leta 2014 je bilo namreč 2.211 milimetrov padavin. Odpadki Znani so tudi podatki, ki jih je zbrala agencija ARPA, o proizvodnji in ločevanju odpadkov v naši deželi. Količina mestnih trdnih P odpadkov je v letu 2015nekoliko padla, in sicer na557.056 ton, ločeno zbranih jih je bilo 64%, kar je za odstotek večji podatek kot leta 2014. V ločenem zbiranju prednjači Pokrajina Pordenon (80,3%), medtem ko je na zadnjem mestu Pokrajina Trst (36,7%). Promet in prevozi V poglavju o prevozih je zabeležena rahla rast števila potnikov, ki so se poslužili letališča v Ronkah. Na aerodromu Furlanije Julijske krajine je v letu 2015 pristalo 372.119 potnikov, odletelo pa jih je 368.746 (leta 2014: 371.122 in 368.746). Primerjava med letoma 2014 in 2015 kaže, da se je pristaniški promet v lukah Trsta, Tržiča in Porto Nogara po številu kontejnerjev nekoliko skrčil (s 506.764 na 501.982), a količina pretovorjenega blaga se je povečala na 62.640.332 (+200.000 v primerjavi z letom 2014). Povečalo se je tudi število vozil. Leta 2014 jih je bilo v Furlaniji Julijski krajini registriranih 1.010.877, lani pa 1.016.885. Te podatke je zbral ACI, zaobjemajo pa avtobuse, tovornjake, osebne in službene avtomobile, traktorje in vsa ostala motorna vozila. Javnih prevozov v naši deželi pa se po poizvedbi ISTAT poslužuje slaba četrtina prebivalstva (24,4), kar Furlanijo Julijsko krajino uvršča na deveto mesto med dvajsetimi deželami Italije. Z vlakom se redno vozi 34,1% deželnega prebivalstva nad 14. letom, kar FJK umešča na deseto mesto med italijanskimi deželami. Cena nepremičnin pada, manj bencina, več dizelskega goriva Padec cen nepremičnin v Furlaniji Julijski krajini se v lanskem letu ni ustavil. To je razvidno iz razpredelnice v letnem statističnem zborniku Regione in cifre, ki ga je tudi letos – že 46. leto – izdalo predsedstvo deželne vlade. Cena stanovanja srednje velikosti v predmestjuTrsta se je v drugem semestru leta 2015 gibala med 1.270 in 1750 evri na kv. m, v istem obdobju lani pa so bile cene višje za približno 400 evrov, tako pri spodnji meji kot pri zgornji. Padec cen so zabeležili tudi v Gorici, Pordenonu, Tržiču in Vidmu, čeprav v manjšem obsegu kot v Trstu. Tržaška stanovanja so najdražja, najcenejša pa so v Pordenonu, kjer je sredi leta 2015 stanovanje v predmestju stalo med 850 in 1.150 evri na kv. m, kar je malenkost manj kot v Tržiču. V Pordenonu so sicer za malenkost narasle cene vil, medtem ko so za to vrsto domovanja v ostalih deželnih središčih zabeležili rahel padec cen, še posebej v Trstu. V zborniku Regione in cifre so tudi podatki o porabi elektrike. Po podatkih podjetja Terna prebivalci Furlanije Julijske krajine v povprečju porabijo 7.968 kWh, kar našo deželo uvršča na prvo mesto med italijanskimi deželami. Primerjava s sosednjim Venetom kaže, da je tam letna poraba manjša za skoraj 2.000 kWh na prebivalca, v Kalabriji, kjer je poraba najmanjša v Italiji, pa beležijo 2.600 kWh na prebivalca. Primerjava podatkov o prodaji goriva med letoma 2014 in 2015 ne kaže na velika odstopanja, zanimivo pa je, da je prodaja bencina nekoliko padla, točenje dizelskega goriva pa se je povečalo. Na cestah in avtocestah FJK so leta 2015 prodali slabih 171.000 ton bencina (leto prej tisoč več) in dobrih 247.305 ton dizelskega goriva (desettisoč več kot leta 2014). ARC/PV ljub vsem napovedim in tudi željam je bil za predsednika Združenih držav Ame- rike izvoljen milijarder Donald Trump. Osuplost ni majhna, čeprav sploh ne manjka tistih, ki so z najnovejšo izbiro ameriških voliv- cev več kot zadovoljni. Vsi pa so prepričani, da smo se znašli na pričetku novih prijemov in usmeritev, ki bodo imele svetovne posledice. Ne bo več tako, kot je bilo, bi lahko rekli, in ti- sto, kar bo, bo zagotovo mnogo ostrejše in bo okrepilo zdajšnje zelo dvorezne naravnanosti. Med redkimi, ki je tehtno opozoril na možnost Trumpove izvolitve, je bil znani novinar in ra- zumnik Paolo Mieli, in to pred nekaj meseci, ko naj ne bi imel samorastniški bogataš prav nobene možnosti za vselitev v Belo hišo. Opo- zoril je, naj Trumpa ne podcenjujemo, saj ima v rokah zelo močne adute. Adut je po Mieliju pravzaprav en sam in ni le bogastvo, pač pa dej- stvo, da obnašanje kandidata brez prave poli- tične podpore dobesedno uteleša današnji čas, kar lahko odloči volitve in kar se je potem res zgodilo. In če danes pomislimo, kakšen je ta čas, vsekakor povsem podoben novemu pred- sedniku, se lahko upravičeno zamislimo. To je čas negotovosti in stiske, čas padca vrednot, čas brez prave prihodnosti, ali vsaj takšne, kot bi si jo želeli, pa je ni. Čas vse večjega strahu množic, ki si želijo močnih dogodkov, da bi se od mučnega strahu odmaknile, čas, ki zato hočeš nočeš vse bolj pristaja na splošno uporabo sile in vojaških posegov ali celo verjame v njihovo nujnost. Čas, ki je zato vse bolj nestrpen do vsakršnih razlik in drugačnosti, med katerimi so begunci oziroma pribežniki predmet vse večjega odpora in zavračanja. Čas, ki so ga Trumpovi grobi predvolilni nastopi očitno pri- tegovali in končno pritegnili, čas, ko so množice nižjega dela srednjega razreda pre- pričane, da edino oseba, ki se je dvignila v svet najbogatejših, lahko reši njihove ekonomske težave - kakšna zmota! V resnici bo zagotovo povsem drugače: vsaj v Združenih državah Amerike se bo socialno stanje nižjega večinske- ga razreda poslabšalo in bo vplivalo, da se bo isto dogajalo tudi drugje, ne nazadnje v Evropi. Kajti Trumpova izvolitev je pričakovano izzvala veliko navdušenje desnih evropskih strank in gibanj, ki so že sicer za trdo roko bodisi na no- tranjem kot tudi zunanjem prizorišču. Vse v službi velikega kapitala, ki povzdiguje bogate in širi revščino, v svetu pa z enako silo uveljavlja gospostvo nad naravnimi viri, svet v bistvu na novo osvaja in si ga deli. In Trump pooseblja veliki kapital, ki vse bolj vodi vse. Dokaz: uspel je, kljub temu da ga izvorna stranka ni podprla, in pokazalo se je, kar je bilo mogoče slutiti že prej, da so namreč veliki kapitali od politike do- sti močnejši in da so se nemara sedaj odločili, da vstopijo v politiko. Tako bodo šle stvari hi- treje naprej. V tem smislu je Obama zadrževal tok dogodkov. Ti zdaj ne bodo več imeli ovir in le upati je, da ne bodo povsem izničili ugovo- rov, ki kljub vsemu še vedno verjamejo v dru- gačno pot. Janez Povše K Zbornik Regione in cifre za leto 2016 (Foto FJK) Najbrž ste že siti nenehnega poročanja, debat, kritik in hval na račun zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah. Tisti, ki so do včeraj govorili, kako pomembno je, da zmaga Hillary Clinton, in so napovedovali njeno zmago, vam danes razlagajo, zakaj je zmagal Trump. Da nekaj na tej relaciji ni v redu, veste sami. Višek je dosegel razvpiti prvi mož Evropske unije, Juncker, ki se je besno odzval na Trumpovo zmago pred dnevi, ko je dejal, da tako ne gre, saj mu bodo morali zdaj dve leti razlagati, kako se mora obnašati. Ker oni že vedo, kako mora iti, ne? Če odmislimo dobesedno neznosno “klofanje” slovenskih časnikarjev, vsaj večine, klofanje pomeni iztepanje in natepanje preproge ali divana, ki danes še vedno razlagajo, zakaj bi bila boljša stara in preživela predstavnica najslabšega kapitala Clintonova, v ta krog sodi tudi Juncker, bomo rekli, da je Trump s svojim denarjem (!!!) dosegel zmago, ki je dodobra zamajala svet in ga bo še. O tem, kako nepričakovana je bila njegova zmaga, najbolj zgovorno kažejo svetovne borze, ki so, glej ga zlomka!, vse veselo pozdravile njegov prihod, saj so site primeža vedno istih svetovnih bank, zanimivo pa je tudi dejstvo, da so na borzi najbolj padle delnice orožja. Za Clintonovo se je vedelo, da bo nadaljevala vojne, za Trumpa pa se ne ve, pa še s Putinom se razume, kar spet ne gre pogodu tistim, ki danes v svetu in tudi v ZDA protestirajo proti Trumpu. Že zadnjič smo napisali, da nam nista kandidata všeč, bomo pa tokrat končali o tem z besedami papeža Frančiška, ki je na vprašanje, kaj misli o Trumpovi zmagi, preprosto dejal: “Mene ne zanima on, ampak tisto, kar bo naredil”! Ameriški volivci, predvsem so to bili nekdanji beli predstavniki srednjega sloja, ki so danes obubožani, a tudi priseljenci, špansko govoreči, predstavniki manjšin, so pokazali predvsem, da so siti vladanja politične, finančne, orožarske elite, ki je že zdavnaj izgubila vsak stik s stvarnostjo in je na vodilnih položajih samo zase in za nenehno ohranjanje svojih privilegijev. Slovenski, italijanski in drugi časnikarji, ki s svojim klofanjem o Clintonovi kot imenitni kandidatki samo še enkrat dokazujejo, kako tudi sami ne razumejo ničesar, bi se morali vprašati, zakaj niso znali, tako kot sta to naredila pred volitvami ameriški režiser Moore in slovenski filozof Žižek, prisluhniti tistim, ki se v zdajšnji globalizaciji ne znajdejo, so zato odrinjeni na rob, vsem tistim, ki jih ne berejo več, ker se poslužujejo le sodobnih družbenih omrežij na svetovnem spletu, preprosto in kruto: zakaj niso znali prisluhniti revnim in revnejšim slojem. Sloviti Bauman je po izvolitvi Trumpa dejal, da je on zdravilo-strup, a nihče ni razložil, zakaj so na družbenih omrežjih volivci prisluhnili Trumpu in njegovemu neznosnemu predvolilnemu besednjaku, medtem ko so stare, odvečne in preživele besede Clintonove, ki je imela za seboj vse velike svetovne banke in vse velike medijske hiše, enostavno preslišali. Kot tudi niso povedali, da sta oba kandidata stara, kot je stara družba, katere predstavnika sta. Če je Trump izkoristil družbena omrežja za divjo propagando, to govorijo zdaj tisti, ki klofajo naprej, pa ne povedo, da je isto storil pred leti tisti ameriški predsednik, ki bo obveljal za enega najslabših, saj je Obama ob obeh zmagah največ denarja porabil prav za oglaševanje na socialnih omrežjih. Za druge stvari gre pri Trumpovi zmagi: za divjo in novo porazdelitev finančne moči, orožarskih poslov, za boj dveh frakcij, ki sta obe zavezani kapitalu, a je ena nova, bolj divja in bolj uspešna od stare in preživele, tiste, ki nas je načrtno in premišljeno ter samovoljno pahnila v finančno krizo leta 2008. To, da je Trump danes poročen s slovensko lepotico Melanijo, je v Sloveniji povzročilo prav nedostojno, pritlehno zbijanje šal in porast zavisti. Namesto da bi se veselili vsaj dejstva, da bo prav zaradi Melanije v ZDA vednost o Sloveniji večja, se gredo s svojim praznim klofanjem žaljenje brez primere. Ne skrbite, klofanje bodo nadaljevali, kot nadaljujejo vedno, ko gre kaj drugače, kot si sami zamišljajo, pa naj gre za tipe, kot so morski pes svetovnega kapitala Soros ali pa slovenski salonarski čvekači in njihovi priskledniki. Pa saj to počno od nekdaj. Če se samo spominjate, so nas hoteli že pred 25 leti isti čvekači, potem ko so do onemoglosti razlagali samoupravljanje, naučiti demokracije. Kam nas je tako klofanje pripeljalo, je danes vidno vsem, ki hočejo videti. JUP FOTOGRAFIJA TEDNA 21.11.1916 - 21.11.2016 Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški Ob stoletnici smrti se ga njegovi narodi spominjajo in ne pozabijo ODBOR ZA POČASTITEV STOLETNICE SMRTI CESARJA FRANCA JOŽEFA I. Trst, Gorica, Čedad, Ljubljana, Dunaj, 21.11.2016 Aktualno 17. novembra 2016 3 P. Marko Rupnik ob srebrnem jubileju Centra Aletti “Prvo je življenje!” LJUBLJANA ri uvodni pesmi je sodeloval mladi baritonist iz Ajdovščine Marko Kete, pro- gram po maši pa je popestril še Škofjeloški ok- tet. O Centru Aletti Ob 25-letnici Centra Aletti je pogovor z njego- vim direktor- jem, p. Markom Ivanom Rupni- kom, vodila no- vinarka tednika Družina Ksenja Hočevar. Slovenski teolog in umetnik je obrazložil, da je sre- dišče nastalo na željo papeža Ja- neza Pavla II., ki je hotel, da bi je- zuiti v Rimu organizirali točko, kjer bi se vzhodna in zahodna Evropa spet srečevali na krščanski način. To je bilo v času, kot je pra- vil kard. Špidlik, ko je Cerkev ugašala v svojem apostolskem poslanstvu, ker je postala posvet- na, ker je delovala kot podjetje: načrt-program-akcija! “To ni bilo nikoli krščansko”! Karkoli resne- ga se je v Cerkvi zgodilo, se je ved- no rodilo od očeta na sina, od matere na hčer, od učitelja na učenca. “Resnica in življenje se pretakata po srečanjih in odno- sih, ne pa po papirju”. Skupnost Centra Aletti je nastala na temel- ju velikega prijateljstva, zato so sklenili, da ne bodo ničesar načrtovali. V Rim so poklicali iz več vzhodnih držav po enega člo- veka, “ki je v zadnjih letih komu- nizma imel kakšno vizijo”: iz Slo- venije je prišel tedanji ljubljanski župan Jože Strgar. Cel teden so razmišljali o tem, “kje danes Duh trka”, kaj Bog govori slovanskim narodom. “Judom in kristjanom se namreč Bog ne daje spoznavati na papirju, ampak v zgodovini, po dogodkih”. Kot največja ne- varnost srednje-vzhodne Evrope se je pojavil individualizem, ki ga je zahod že dobro poznal. Odtod odločitev za občestvenost, zau- panje v človeka, sodelovanje in pogovor. In vendar “Evropa se ni povezala, vzhod in zahod se nista srečala, kristjani smo tu naredili najmanj”... Ekonomisti, finan - čni ki, strokovnjaki za modo, grad beništvo itd. so se srečavali, kristjani ne... “Zapravili smo ogromno časa”. Center Aletti je “nastal v času velikega upanja, danes pa je realizem zelo trd”... Kristus je prišel, da bi nas rešil religije Toda: s francosko revolucijo, s padcem papeške države, s korup- cijo krščanskih demokracij za- hodne Evrope, z ubojem ruskega cesarja Nikolaja II. je bilo popol- noma jasno, da je konec Kon- stantinove Cerkve, kjer smo se naslonili na imperij in imperij na nas. Že Janez XXIII. je zapisal, da bo treba še veliko časa, da bo s stolice sv. Petra odpihan prah Konstantina... “Počasi smo iz ve- re drseli v religijo”. Če beremo sv. Pavla in sv. Janeza, je “čisto jasno, kaj je vera: sprejetje življenja, ki nam ga je prinesel Kristus v krstu. Mi umremo življenju, ki je zaz- namovano s smrtjo in grehom, in vstanemo v življenju, ki je za- zanamovano kot občestvo”. Po- sameznik umre v krstnih vodah in postane oseba, bitje, ki je stka- no v občestvo. Vera je sprejetje te- ga življenja. Religija pa je struk- tura, ki ureja odnos med božan- P stvom in človekom, cela vrsta predpisov, ki se jih moraš držati, da boš pridobil dobrohotnost Bo- ga, da boš na koncu poplačan... “Kristus je prišel nas odrešit prav tega”! Nikjer ne piše, da bi Kristus prišel ustanovit religijo; “prišel je razodet življenje in razlit na člo- veka Božji način bivanja”. P. Silvano Fausti, jezuit, ki je umrl lani, je izjavil, da smo papeža Frančiška čakali vse od časa Leo- na Velikega (5. stol. po Kr.). V od- nosu do sveta se z Bergogliom ra- zodevata pozornost do majhnega in odpuščanje, navznoter pa stal- na prenova, da ne bi spet zapadli v religijo, moralizem, ideologijo. Krščanstvo je življenje! “Danes smo prvič res zaskrbljeni za to, kar je resnično pomembno, za življenje”. Prijateljstvo in lepota V Centru Aletti je živa vizija, da prvenstvo ima življenje, prijatel- jstvo. “Preverjanje naše skupnosti je teologija”, ta kaže, kaj je pravo življenje, kaj lepota. Rupnik je prepričan, da “se Center Aletti uk- varja z umetnostjo, ker smo imeli milost, da smo lepo zaživeli”. Umetnost se je rodila v območju lepote. “Bog mi je vedno ob pravem tre- nutku dal zraven pravega člove- ka... Kakšna milost”! Resnica gre skozi srečanja. Janez Pavel II. je v skupnosti Cen- tra Aletti “videl, da smo toliko kmečko zdravi, da smo res od- prti. To mu je bilo strašno všeč”. V srečanjih in pogovorih z njim se je začelo Rupnikovo 'eklezio- loško spreobrnjenje': “Ko bi ga ne srečal, bi danes ne bil to, kar sem”. Rusi in lepota V Centru Aletti študirajo povečini ruske avtorje. Zahodni avtorji imajo na vrhu piramide resnico, Rusi pa lepoto: razlika je radikal- na. “Lepota je telo dobrega in re- sničnega. Resnica se razodeva kot dobrota in lepota. Drugače, pravi Solovjev, je zmaj, ki uničuje tudi življenja ljudi. V imenu resnice lahko pobijemo marsikoga”. Re- snica je oblečena v lepoto ali, kot je dejal Pavel Florenski, 'razodeta resnica je ljubezen, uresničena ljubezen je lepota'. Tudi Rusom je jasno, da prvo je življenje, ne pa načrt-ideja-praksa. Ruska vizija je krščanska, tista, ki smo jo mi s Konstantinom izgubili. Na zaho- du smo se stoletja učili verouk in potem skušali po njem živeti... “Zakaj nismo verouka začeli s pi- smom Efežanom, Galačanom, kjer je novi človek, svobodni člo- vek, sin? Krščanstvo je razodetje sinovskega življenja”. Rusi nikdar ne ločujejo življenja od spoznan- ja. Resnica ne more biti izven življenja, ker je živa. Danes ima- mo idej in naukov vsi čez glavo, pomembno je samo razodetje življenja. “Lepota je temeljna stvar”. Obdobje teologije kot teo- rije, ki jo je treba 'spraviti v prak- so', je mimo. Prav tako ni več čas za pastoralne načrte. “Teologija sprave” “Kdorkoli govori in ni spravljen, nima resnice, ker resnica je vsee- dinost”. Gospod je prišel, da bi pokril razdaljo med mrtvimi ljudmi in živim Bogom. Ko smo ga sprejeli, smo doživeli od- puščanje. Kristjani verujemo v enega Boga, Očeta, ki je v svojem Sinu dosegel pravičnost na zem- lji, da je odrešen grešnik in tisti, nad katerim se je grešnik znesel. “Prepričan sem, da ima naš Go- spod odgovor za tiste, ki so krivi- co doživeli, pa tudi odrešenje za tiste, ki so krivico počeli”. To je bila zgodovina in Bog se razode- va v zgodovini. In mi jo bomo spoznali, ko bomo sposobni spre- jeti tisto vsebino Njegovega življenja, da nas bo spet posedla za isto mizo. “Če ne bomo šli po tej poti, bomo še naprej napajali naša srca z grenkobo, žalostjo in maščevalnostno. To je nezdravo in ne moremo sproščeno zažive- ti... Preprosti ljudje se moramo pogledati drug drugega v oči z očmi Očeta, ki nam je dal Sina v roke”. Ljubezen do bližnjega je ključ spoznanja Center Aletti je v Sloveniji poz- nan pretežno po umetnosti, dru- god po svetu pa bolj po prisotno- sti na teološki ravni. Teološki atelje, ki nosi ime po p. Špidliku, je nastal, ker so po evropskih po- teh razumeli, da “zgolj akadem- ska teologija ni dovolj za evange- lizacijo”. P. Špidlik jih je spodbu- dil, da bi študirali teologijo tako, kot so to delali v dobi cerkvenih očetov: ne v šolskih avlah, tem- več v življenju. “Študirati začen- jamo ne iz filozofskih knjig, am- pak iz izkušnje, modrosti, življen- ja Cerkve”. Zato študentje živijo skupaj, da spoznajo, da je ljube- zen do bližnjega ključ spoznanja. Center Aletti sodeluje z ogromno ljudmi, ker nimajo “idejne znam- ke”. Ta občestveni način pritegne k sodelovanju. Ko dajejo duhov- ne vaje, so med voditelji dva ško- fijska duhovnika, en minorit, en frančiškan, ena salezijanka... “Ves čas delujemo cerkveno. Če redov- ništvo ne bo šlo iz svojih brlogov, bo v 20 letih pokopano v 90% svojih razsežnosti. Danes je smešno govoriti o frančiškanih in jezuitih... Kdo sploh še ve, za kaj gre?! To so naši vrtički”... Na koncu se je Rupnik obrnil na dobrotnike in se jim zahvalil. “Mi molimo, da bi ta dobrota za vas postala večno življenje. Ljubezen ostane! Da bi se spoznali, tudi ko se bomo prebudili! Da se bomo prepoznali med sabo, ker nas je družila ljubezen”. / DD Mara Černic Naj se ohrani Kras kot naravna vrednota! POGOVOR nedeljo, 20. novembra, bo goriška po- krajinska uprava uradno predstavila ob- novljeno spominsko območje na Debeli griži, projekt, v katerega je v zadnjih letih veliko vložila. Ob 10. uri se bo uradni del začel v palači Attems Petzenstein v Gorici s pozdravom pred- sednika Enrica Gherghette. Pri okrogli mizi, ki jo bo povezoval novinar Paolo Notari, bodo so- delovali znani voditelj in avtor televizijskih oddaj Roberto Giacobbo, arh. Andreas Kipar, podpred- sednica in odbornica za turizem Pokrajine Gori- ca Mara Černic ter zgodovinar Mitja Juren. Drugi del slavja se bo začel ob 12.15 na Debeli griži, kjer bo - po priložnostnih govorih in pred slav- nostnim rezom traku - projekt predstavil arh. Paolo Bürgi. O dogodku in sploh o Krasu, njego- vi preteklosti in prihodnosti, smo se pogovorili z Maro Čer- nic, do konca meseca novem- bra podpredsednico pokrajine Gorica. Za kaj gre? Na Debeli griži smo pripeljali do konca sklop del, ki sodijo v projekt Kras2014. Tega smo kot pokrajina zastavili leta 2007 in je imel dve glavni osi: prva je bila oživljanje spomina na padle vojake po vsem Krasu, druga pa je imela za cilj oživitev ozemlja tudi s turističnega in kul- turnega vidika. Dosegli smo nekatere pomembne cilje. Ko sem leta 2007 predlagala, da se bo načrt imenoval Kras2014 in ne 2015, sem naletela tudi na nelagodje. Za italijansko javno mnenje je nam- reč pomembna obletnica 2015. In vendar je zgo- dovinsko dejstvo, da se je na našem Krasu, ki je te- daj bil pod cesarstvom, vojna začela 28. junija 1914. Takrat so se ljudje znašli v vojni, fantje so bili po- slani v Galicijo, na fronto, kjer je Avstro-ogrska začela vojno. Ko je leta 1915 stopila v vojno Italija, so se začele tudi bitke na soški fronti. Danes lahko govorimo o Krasu2014, ker je bilo veliko narejenega na ravni komunikacije in je bilo to dejstvo v javno- sti sprejeto. Izdelali smo načrt, pri katerem je sodeloval nemški arh. Andreas Kipar. Na Krasu so bile predvidene tri glavne točke: Debela griža, kjer naj bi obiskovalec razbral zgodovino 12 soških bitk; Doberdob, kjer je zgodovina povezana z naravnimi lepotami Krasa; kostnica v Redipulji, kraj žalovanja. Te točke so med sabo povezane in se dopolnjujejo. Na Debeli griži smo obnovili kaverne in galerije ter uredili dve raz- gledišči: eno v smeri Goriške, Soške doline in proti Alpam, drugo pa je na Krasu in je usmerjeno proti Tržaškemu zalivu; ob lepem vremenu lahko vidiš od Istre pa vse do Lignana in Beneške lagune. Kaj vam pomeni Kras in sploh ta projekt? Simbol projekta Kras2014 je spirala: Kras je namreč za nas neko središče, kjer se iz zemlje dviga energija in se potem odpira v vse smeri, predvsem pa proti Evropi. Kras je del evropske regije. Zadovoljni smo, ker smo pripomogli k temu, da se je Kras v teh letih razvil v turistično destinacijo. Prej to ni bil. Ljudje so pač hodili s Krasa delat v Tržič, Gorico in drugam; na Krasu so živeli, sam Kras pa ni imel prave “turistične identitete”. S projektom Kras2014 ja območje vključeno v transnacionalni projekt Pot miru, ki ima mednarodno vidljivost; vključen je tudi v turistično promocijo, ki jo ima vodilni strateški partner slovenskega turizma, Javna agencija Spirit, na italijanski strani pa Agencija za turizem FJK. Tudi to je pomemben dosežek. Z delom, ki smo ga opravili tudi z ustanovo LAS na Krasu, se je razvila cela vrsta dopolnilnilh dejavno- sti na kmetijskem, turističnem in gostinskem po- dročju. Razvilo se je krajevno gospodarstvo, ki pre- bivalcem omogoča, da se preživljajo tudi s temi pa- nogami. Imamo kar nekaj gospodarskih dejavnosti, ki živijo izključno “iz kraške ekonomije”. Upam, da se bo to še nadalje razvilo. So se ljudje dobro odzvali na vaše spodbude? Kraševci so se dobro odzvali. Če hočeš, da Kras po- stane turistična destinacija, moraš imeti primerno ponudbo. Močno se je razvila gostinska ponudba: osmice, kmečki turizmi, prenočišča, tipični pridel- ki. Na doberdobski planoti je cela skupina podjet- nih mož razvila pašo in si dejavno prizadeva za ohranjanje kraške gmajne. Gre torej tudi za ohran- janje Krasa kot naravne dediščine in hkrati gospo- darstva. Odzvali so se in se še odzivajo zelo pozi- tivno, tudi na goriškem Krasu, ki je drugačen od tržaškega. Razvile so se tudi manjše turistične točke, kot npr. muzej prve svetovne vojne v Martinščini ali, sredi gozda, pobočje, kjer je stalo znamenito Ungarettijevo “sa- motno drevo”. Iz- jemen pomen ima spomenik slovenskim voja- kom v Doberdo- bu. Obisk pred- sednikov Matta- relle in Pahorja je bil izreden do- sežek s politične- ga, zgodovinskega in kulturnega vi- dika. Vse to kaže na veliko energi- jo! Velik dosežek je zame osveščenost prebivalcev o identiteti Krasa in njegovi vrednosti. Pred desetimi leti ljudje niso bili tako ozaveščeni. Prej je bil Kras znan predvsem po naravoslovnih in geoloških značilnostih. Danes pa vsi, ki na Krasu živijo ali delu- jejo, skupno z organizacijami, društvi in podjetji, vodijo naprej isto vizijo razvoja. Želimo, da se Kras ohrani kot na- ravna vrednota, da se promovira kulturna de- diščina in da se razvije “človeško gospodarstvo”. Ne govorimo o intenzivnem turizmu niti o izko- riščanju, temveč o turizmu, ki je v sozvočju z naravo in s tem, kar Kras daje. Vsi gospodarski in kulturni operaterji ter sami prebivalci delijo to vizijo in jo še razvijajo. To se mi zdi največji dosežek našega projekta. Ste dokončali vsa načrtovala dela? Ne. Dela, ki še niso končana, bo prevzela Dežela Furlanija Julijska krajina. Identiteto Krasa pa pre- puščam njegovim prebivalcem, ki - sem prepričana - bodo delo suvereno peljali naprej. Projekt je bil vreden štiri milijone evrov, mi smo vložili in opravili dela za dva milijona; ostalo vrne- mo Deželi, saj je v projektu predvideno še marsikaj, npr. razgledišče v Doberdobu. Na Debeli griži je načrtovana še obnova celotne muzejske stavbe in oprema galerij: zdaj lahko greš v galerije, ki pa niso opremljene. Projekt interaktivnih značilnosti je predvideval, da vstopiš v nekak muzej, kjer se ob prehodu prižigajo luči, da imaš občutek, kako je bi- lo ob nočnem bombardiranju… Dežela se je obve- zala, da bo denar ohranila za goriško pokrajino in posebno za Kras. Kaj pa Doberdobsko jezero? Občina Doberdob je skupno s tržaško univerzo predstavila projekt na Interregu Italija-Slovenija, ki gre prav v smer obnove jezera; ta je nujno potrebna. Dežela s tega vidika ni pokazala posluha in je bila kratkovidna, sploh ni investirala v Doberdobsko je- zero in po mojem je zgrešila na celi črti. Naravni rezervat je nekaj izrednega. Iz študij prof. Poldinija vemo, da smo na Krasu v zadnjih 100 letih izgubili 30% biotske raznovrstnosti; veliko rastlinskih vrst je izumrlo. Vsa flora je pod napadom tujerodnih rastlin, npr. velikega pajesna, ki se je razbohotil in ogroža avtohtone vrste. Sramotno je, da je bil po- stavljen paludarij, ki pa ni bil nikoli odprt. Škoc- janske jame so druga oz. tretja najbolj obiskana tu- ristična točka v Sloveniji, imajo mednarodni sloves. Tudi kraška fenomenologija in zgodovina Dober- dobskega jezera bi s turističnega vidika lahko imeli popolnoma drugačno zgodbo! Med gosti nedeljskega dogodka bo tudi Mitja Ju- ren... Mitja je kot zgodovinar zelo pripravljen in zanimiv. V zadnjih letih se je močno razvil lik “zgodovinskih krajevnih vodičev”. To so osebe, ki odlično poznajo krajevno zgodovino, študirajo iz arhivov, imajo pa očutek za stvar, ki ga nima nihče drug, ker so do- mačini. V sebi “nosijo zgodovino”, pripovedi ded- kov in babic, ki so na lastni koži doživeli tisto pre- teklost. To jih zaznamuje. Mitja je vedno zelo do- ber: intervjuvali so ga že tudi na državni ravni. Kaj pa Giacobbo? Nanj smo pomislili, ker je mojster znanstveno-stro- kovnega podajanja snovi. Kras je postal turistična destinacija, zdaj moramo delati na državni in med- narodni promociji. Pri tem ne moremo mimo pra- vil komunikacije: televizija je sredstvo, ki je še ved- no najbolj gledano in dosega prav vse. Zato se ga moramo posluževati. Mene zanima, da ljudje pri- dejo na Kras, da ga spoznajo, da gredo jest v naše gostilne, da se tu ustavijo! / DD V P. Marko Ivan Rupnik in Ksenja Hočevar (foto dpd) Kristjani in družba17. novembra 20164 adaljujemo tam, kjer smo končali zadnjič, ko smo skupaj z eminentnim zgodovinarjem De Jaegherejem lahko zatrdili, na podlagi empiričnih dokazov, da padca rimskega imperija ni povzročilo krščanstvo, ker ga zaradi majhne številčnosti niti ni moglo, temveč so razlogi zlasti demografski padec, prevelika davčna obremenitev in prava gonja, nazadnje pa še propad gospodarstva in ekonomije. Če nadaljujemo pri demografiji rimskega imperija, lahko navedemo še eno zadevo, ki so se je začeli množično posluževati, to pa je splav. Ta je najprej služil kot zadnja možnost, da bi lahko prikrili nedovoljena razmerja, ko so torej zakonci varali drug drugega. Glede tega velja še povedati, kako je v klasični dobi zakon imel zelo veliko vlogo in je bil močno spoštovan ter podkrepljen z ustreznimi državnimi zakoni. Lahko torej rečemo, da je bila družina tudi zakonsko spodbujena in zaščitena, kasneje pa se je zadeva izrodila. Tudi za to obstajajo resni zgodovinski dokazi, se pa rado gleda samo enostransko in propagandistično, zlasti pa z današnjimi propagandističnimi očmi na zgodovinska obdobja. Potem se vzame le tisto, kar ustreza, da bi podkrepili določeno tezo ali celo določene deviacije družbe. Vrnimo se torej k množični uporabi splava, ki je postal kar neko zadnje kontracepcijsko sredstvo, ki so se mu upirali le še kristjani, ki N pa so bili v zahodnem deluimperija, ki je tudi propadel, lemanjšina, kot smo že zadnjič dejali, še tisti, ki so bili, pa so bili od časa do časa zdesetkani s preganjanji. Vse to privede do drugega razloga za propad zahodnega rimskega imperija, namreč davčnega razloga. Ljudi, ki bi jih lahko obdavčili, je bilo čedalje manj, prav tako pa je bilo čedalje manj tudi ljudi, ki bi jih lahko poslali varovat meje cesarstva. Teža davkov je bila tako čedalje večja, obmejna ozemlja pa so s svojo zapuščenostjo kar sama vabila barbare, da jih obiščejo. Da bi le-te odvrnili od skušnjave, ki se je tako lepo ponujala, so Rimljani pomislili, da bi jih povabili v svoje vojaške vrste. Pomislili so na to, da, ko bodo barbari deležni vseh dobrin rimske civilizacije, bodo radovoljno poskrbeli za obrambo meja. Tako so sestavili po cele legije samih barbarov, ki pa so se kmalu začeli spraševati, zakaj le bi morali ubogati rimske generale, ne pa raje svojih naravnih poglavarjev. Polovica jih je bilo Germanov, pa so se počutili bližje kot Rimljanom tistim, proti katerim so se morali bojevati. Ekspanzionistična sla Rimljanov se je končala, ko so se zavedeli, da razen tega, da bi lahko dobili sužnje, v Evropi niso imeli več kaj dosti opleniti, medtem ko so barbari videli trgovce, ki so šli pred vojaškimi legijami in vselej nosili zanimive reči, ki jih sami niso imeli, pa so jih hoteli imeti - vemo, kako se je končalo. Tako se finančna služba mora spopasti z umanjkanjem prihodka zaradi denatalitete, vojaških pohodov, izropanosti Evrope... Posluži se najlažje in, če nas vprašate, najbolj neumne rešitve tega sveta, tudi zato, ker to ni in ne more biti dolgoročna rešitev - povečajo davke. Težava, ki nastane, je v tem, da sužnji ne plačujejo davkov, predstavljajo pa 35 odstotkov vsega prebivalstva. Sužnji niti ne služijo v vojaških vrstah. Posledice so katastrofalne, saj mali zemljiški posestniki pustijo polja neobdelana, ker se jim to ne splača delati, mnogi pa postanejo “latrones”, torej razbojniki, kar pa spet potegne za sabo, da je za vzdrževanje reda potrebnih še več vojakov. Povprečni Rimljan tako ne ljubi več države, ki ga tlači in mu povzroča tesnobo, ne vidi niti smisla, da bi jo branil. V 4. stoletju so krščanski vladarji skušali rešiti, kar bi se rešiti dalo, z zakoni proti moralni razuzdanosti, tako da so ukrepali proti ločitvam in prešuštvom, tako da so tudi denarno kaznovali tistega, ki bi prelomil zakonske obljube. Bilo je po eni strani prepozno, po drugi pa se je nasprotna mentaliteta že tako usidrala v ljudeh, da so se temu močno upirali. Že v času cesarja Konstantina so stare aristokratske rodbine že praktično izumrle, edina, ki je še ostala, je bila “gens Acilia”, ki je bila krščanska rodbina. Kot je dejal Arnold Toynbee, lahko samo ena stvar uniči neko civilizacijo - samomor, ko nihče več ne verjame v tisto, kar so temelji neke družbe, ko se na le-teh ne gradi več in se nanje ne naslanja. Do neke mere se sicer lahko tudi delajo vzporednice z današnjim položajem na Zahodu, vendar pa je v svojem komentarju knjige De Jaeghereja sociolog religije Introvigne opozoril na nekaj pomembnega in s tem pravzaprav še dolil bencina na ogenj. Barbari, ki so se polastili imperija, niso imeli neke svoje “močne kulture”, temveč so priznavali superiornost rimske kulture. Ohranili so nostalgijo po rimski kulturi in so ob prvi priložnosti spet postavili na noge (sveti) rimski imperij. Da sami ne verjamemo v svojo kulturo in civilizacijo, je jasno, toda vprašanje je, ali v superiornost naše kulture verjamejo zlasti muslimanski priseljenci, ki mislijo, nasprotno, da je tista superiorna kultura njihova. Andrej Vončina Ob jubilejnem letu V Vatikan je prišlo več kot 20 milijonov romarjev atikan je objavil prve po- datke o uspešnosti svete- ga leta usmiljenja, ki se je začelo 8. decembra 2015 z od- prtjem svetih vrat v baziliki sve- tega Petra v Vatikanu in se bo končalo 20. novembra. Vatikan naj bi doslej obiskalo več kot 20,4 milijona romarjev z vsega sveta. “Svet je prišel v Rim”, je povedal eden izmed organizatorjev jubi- lejnega leta, nadškof Rino Fisi- chella. Številni sprejemi in prire- ditve v večnem mestu so priva- bili tudi vernike iz držav, ki niso večinsko krščanske, med njimi Japonska, Južna Koreja in Paki- stan. “Število prisotnih nekristja- nov, ki jih je nagovorila tema usmiljenja, je bilo letos presene- tljivo visoko”, je dejal Fisichella. Sprva je Vatikan računal, da bo sveto mesto obiskalo približno 30 milijonov romarjev, zato so nekateri mediji označili leto za neuspešno, s čimer se Fisichella ne strinja. Papež Frančišek si je želel, da sve- to leto praznujejo po vsem svetu, zato so lahko sveta vrata prvič odprle vse katedrale sveta. Papež je že konec novembra med obi- skom v Srednjeafriški republiki osebno odprl sveta vrata katedra- V le v Banguiju in s tem simbo-lično predčasno začel jubilejnoleto. “Če pomislimo, da je na sve- tu 5000 škofij, lahko rečemo, da je prag svetih vrat prestopila pre- ko milijarda kristjanov”, je še de- jal Fisichella v pogovoru z novi- narji v Rimu. Tudi z duhovnega vidika je bilo leto uspešno. “Z jubilejnim le- tom je papež postavil v ospredje tudi s strani teologov pozabljen pojem usmiljenja, ki je osrednji del evangelija. Usmiljenje ponov- no stoji v ospredju cerkvenega življenja”, je pojasnil Fisichella, ki je med drugim predsednik pa- peškega odbora za novo evange- lizacijo. Med vrhunce letošnjega leta je uvrstil ekumenske pobude papeža, med njimi srečanje z vodjo ruske pravoslavne Cerkve, patriarhom Kirilom, obisk Kube in potovanje na Švedsko ob 500. obletnici reformacije. Izpostavil pa je tudi razglasitev matere Te- rezije za svetnico v septembru. Fisichella se je hkrati zahvalil ita- lijanski policiji in vojakom, ki so skrbeli za varnost romarjev. Strah pred terorističnimi napadi je bil na začetku prisoten, saj se je ju- bilejno leto začelo malo manj kot mesec dni po terorističnih napa- dih v Parizu. Pričevanje duhovnika in profesorja Franc Kralj “Ostal je zvest veri in rodu” relat Franc Kralj (86), zgo- dovinar in dolgoletni pe- dagog vipavskega seme- nišča in gimnazije, ki te dni pričakuje praznovanje 25. oblet- nice priznanja s strani države, je na nacionalni televiziji opisal svojo življenjsko pot. Pripovedo- val je o tem, kako so jih doma do- bili, ker so v šoli morali obleči črno srajco, o šolanju v Gorici in mešanih občutkih ob vkorakanju partizanov v Gorico maja 1945. Priljubljena oddaja Pričevalci, ki jo pripravlja režiser in novinar dr. Jože Možina, je na ogled tudi na svetovnem spletu. Z Možinovimi filmi imajo sicer na RTVS že leta težave, saj jih včasih umaknejo s spleta, čez nekaj časa pa potem objavijo na drugem mestu. Urad- no gre za tehnične napake, česar pa mnogi ne verjamejo, saj se to posebej rado dogaja pri doku- mentarnih filmih, povezanih s polpreteklo zgodovino, ki imajo rekordno gledanost. Nedavno je tako zaradi “neurejenih avtorskih pravic” izginil s spleta dokumen- tarec dr. Valentina Areha o zgo- dovini Jugoslovanske ljudske ar- made. Posledica teh umikov in premikanj ni le statistika, saj po- tem ne vidimo dejanskega števila P ogledov, ampak je le-to bistvenonižje. Gledalci pa imajo težave,ker ne morejo po internetu po- sredovati spletnega naslova od- daje, ki ga v slengu imenujemo link, saj se ta večkrat menjuje. Načeloma pa bi morale vse odda- je biti dostopne na naslovu: https: //www. rtvslo. si/priceval- ci Franc Kralj, dolgoletni župnik na Slapu, je v Pričevalcih govoril brez dlake na jeziku. “Pretresljivo pričevanje nas navduši v več po- gledih. Od spominov na čas fašiz- ma, ki jih je kot otrok preživljal v hribih nad Sočo, do osebnega vi- denja četniškega, partizanskega in angleškega prihoda v Gorico maja 1945, pa do morečega pre- ganjanja Udbe v ljubljanskem bo- goslovju”, pravi avtor oddaje Jože Možina o svojem vipavskem ro- jaku. Kralj, ki bo za Božič praznoval 87. rojstni dan, izvira iz kmečke družine. Kot teolog, zgodovinar in geograf je v življenju opravljal več poklicev. Profesor zemljepisa in zgodovine, ravnatelj gimnazi- je, škofovski arhivar in župnik. “Je izvrsten poznavalec cerkvene zgodovine in avtor številnih raz- prav ter člankov o zgodovini Ko- prske škofije vključno z razisko- vanjem obdobja z glagoljaškim bogoslužjem. Živo nam opiše svojega očeta, ki je bil avstrijski vojak v prvi svetovni vojni, ki se je boril v domačih krajih na Sveti Gori in Škabrijelu ter v preboju pri Kobaridu v pregonu Italijanov šel mimo domače hiše, a vanjo ni smel stopiti”, še opiše Možina od- dajo, ki je bila posneta na Slapu. Da je postal semeniščnik oziroma da je šel v šole, je pripomogel tudi znani goriški politik Janko Kralj, drugi bratranec očeta Franca Kralja. V Gorici je dočakal vihar- ne čase druge svetovne vojne, pa tudi po dolgih letih vrnitev slo- venske gimnazije v času nemške okupacije, kar so dosegli domo- branci. Opisoval je, kako so v vasi podpirali partizane, ki so se v začetku sami imenovali četniki. Po osvoboditvi pa se spominja partizanskih likvidacij, tudi žup- nika Izidorja Zavadlava. “To ni- kakor ni bilo v skladu z našimi pričakovanji. Zato smo se bali osvoboditve. Oziroma tako ime- novane osvoboditve. Rešitev smo videli v tem, da odidemo v svet in si tako rešimo življenje. Verjet- no smo ostali doma le, ker je prišlo do priključitve Jugoslaviji tako hitro”, je živahno govoril prelat Kralj. V novi državi, ki so jo nekateri sovaščani pričakovali z napovedmi o belem kruhu in nebesih v primerjavi z angloame- riško zasedbo, pa so nastopili po- manjkanje, prepovedi gibanja in nadzor tajne policije, se spominja Kralj. “Naše življenje je bilo usmerjeno proti Furlaniji, Gorici, Krminu in Čedadu. Potem pa je bila tu postavljena železna zavesa. Na meji so streljali. Pojavila se je brezposelnost. Mladi so začeli množično bežati čez mejo v Itali- jo. Že ob priključitvi je četrtina prebivalstva naše fare odšla v svet. Potem pa so ponoči skupine po 10, 15 ali 20 mladih bežale čez mejo. Ostali so le najbolj upor- ni”, je povedal. Kralj je doživel tudi najbolj svinčena leta komunizma v Lju- bljani, kjer je nadaljeval študij bo- goslovja. O prvem stiku z Ljublja- no pravi: “Primorci nismo mogli zatajiti svoje narave. Kot otroci sonca smo v lemenat prinesli več življenja in razposajenosti. Lju- bljanski bogoslovci so bili bolj ti- hi. Razumljivo, saj vemo, kaj jih je morilo. Mi smo bili bolj klepe- tavi, polni smeha, pa tudi pesmi. Škof Vovk nas je imel rad”. Spo- minja se lepih občutkov življenja v središču slovenstva po toliko le- tih prepovedane slovenščine. “Dokler ni prišla vmes Ozna, ki je hotela med bogoslovci za vsako ceno dobiti ljudi, ki bodo plesali, kot bo oblast narekovala. Bogo- slovci smo bili razdeljeni. Lju- bljanski so bili odločno proti ustanovitvi sekcije Ljudske štu- dentske mladine, LŠM. Štajerci so bili za. Mi pa smo bili nekako brez glave, saj nismo imeli admi- nistratorja - Močnika so namreč pognali čez mejo, Toroš pa še ni bil imenovan. Navajeni pa smo bili ubogati predstojnike. Prode- kan dr. Fabijan nas je prosil, naj vstopimo, in obljubil, da bo de- lovanje sekcije sprejemljivo za Cerkev. Potem pa je prišel odlok, da se LŠM priključi Zvezi komu- nistične mladine Jugoslavije, SKOJ. In Primorci smo, spet enot- no, izstopili iz LŠM. Udba je po- tem začela vdore v lemenat, za- sliševanja in aretacije. Leta 1951 je malo manjkalo, da bi teološko fakulteto ukinili. Za dva meseca, celo poletje, so nas zaprli v hišni pripor in onemogočili nove maše. Potem so 1952 fakulteto iz- ključili z Univerze”, je opisal tiste čase prelat Kralj. Možina ocenjuje: “Gre za po- membno, zanimivo in podrobno pričevanje o delovanju Udbe v ljubljanskem bogoslovju. Kralj nam opiše vsemogoče pritiske in mučenja, ki jih je Udba izvajala, da bi pridobila sodelavce v du- hovniških vrstah. In nekateri so pod pritiski klonili. Ne pa tudi škof Anton Vovk, ki se ga Franc spomni, kako je bil ožgan po ud- bovskem napadu in zažigu v No- vem mestu. Kralj pove tudi, kako so mu udbovci zasegli paket, v ka- terem mu je sorodnica iz Amerike poslala pripomočke za njegovo novo mašo, saj so komunistične oblasti kelih in mašniški plašč in- terpretirali kot promocijski mate- rial. To je zanimiva in pretresljiva izpoved duhovnika, ki je preživel teptanja različnih režimov, a ostal zvest veri in rodu”. Tino Mamić Cerkveni in družbeni antislovar (28b) C kot CESARSTVO (2) Goriška17. novembra 20166 Goriški upokojenci / Praznovanje sv. Martina v Furlaniji Martinovo je zelo prikupen jesenski praznik, ukoreninil se je tudi v naših krajih na Primorskem, na Krasu, v Brdih in na Vipavskem. Sv. Martin je znan kot dobrodelnik in zavetnik vinogradništva ter domačih živali. Ravno na njegov god 11. novembra dozori mlado vino. Skoraj sedemdeset goriških upokojencev se je v soboto, 5. novembra 2016, kljub deževnemu vremenu odločilo, da preživi Martinov večer v veliki in udobni restavraciji v furlanskem kraju Castions di Strada. Peljali so se z zelo velikim avtobusom in z avti po Napoleonovi cesti, ki je znana, ker so jo proti koncu 18. stoletja zgradili in uredili od Codroipa do Gradišča strokovnjaki Napoleonove vojske, ko je le-ta prodirala proti našim in tudi drugim bolj oddaljenim krajem. V dneh ob sv. Martinu se je že ustalila navada družabnega praznovanja ob mladem vinu, z večerjo s pitano gosjo, raco, puranom ali zajcem. Ob primerni zelo dobri in obilni hrani (tudi z zajcem), ob priložnostnih nagovorih, zahvali za dobro letino, ob glasbi in petju muzikanta Silva ter rajanju so udeleženci doživljali prijetne trenutke. Sledil je bogat srečelov, ki je osrečil številne osebe. Pred koncem družabnega srečanja so okusili še dober kostanj. Ob vračanju proti domu jih je zajel močan naliv, ki se je nekoliko umiril, šele ko so dospeli do Gorice. (ed) V galeriji Ars na Travniku je na ogled likovna razstava V soboto, 12. novembra 2016, je v galeriji Ars, ki ima sedež na Travniku nad Katoliško knjigarno, potekalo odprtje razstave likovnih in grafičnih del, ki so jih izdelali oskrbovanci Skupnosti La Tempesta iz Gorice. Številne prisotne je pozdravila gospa Lidia Devetak, ki se je zahvalila Društvu Ars za dane na razpolago lepe prostore galerije Ars. Na razstavi sta spregovorila tudi voditelja likovnega tečaja umetnika Luciano de Gironcoli in Salvatore Puddu, ki sta vodila seminar od meseca marca do novembra. Spregovorila sta o težavah in tudi o zadoščenjih, ki sta jih doživela ob tako zahtevnem vodenju tečaja. Na odprtju sta bila prisotna tudi odbornica goriške občine gospa Silvana Romano in predsednik Fundacije Cassa di Risparmio dr. Luigi Chiozza. Lepo postavljena razstava, na kateri so razstavljena likovna in grafična dela, bo na ogled po urniku Katoliške knjigarne do 10. decembra 2016. Kratke Zahvalna nedelja v Štandrežu Slovesna sv. maša, martinovanje in furenga b sv. Martinu, ko se mošt spremeni v vino in ko kmetje poberejo večino pridelkov, se vrstijo razna družabna srečanja in slovesni cerkveni obredi. Sv. Martin je bil dober in darežljiv človek. Pomagal je bližnjemu in ubogim in je zato zavetnik in glasnik dobrote in zahva- le. V Štandrežu je zahvalna nedelja vedno velik praz- nik, saj je bila vas do druge svetovne vojne izrazito kmečka in preživetje prebi- valstva je bilo v veliki večini odvisno od vremenskih po- gojev in rodovitnosti zem- lje. Ob začetku slovesne sv. maše je župnik Karel Bolčina spomnil otroke, da sv. oče večkrat opominja vernike in tudi druge na be- sede prosim, hvala in opro- sti. Posebno beseda zahvale je v vsakdanjem življenju izraz naklonjenosti dobro- tam, ki jih prejemamo. Zato se je zahvalil kmetom, ki še vztrajajo pri obdelovanju zemlje in skrbijo za našo vsakdanjo hra- no. Čeprav je v Štandrežu vedno manj kmetov, je izrazil pre- pričanje, da se bodo mlajše ge- neracije vrnile k obdelovanju zemlje. Zahvalil se je tudi vsem, O ki skrbijo, da je versko življenjev vasi živo, pa tudi za starejše inpomoči potrebne ljudi in za do- brodelnost pri ustanovi Karitas. Zahvalo je izrazil tudi otroške- mu cerkvenemu in odraslemu zboru, ki vsako nedeljo bogati bogoslužje, in vsem tistim, ki skrbijo za urejeno cerkev in so- delujejo pri svetih mašah. Po- sebno priznanje je namenil šti- rim mladim fantom do- mačinom, ki z navdušenjem za- hajajo na cerkveni zvonik in s pritrkovanjem naznanjajo praz- ničnost dnevov med cerkvenim letom. Ta umetnost ima v Štan- drežu bogato tradicijo in je zato zelo razveseljivo, da ga nadaljuje tudi mlajša generacija. Med da- rovanjem so otroci prinesli pred oltar košarice z domačimi pri- delki. Slovesni sv. maši je na trgu pred cerkvijo sledil blagoslov poljščin in kmetijskih strojev. Na lepo obloženem vozu z raznimi pri- delki je kraljeval puran, ki je simbol Štandreža, saj so nekoč Štandrežci pasli kar cele jate pu- ranov na Rojah. Program na trgu se je začel s pesmijo otroškega zbora pod vodstvom Tiziane Za- vadlav in ob spremljavi kitare, na katero je brenkal Martin Ma- russi. Nato je blagoslovljena vo- da segla do obloženega voza in do traktorjev, ki so bili razpore- jeni na trgu. Blagoslov se je razlil tudi po koruznem kruhu in vi- nu, s katerim so nato številni pri- sotni nazdravili. V soboto, 12. novembra 2016, je Prosvetno društvo Štandrež pri- pravilo v spodnjih pro- storih župnijskega doma Anton Gregorčič veselo martinovanje, ki se ga je udeležilo lepo število društvenih članov in pri- jateljev. Zelo se je prilegla ajdova polenta z okusno omako in še druge kuli- narične dobrote. Mario Mucci je v lepih fotograf- skih posnetkih prikazal razne dejavnosti v Štan- drežu. Na Martinov dan pa sta se člana štandreškega dramskega odseka Božidar Tabaj in Marko Brajnik udeležila Marti- nove furenge, ki je novo vino pripeljala od Šem- petra do Vrtojbe, seveda z raznimi vmesnimi postajami. V Mladinskem domu v Vrtojbi sta bila na sporedu pravi blago- slov novega vina in živahna pri- reditev, na kateri sta nastopila že omenjena igralca z vedro igro Na trimu. DP Predstavitev na SCGV Emil Komel iz Gorice Spoznajmo čembalo lasba sobiva z na- mi, ne glede na čas, v katerem je nastala”, pravi magistrica čem- balistka Eva Dolinšek. Magistri- rala je z odliko na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Egona Mihajloviča. Uspešna je na številnih tekmo- vanjih, predvsem pa uživa na koncertnih odrih. Prav kmalu bo nastopila v ciklu koncertov Amici della musica. Tokrat pa je po zamisli in želji oddelka za kla- vir skupaj s kolegi profesorji, pia- nistko Aleksandro Pavlovič, flav- tistko Danielo Brussolo, violini- stko Danielo Bon, tolkalcem Pa- trickom Quaggiatom, kitaristko Martino Gereon, na SCGV Emil Komel pripravila zanimivo pred- “G stavitev čembala – bližnjega so-rodnika klavirja, ki jo je vsoprevzel. Namen glasbenih šol ni samo vzgoja glasbenikov izvajalcev, temveč tudi vzgajanje poslušal- cev. Da bi se lahko prepustili gla- sbi, sta vsekakor potrebna razu- mevanje in odprtost za lepoto. Profesorica Eva Dolinšek je na dosegljiv način umestila čemba- lo v širši zgodovinski okvir, pred- stavila njegove tehnične lastno- sti in nam približala tisto glasbo, ki ji radi rečemo “stara”, a je na odru komorne dvorane KCLB zvenela sveže in zelo privlačno. Na razkošno poslikan instru- ment so z zanimanjem zaigrali tudi učenci in morda se je kdo nad njim posebej navdušil. Vse- kakor pa smo se vsi poslušalci vsaj malo nalezli navdihujočega mladostnega veselja, s katerim se Eva Dolinšek predaja glasbi. etošnja Cecilijanka, ki bo, kot vedno, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, in sicer v soboto, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri, je posvečena pesniku in duhovniku Simonu Gre- gorčiču ob 110-letnici smrti. Umrl je namreč 24. novembra 1906, to se pravi pred točno 110 leti. V svoji najbolj zna- ni pesmi Soči je pesnik napovedal do- gajanje ob reki v prvi svetovni vojni. Čeprav je pesem izšla že leta 1879, je pesnik v njej predvidel vojno, ki je več kot trideset let kasneje divjala ob Soči. Zaradi tega so pesnika označili kot pre- roka, saj se je njegova napoved, žal, uresničila. Veličino Gregorčičeve poe- zije poznamo vsi, pa tudi njeno spev- nost, ki izhaja iz pesnikove osebne na- darjenosti in njegovega izrazitega občutka za glasbo. V sebi je čutil me- lodijo in se ji ni mogel upirati. Značil- nost Gregorčičeve poezije so kratki verzi in številne ri- me ter ritmika, ki je tekoča in blago- glasna, zato ni čud- no, da so naši skla- datelji navdih za svoje melodije iskali prav v Gre- gorčičevih verzih. Zveza slovenske ka- toliške prosvete je leta 2006, ob 100- letnici smrti Gregorčiča, izdala zbirko zborovskih skladb na besedila pesnika z naslovom Mojo srčno kri škropite. Zbirka, ki jo je zbral in uredil glasbenik Patrick Quaggiato, vsebuje 53 uglasbe- nih pesnikovih besedil za mešane, moške, ženske in mladinske zbore. Zborov, ki bodo letos nastopili na revi- ji, bo skupno osemnajst in prihajajo iz Goriške, Tržaške, Kanalske doline, Ko- roške in Slovenije. Občinstvo bo de- ležno pisane palete slovenskih umet- nih in ljudskih pesmi, kot tudi reper- toarjev iz svetovne zakladnice zborov- ske literature. V soboto bodo nastopili: MePZ Lojze Bratuž Gorica; ŽePZ Sanje Nova Gorica, MePZ Rupa - Peč, Višarski oktet Ukve, Audite Juvenes Štarancan, MoPZ Štma- ver, MePZ Štandrež, MlMePZ Emil Ko- mel Gorica. V nedeljo: DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela, MePZ Mirko Špacapan Pod- gora, ŽePZ Društva slovenskih upoko- jencev za Goriško, MePZ F. B. Sedej Števerjan, MoPZ Fantje izpod Grmade Devin, MePZ Ciril Silič Vrtojba, MePZ Igo Gruden Na- brežina, MoPZ Mirko Filej Gorica, MePZ Pevskega društva Sele Ko- roška, MePZ Hrast Doberdob. V soboto bo pred pričetkom programa spregovorila domača glasbenica, zbo- rovodkinja in pevka Mateja Jarc, v ne- deljo pa predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan. Vstop je prost. V nedeljo bo ob reviji podelitev 1. Na- grade “Mirko Špacapan”, ki jo razpisu- jeta Društvo/Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore per sempre in Kulturni center Lojze Bratuž. Zveza slovenske katoliške prosvete se zahvaljuje goriški občini in pokrajini za pokroviteljstvo, Javnemu Skladu za kulturne dejavnosti Republike Sloveni- je, Fundaciji Cassa di Risparmio iz Go- rice in Zadružni banki Doberdob in So- vodnje za finančno podporo. Zahvala za sodelovanje gre Svetu slovenskih or- ganizacij. Posebno se še zahvaljuje vsem dirigentom in pevcem, ki vsako leto oblikujejo revijo, društvom Zveze ter njihovim članom, ki prostovoljno sodelujejo in s svojim delom pripomo- rejo, da se revija vsako leto lahko dobro izteče. L Foto DP Zveza slovenske katoliške prosvete 58. revija pevskih zborov Cecilijanka 2016 MePZ Mirko Špacapan na lanski Cecilijanki Foto DP Goriška 17. novembra 2016 7 Obvestila Fotoklub Skupina75 prireja v sodelovanju z goriškim literarnim pregledom “Fare voci” večer z avtorjem “Cvetje spominov”, in sicer srečanje z umetnico Rito Vitali Rosati. Večplastna umetnica iz Fabriana v Markah se spopada z našim vsakdanom, družbo, samo seboj... S pretežno fotografskega vidika se bo predstavila z videoprojekcijami v dialogu z umetnostno kritičarko Cristino Feresin v Trgovskem domu v sredo, 23. novembra, ob 20.00. Predstavila se je že na neštetih razstavah po Italiji in drugod, pred kratkim še na beneškem bienalu, v Ljubljani in Zadru. Gledalce bo popeljala med novejše dele, od “La Passiflora non e' una passeggiata en plein air” do zadnje zbirke “Memorycard” in predstavila istoimenske knjige. Vstop prost. Za pojasnila: info@skupina75. it, www. skupina75. it, farevoci@gmail. com, http: //www. ritavitalirosati. it Občinska knjižnica v Sovodnjah ima naslednji urnik: ponedeljek 10.30-13.30, torek 16.00-18.00, četrtek 10.30-13.30 in 16.00-18.00. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v sodelovanju s stranko Slovenska skupnost vabita v četrtek, 17. novembra 2016, ob 20. uri na Srečanje pod lipami na temo Kaj nam prinaša ustavna reforma? O tem vprašanju bodo razpravljali odvetnika Andrej Berdon in Damijan Terpin ter družbeni delavec Michele Coren. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. Srečanje bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, drev. 20. septembra 85. Krožek Anton Gregorčičobvešča, da bo redni občni zbor zasedal v ponedeljek, 21. novembra 2016, ob 20.30 v Gorici, drevored 20. septembra 118. Društvo slovenskih upokojencevza Goriško sporoča, da bo letošnje silvestrovanje v četrtek, 29. decembra, v kraju Remanzacco v restavraciji Al Cardinale. Prijave sprejemajo po tel.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice ob 17. uri. Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je skupni urad z novembrom začel delovati po naslednjem urniku: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 14. ure, ob sredah: od 8. do 18. ure nepretrgoma. Odbor sekcije prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči vabi na družabno kosilo v Selah na Krasu v Osmici Pri Krčarju v nedeljo, 27. novembra 2016. Pred kosilom bomo imeli možnost vodenega ogleda muzeja na Cerju. Zbiranje ob 11. uri pred spomenikom na Cerju. Vpisovanje in plačilo bosta možna na sedežu društva v Gabrjah ob petkih, od 17. do 18. ure, do vključno 18. novembra. Za dodatne informacije: Paolo Braini (340/3423087), Štefan Tomsič (328/3717328), Vincenza Devetak (329/4006925). Vabilo na romanje v Medžugorjeod 7. do 10. decembra letos. Odhod avtobusa iz Nove Gorice in Rožne Doline v sredo, 7. decembra zgodaj zjutraj. Tržaški romarji stopijo na avtobus na Kozini ob bencinski črpalki smer za Rijeko. Romarji se bodo udeležili svetih maš, čaščenja svetega križa in najsvetejšega. Obiskali bodo kraj prikazovanj in se lahko vzpeli na Križevac. Zadnji dan romanja, sobota, 10. decembra, se na poti domov ustavimo tudi pri romarskem svetišču hrvaškega Lurda v Makarski. V večernih urah prispemo domov. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico za inozemstvo. Prijave: Marijan (004347366, 3392985233); za Tržaško sprejema prijave župnik Jože Merkuža na tel. 040 229166. V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Ko- mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Darovi Ob deseti obletnici smrti predragega brata Janeza Kacina darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 18.11. 2016 do 24.11.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 18. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 20. novembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 21. novembra (v studiu Stefania Beretta): Le spomin... Torek, 22. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 23. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred 110 leti je utihnil goriški slavček - Izbor melodij. Četrtek, 24. novembra (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA CECILIJANKA 2016 58. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije posvečena je pesniku in duhovniku SIMONU GREGORČIČU ob 110-letnici smrti v nedeljo podelitev 1. nagrade “Mirko Špacapan” Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 19. novembra 2016, ob 20.30 nedelja, 20. novembra 2016, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice ter Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij spomin na pred 25 leti prerano um- rlo vsestransko kul- turno delavko Fran- ko Ferletič je SKD Hrast iz Doberdoba priredil v soboto, 12. novembra, večer otroške ustvarjalno- sti. Na dogodku, ki so mu po njeni zbir- ki igric za otroke dali naslov Igrarija čarovnija, so se v vaški župnijski dvo- rani zbrali številni ljudje, saj je bila Franka Ferletič v Doberdo- bu, sploh pa na Goriškem in pov- sod, kjer so jo poznali, zelo pril- jubljena. Med drugimi so bili navzoči doberdobski župan Fa- bio Vizintin, sovodenjska župan- ja Alenka Florenin in števerjan- ska županja Franca Padovan, župnik Ambrož Kodelja in drugi družbeno-kulturni delavci. V priložnostni misli, ki je dala poseben ton večeru, je njena pri- jateljica prof. Lučana Budal med drugim spomnila zbrane, da so bili otroci za Franko najlepše in najboljše, kar premore svet. Rada jih je spodbujala in jim pomaga- la rasti. Zato so bili glavni junaki večera prav otroci. Nekaj pesmic so pod vodstvom Mateje Jarc za- peli člani Otroškega pevskega zbora Mali veseljaki, na koncu pa Veseljaki pod taktirko Lucije La- vrenčič. Odlomek iz ene od igric, ki jih je Franka napisala za otro- ke, Pretep na doberdobski gmaj- ni, sta odigrali mali, a značajni Mila Clapiz in Gaia Trani. Nekaj poetičnih odlomkov iz besedila Naše male pravljice pa je z občut- kom prebrala Lucrezia Bogaro. 25 let je doba, ki “izkristalizira bistvo vsake človeške biti”, je še dejala prof. Budalova. Bežno je prehodila njeno življenjsko pot in poudarila, da je bila že v štu- dijskih letih navdušena za svet li- terarne ustvarjalnosti. Na tržaški leposlovni fakulteti se je nato po- svetila predvsem slovenskemu jeziku in književnosti. Med štu- dijem je pritegnila njeno zani- manje gledališka umetnost; di- plomirala je z obsežno raziskavo o kulturnem poslanstvu stalnega gledališča Slovencev v Italiji. Prav v tržaškem gledališču je našla prvo redno zaposlitev; ka- sneje je postala urednica sloven- skih sporedov na Radiu Trstu A, “in to do njej usodnega novem- bra leta 1991”. Kljub službenim in družinskim obveznostim se ni odrekla širšemu, kulturnemu in prosvetnemu udejstvovanju. De- javna je bila v domačem društvu V Hrast, v vaški knjižnici je spod- bujala mlade k branju, na noge je postavila ženski skavtski vod brin- jevk, pisala je za zamejske časopi- se, dokumentarec Oj Dobedob “pa je še dodaten izraz njene nave- zanosti na do- mači kraj in tukajšnje ljudi”. Prvenstvena skrb pa so ji bili mladi. “Frankina intimna zaveza s svetom otrok in mladih se je napajal v njej prirojeni iskreni pozornosti do sočloveka, v ne- preračunljivem spoštovanju in pripravljenosti prisluhniti vsako- mur”. Otroštvo je razumela kot “usoden čas za razvoj človeške osebnosti”. Njena tenkočutna duša je nagonsko našla pot do najmlajših. Otrok, je sama zapi- sala, je tisto najlepše in najboljše, kar premore svet; v njegovih očeh se lahko odraža vsa jasnost neba, vsa čistost gorskega izvira, vse zaupanje nedolžnega srca. “Te njene besede so čisti slavo- spev otroku, ki ga zmore, le kdor resnično ljubi otroštvo”, je podčrtala Lučana Budal. Da bi doberdobskim otrokom nudila dodatne možnosti za vsestranski osebnostni razvoj, je zanje pisala igre, saj se je zavedala, da je “gle- dališče prava telovadnica telesa in duha”. Da bi privabila čim večje število otrok, je običaj ob- darovanja za Miklavževo povzdi- gnila v pravo gledališko predsta- vo. Za otroški praznik je poskrbe- la tudi besedila in jih zrežirala. Začetek otroške dramske dejav- nosti v Doberdobu sega v leto 1972 in traja še danes. Samo nav- dušenka nad delom z otroki in nad gledališko ustvarjalnostjo, kakršna je bila Franka, je lahko zmogla igralsko naravnati skupi- no tudi 40 in več otrok. Mi- klavževanje je postalo “kohezij- ski element doberdobske vaške skupnosti”, saj so bili potrebni tudi kostumi, rekviziti, scena, luči, glasba itd. “Kdor se je na kaj spoznal, je rad nudil svojo po- moč”. Do leta 1985 je napisala devet izvirnih besedil za mi- klavževanja in jih tudi sama zrežirala: objavljena so bila v zbirki Igrarija čarovnija, ki jo je izdalo društvo Hrast leta 1993. Doberdobskemu vrtcu je name- nila štiri besedila za božičnico, leta 1991 tudi za oder prirejeno Sneguljčico. “Frankina osebnost je nevsiljivo vodila v svet odgo- vorne odraslosti številne dober- dobske otroke”, za kar ji je goto- vo hvaležna širša skupnost. Po ogledu krajšega odlomka do- kumentarca o Doberdobu je pred mikrofon stopil Igor Tuta, nekdanji Frankin kolega na ra- diu, in obrazložil genezo posnet- ka. Vse se je začelo leta 1975, ko jo je zelo prevzela pesem Ljubke Šorli Žalostna pravljica. Razume- la je, da lahko otrokom v pe- sniški obliki na preprost način pove vse, tudi tragične dogodke. Leta 1982 je morala pripraviti besedi- lo za srečanje Prežihovih šol v Dolini. Delu je dala naslov Oj, Doberdob. Ne- kaj let kasneje je upora- bila isti sistem pripove- dovanja za miklavževan- je ter besedilu dala na- slov Mala pravljica za mir. Isto izhodišče je spet iz- brala za srečanje Prežihovih šol leta 1990 v Do- berdobu: pripravila je zapis- prikaz-pri- poved z naslovom Naša mala pravljica, ki je zelo poe- tičen in dovršen, “pravi biserček v naši zamejski literaturi”, meni Tuta. Z visoko stopnjo poezije je prikazala naravo, okolje in življenje na Krasu, na- to pa “ne preveč drama- tično” nakazala tudi tra- gedijo prve vojne. Bese- de so se prepletale s po- dobami vaškega fotogra- fa Karla Ferletiča in gla- sbo. “Prikaz je bil multimedijski in dovršen”, vreden, da bi bil po- snet. Za to je poskrbel Tuta in s pomočjo italijanskih kolegov so res posneli “poetični film”. Ta “prva verzija” je postala podlaga za še nadaljnjo obdelavo, do ka- tere je prišlo leta 2000 in ki bi bi- la resnično vredna, da jo tudi da- nes - “tudi v Doberdobu” - več ljudi vidi in spozna. Doberdobsko društvo je ob kon- cu večera postreglo občinstvu s pravo poslastico. Na oder je namreč stopila Nika Solce, vse- stranska in večplastna umetnica, lutkarica in pevka, ki je s svojo kitaro, nežnim in čutnim gla- som ter ljubkimi lutkami obliko- vala pred očmi otrok čudovito lutkovno pravljico o zajčku in li- sici. Še en biserček, ki bi mu z otroško čistimi očmi in sončnim nasmehom na ustih navdušeno zaploskala tudi Franka Ferletič. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Bogato delovanje SCGV E. Komel iz Gorice je že v prvih tednih pouka obrodilo sadove. Na 4. Mednarodnem tekmovanju društva harfistov Slovenije, ki je potekalo na Glasbeni šoli v Velenju, od 3. do 6. novembra, je enajstletna Vida Boškin, učenka iz razreda profesorice Tatiane Donis na sedežu v Gorici, osvojila srebrno plaketo v A kategoriji (rojeni leta 2004 in mlajši), v kateri je bilo 47 tekmovalcev. Ocenjevala jih je strokovna mednarodna žirija. Uspeh za malo harfistko SCGV E. Komel Večer o otroški ustvarjalnosti v spomin na Franko Ferletič Otrok je “najlepše in najboljše, kar premore svet” DOBERDOB Igor Tuta Lučana Budal Nika Solce Mila Clapiz in Gaia Trani Naše založbe se predstavljajo na 32. knjižnem sejmu v Ljubjani17. novembra 20168 17. novembra 2016 9 zvirna pesniška ustvarjalnost je v tem letu zaznamovala knjižni pro- gram založbe Mladika. Štirje avtorji, različnih starosti in izvora, so prelili svoja čustva, notranja razpoloženja in misli v štiri pesniške zbirke, ki sodob- nemu bralcu, v vrvežu nenehnih spre- memb in dogajanj, ponujajo možnost intimnega stika z lepoto, a tudi z bolečino, z najglobljim člo- veškim jedrom in z naravo, z željami posameznika in s strez- nitvami, z razočaranji in s san- jami, z ljubeznijo in s samoto. O tem pripoveduje presenetljiv pesniški prvenec Marije Ko- stnapfel z naslovom Pesmi. Spremno besedo je v to zbirko zapisala prof. Marija Pirjevec in med drugim poudarila, “da gre za poezijo nihilistične streznitve skrajne vrste, za izvrženost iz vseh nekdanjih varnostnih stanj, tako ekstistencialnih kot poetičnih pa tudi jezikovnih... to so ne- konvencio- nalne pe- smi z oseb- no suvere- nim slo- gom”. Pre- senetljiva je tudi pesniška zbirka mla- dega tržaškega pesnika Alessandra Lutmana, živečega v Tržiču, ki nosi naslov Jesenske pesmi. Zbirko, ki je izvorno nasta- la v italijanščini, sta v slo- venščino prevedla David Bandelj in Sla- vica Radinja in je izšla s podporo itali- janskega Mini- strstva za zunanje zadeve. Pesmi so presentlji- ve zaradi svoje izrazne moči, mo- tivne do- delanosti, ki se zgle- duje po klasikih, predvsem po velikanu 19. stoletja Gia- comu Leopardiju. Pesnik s svojim zre- lim odnosom do življenja, narave in ljubljenega Trsta obeta še veliko zani- mivih pesniških zbirk. O ljubezni in njenih pojavnostih beremo v pesniški zbirki Srečno srce je srce polno ljubez- ni, postumno delo Jožice Štimac Glavi- na. Avtorica, Ljubljančanka po rodu, je glavnino svoje- ga življenja preživela v Trstu, kamor jo je ponesla ljubezen, in tam več let delovala kot vrtnarica po slovenskih vrtcih v me- stu in okolici. Pesmi Jožice Štimac Gla- vina so nastale iz notranje nuje po obli- kovanju osebnih občutij in doživetij, niso bile mišljenje za objavo. Prof. Ma- rija Cenda, ki je napisala spremno be- sedo v zbirko, je tudi zapisala, da avtoričine “izpovedi lahko beremo kot osebni dnevnik, saj odražajo temeljne ko- ordinate njene občutljive osebnosti”. Založba Mladika se je želela pokloniti jubilantu, pesniku Aleksiju Pregarcu, ki je letos slavil osemdeset let. To je storila z dvojezično pesniško zbirko z naslo- vom Trst in njego- ve krošnje/Trieste e le sue fron- de s prevodi Darje Betocchi in Jolke Milič ter s spremno besedo Ire- ne Žerjal. V šestih razdelkih se v zbirki zvrstijo poezije iz različnih ustvarjalnih obdobij in življenjskih položajev Alek- sija Pregarca: od fragmentarnih, anek- dotičnih do skorajda epsko intoniranih in takih, v katerih pesnik piše o kraški pokrajini in rojstnem Trstu. Njegov izraz je razpet med moder- nizmom in starimi melodi- jami, izogiba se absurdu in nihilistični drži. Posa- mezne pesniške razdelke v knjigi so ilustrirali tržaški li- kovni umetni- ki. Po izidu pesniške zbirke Ko na jeziku skopni sneg pri Mla- diki leta 2014 se Marij Čuk vrača med bralce z daljšim pripovednim delom, romanom Molk koloradskih hroščev. Avtor z enkratno pripovedno spretno- stjo je sestavil razčlenjeno pripoved o naši zamejski stvarno- sti, v kateri se osebna zgodba glavnega juna- ka Rada prepleta z uso- do slovenske manjšine v Italiji, njenimi pe- rečimi proble- mi in absurdi, ki manjšino dušijo, predv- sem pa hromi- jo njen razvoj. V pripovedo- vanju manjšin- skega vsakdana in v poglabljan- ju nedorečenosti italijansko-slovensko- manjšinskih odnosov Marij Čuk ponu- ja vrsto izzivov in ubira v svoji trezni naraciji tudi strune ironije in humorja. Svoje pogovore s tržaškimi besednimi ustvarjalci je časni- kar, pisatelj in literar- ni kritik Jože Horvat nadaljeval v drugem delu knjige Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaške- ga. V tej zajetni knji- gi, ki dopolnjuje tisto iz leta 2012, se je av- tor pogovarjal z Vil- mo Purič, Igorjem Škamperletom, Mi- ranom Košuto, Markom Sosičem, Alen- ko Rebulo, Borisom Pangercem, Serge- jem Verčem, Markom Kravosom, Ireno Žerjal in Sašo Martelancem. Besedila v knjigi odpirajo širok vpogled v svet ustvarjalnosti posameznih piscev, iz česar izstopa tudi nekaj potez njihovega portreta, ki je vpet v oseb- nostne, kulturne in zgo- dovinske izkušnje, v in- tervjujih pa pridejo do izraza tudi nekatere značilnosti kulturnega in političnega utripa vsak- danjika na Tržaškem. Na po- dročje zgo- dovine se- ga delo Martina Breclja Anatomija političnega zločina. Trojni umor v Rossettijevi ulici, v kate- rem je avtor, po izobrazbi filozof, po- klicno pa časnikar, na podlagi obširne- ga arhivskega in dokumentarnega gra- diva odgovoril na vprašanje, kdo je pred dvainsedemdesetimi leti umoril zakonca Vuk in ljubljanskega profesorja Draga Zajca v Trstu. Avtor je v delu ob- novil dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. Na podlagi raziskav pa je ugotovil, da so trojni umor izvršili trije pri- padniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte. Po njegovih do- gnanjih so imeli nalogo, da likvidirajo predvsem Vuka, ki se je tedaj skup- no z ženo pripravljal na odhod v partizane. S pre- teklostjo se spogleduje tudi knjiga kap. Bruna Volpija Lisjaka Ruska flo- ta dve leti v Trstu, v kateri avtor številnih morskih uspešnic odkriva nepoz- nano poglavje tržaške zgodovi- ne, ko je namreč na začetku 19. stoletja sedem ladij ruske mor- narice prebilo dve leti v Trstu. Kapetan Vladimir Bronjevski, ki je bil vkrcan na eni izmed teh ladij, je svoja opažanja o mestu, okolici (jama Vilenica in Lipica) in lju- deh (resnih Slovencih in uživaških Tržačanih, predvsem med pustovan- jem) zabeležil v dnevnik, ki je postal osnova za knjigo, katero bogati tudi sli- kovno gradivo v barvah. Avtor Bruno Volpi je tudi mlajšim bralcem namenil publikacijo, in sicer knjigo osemnajstih kratkih zgodb Ribič Sardon. Gre za zgodbe, ki jih stari ribič Tone, z vzdev- kom Sardon, pripoveduje svojim mla- dim prijateljem. Junaki zgodb so otroci, ki živijo v vsakdanjem stiku z morjem in obmorskim svetom ali v ribiških družinah; v nekaterih zgodbah so ju- naki celo odrasli. Avtor je vedno pozo- ren do tega, da v vsako zgodbo vključi tudi informacije s področja naravoslov- ja, etnografije, zgodovine in zemljepisa, in kako zgovorno ilustracijo. O dogajanju čez lužo poroča postumna knjiga Marjana Pertota V senci javora in lipe. Gledališko in kulturno delovan- je Slovencev v Kanadi med letoma 1927 in 2010. Knjižničar Marjan Pertot obravnava predvsem gledališko dejav- nost kanadskih Slovencev, ki so se v prostem času ukvarjali tudi z drugimi kulturnimi dejavnostmi npr. s skavtiz- mom, z zborovskim petjem, beležen- jem narodnih praznikov itn. Tudi nji- hovo versko življenje je bilo zelo po- membno, ker so v njem utrjevali in ohranjali svojo etnično identiteto. O življenju v Ameriki pripoveduje tudi av- tobiografska knjiga Pavleta Borštnika Moj čas. Gre za delo, ki združuje avto- biografijo in obsežna razmišljanja o do- godkih, ki so usodno vplivali na avtor- jevo “žrtvovano generacijo”. V tem dra- gocenem pričevanju kritično obravna- va predvojne delitve na liberalce, kate- rim je pripadala njegova družina, in klerikalce, življenje v Ljubljani, odnos do okupatorja, revolucionarni teror, ra- zloge za izbiro protikomunističnega ta- bora in četniškega gibanja v njem, raz- mere v vojaških begunskih taboriščih Italije ter Nemčije, publicistično in društveno delo v Clevelandu, poklicno delo na Glasu Amerike, neomajno za- vezanost slovenstvu. V tem letu je izšel tudi tradicionalni zbornik jubilejnih 50. študijskih dne- vov Draga, ki nosi naslov Petdeset del- cev še ni celota in prinaša predavanja ter okrogle mize, ki so jih oblikova- li: Andrej Ca- puder, Katica Cukjati, Tine Hribar, Sergij Pahor, Alen- ka Rebula, Edvard Ko- vač, pa še Marija Pirje- vec, Igor Omerza in msgr. Stani- slav Zore. Leto 2016 je za Mladiko posebno le- to, ker revija Mladika praznuje 60-let- nico izhajanja. Prva Mladika je izšla v aprilu leta 1957, in če pogledamo zbir- ko v knjige povezanih Mladik na knjižni polici, se nam ta predstavlja kot mala knjižnica, ki hrani lep del naše kulturne zgodovine. Tekoči trak revije in knjig Mladike se ne ustavlja, v novi grafični preobleki, z novimi poglobit- vami in rubrikami stopa v novo dobo, ki naj bo še naprej tako žilava in plodo- vita. I Knjižne izdaje založbe Mladika V imenu besede trukturalna kriza, s katero se, ne po svoji krivdi, sooča Zadruga Go- riška Mohorjeva, je vplivala tudi na knjižne izdaje Goriške Mohorjeve družbe. Knjižna bera je torej bolj skrom- na, a po vsebini zelo zanimiva. V teh dneh so izšle knjige red- ne zbirke, ki se seveda oblikuje okrog Koledarja za leto 2017. Gre za zbornik, ki objavlja vrsto prispevkov; ti poročajo o življenju Slovencev v Italiji ter o nji- hovem boga- tem delovanju v družbeno- kulturni stvar- nosti. Ob tem bomo v zbor- niku našli še celo vrsto zgo- dovinskih in socioloških ter spominskih člankov. Tudi ob koncu tega zbornika je Slovenska bi- bliografija v Italiji za leto 2016, ki po- trjuje bogato in kakovostno knjižno produkcijo naše narodne skupnosti. Koledarski del krasijo umetniška dela Bogomile Doljak, ki je umrla v tem letu. Njeno ustvarjal- nost pa predstavlja Jasna Merku'. Kole- dar obsega skupno 328 strani in ga je uredil Marko Tavčar. Darinka Kozinc: Les Goriciennes Literarno branje predstavlja knjiga Les Goriciennes, ki jo je napisala Darinka Kozinc z občutljivim pristopom in tankočutno- stjo. Proniclji- vo je segla v svet preteklosti, v psihološko preiz- kušeni svet aleksandrink in v njihovo usodo, prepogosto prepojeno z neiz- bežnimi dvomi in težavami, pa tudi z zaznavnim hrepenenjem in upanjem v sončno prihodnost. Ob preple- tanju njihovih usod pa je avto- rica začutila tudi vznemirje- nost današnjega mladega člo- veka, ki se pogostoma znajde v bivanjski stiski in z zagnanim iskan- jem la- stne poti stremi po izhodu iz utesnju- jočega življenjskega prostora. Sama avto- rica je poskrbela tudi za vinjete, ki zelo po- srečeno obogatijo knjigo. Dominik Kacin: Dnevniki, pisma, spomini iz dveh sve- tovnih vojn Za zbirko Naše kore- nine je ugledna zgo- dovinarka dr. Milica Kacin Wohinz pri- pravila za objavo vrsto spisov svojega očeta Dominika, ki je med prvo svetovno vojno pisal vo- jaški in bolniški dnevnik, nato pa doživel italijanske zapore in konfinacijo ter nemško deportacijo v Mauthausen. Vse to je opisal v spominih in v pismih, ki jih je pošiljal domov na Cerkljansko, kjer so se medtem družinski člani, hčer- ke in žena soočali z grozotami medvoj- nega in vojnega časa. Knjiga, gre za 26. v nizu zbirke Naše korenine, krepko pre- sega razsežnost družinske kronike, saj je Dominik Kacin pozoren opisovalec raz- mer, ki jim je bil priča, in kritičen duh dogajanja, a z veliko mero zaupanja v božjo previdnost. Knjiga je tudi bogato opremljena s fotografskimi dokumenti. Konec poletja je v italijanščini izšla še ena zgodovinsko-pričevanjska knjiga o taborišču v Viscu, to je delo Visco 1943 - Un campo di concentramento in Friu- li. Knjiga je izšla v sodelovanju z VZPI - ANPI iz videmske pokrajine in Društva ‘Terre sul Confine’ iz Visca. Ta kraj je pojem fašističnega taborišča in dokaz fašističnega rasističnega ravnanja s tisti- mi, ki se niso hoteli odpovedati sloven- stvu in osebnemu dostojanstvu in so se odločno upirali asimilaciji in integraci- ji. Avtorica knjige, posvečene fašističnemu taborišču, v katerem so bili zaprti mno- gi Slovenci in Hrvati, je Tania Zanuttini. Fo- tografijo za na- slovnico pa je prispeval uvel- javljeni foto- graf Claude Andreini. Dragocen uvod je prispeval tržaški pisatelj Boris Pahor. Bogate podatke o samem tabo- rišču in zbiran- ju pričevanj ter naporih za primerno zaščito taborišča in njegovo ohranitev v spomin in opomin sedanjim rodovom je v spremni besedi navedel prof. Ferru- cio Tassin. Spodbudna zapisa sta prispe- vala še Dino Spangero za ANPI, medtem ko o pomenu ohranjanja spomina piše predsednik GMD Renato Podbersič. Stenski Naš koledar za leto 2017, ki je izšel v sodelovanju s tržaško Duhovsko zvezo, krasijo fotografije Janka Ko- vačiča, ki je bil v obdobju od leta 1989 do 1995 predsednik fotografskega duštva Foto Trst 80. Poleg tega sta pri Goriški Mohorjevi družbi izšla še ponatisa priročnika Do- mače sirarstvo za zabavo in zares avtorja Danijela Čotarja in knjige pričevanj Sko- zi ogenj duhovnika Stanka Sivca. Skupaj z Mohorjevo družbo iz Celovca pa je GMD izdala knjigo spominov Draga Štoke Koroška v mojem srcu. Izšla pa je tudi knjiga za otroke Berte Golob Iz Božje roke za otroke. S Goriška Mohorjeva družba Knjižna zbirka za leto 2017 Predstavitev knjižne zbirke GMD bo v okviru predstavitve zamejskih založb na 32. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani v sredo, 23. novembra, ob 11. uri v dvorani Lilly Novi v Cankar- jevem domu. a 32. slovenskem knjižnem sejmu v Lju- bljani se bo Za- ložništvo tržaškega tiska pred- stavilo s široko paleto naslo- vov, ki bodo zadovoljili ra- zlične bralske okuse. Za strastne bralce leposlovja je ZTT poskrbel s prvencem tržaškega biologa Vinka Ban- dlja Grad in čas, eksperimen- talnim romanom, v katerem se odraža avtorjeva ljubezen do slovenskega jezika, ki ga spret- no uporablja in s katerim se poigrava v različnih registrih, obenem v delu izstopata velika radovednost in pozornost do različnih tem človekovega življenja. Dotika se tako zgodo- vine kot ljudskega izročila, fi- lozofije in ezoterike, iz vseh za- pisov pa veje dobro poznavan- je književnosti – od klasikov svetovne književnosti do be- atniške generacije in sodobne ustvar- jalnosti severnoa- meriških Indijan- cev. Za ljubitelje zgodo- vine (in ostale ra- dovedneže) je v zbirki Iz domačega panja izšla knjiga Krvavi poljub svo- bode, ki jo je napi- sal zgodovinar Aleksander Panjek. V elektron- ski različici je knjigo že leta 2015 izdala Založba Univerze na Primorskem, ZTT pa je uslišal avtorjevo željo in knjigo natisnil še v pa- pirnati ra- zličici. Upor na galeji Loredani in beg galjotov na Kras leta 1605 je nena- vadno dobra, spektakularna resnična zgod- ba, ki povezuje takratno in zdajšnje čez- mejno ob- močje Beneške republike in habsburške Avstrije oziroma Slovenije ter zamejstva v Italiji, obenem pa Jadransko morje in slovensko podeželje. Zgodba je večplastna, v njej se zrcali te- danja aktualnost, potekajo kompleksni zgodovinski pro- cesi, hkrati pa pripoveduje o vsakdanu malega človeka na začetku 17. stoletja. V Beli zbirki je letos izšla knji- ga Pod okriljem kapucinke, prvenec avtorice Ljube Južnič. To je energijska knjiga o živih rožah iz ba- bičinih obhišnih vrtov, ki nagovarjajo dušo k harmo- niji bivanja ter podpirajo člove- ka pri vsakem dihu. Iz osebnih izkušenj avtori- ca opisuje ra- zlične vidike po- mena živih rož v našem vsakdan- jiku. V knjigi se odpira nov svet, vabi, naj vstopimo v pokra- jino, kjer kraljujejo rože za lepoto, ki va- bijo na pot razisko- vanja večplastnosti življenja. V tem čarobnem popoto- vanju se rože razkriva- jo po plasteh, od zu- nanje barve, oblike, vonja do glo- bin, do bistva rože, do njenega poslanstva: da nam zdravi dušo in telo. Profesor slavisti- ke na tržaški univerzi, Ivan Verč, je v štiride- setletnem razi- skovalnem ob- dobju napisal več razprav in člankov s področja slavistike. Izbor le-teh je zbral v trijezičnem obsežnem delu Prever- janja, ki je izšlo v štirih zvezkih (Analiza be- sedila, Književnost razlike, Teorija in etika književ- nosti ter Kultura, poučevanje in gledališče). Izhodišče so li- terarnovedne metode, ki so v 20. stoletju zaznamovale pri- stope h književnosti. Z analizo besedil avtor preverja njihovo ustreznost za razumevanje li- terarnega dela glede na to, da se književnost snuje na besedi, ki deluje kot nezamenljiva N Založništvo tržaškega tiska Pisana paleta knjižnih izdaj prvina teksta in kot dejavnik kulture, zato vpliva na naše dojemanje stvarnosti. 3 x 3 besede za teater je pesniška zbirka pesnice Antonelle Bukovaz, pe- snice iz Benečije, ki svo- je pesmi prvič izdaja tu- di v slovenščini (v pre- vodih Alenke Jovanov- ski, Marka Ipavca in Ace- ta Mermolje). An- tonella Bukovaz, doma iz vsem do- bro poznane vasi- ce Topolovo, že več let piše poezijo v italijanščini ter jo na svoje- vrsten način pred- stavlja na perfor- mansih in literarnih dogodkih. Besedila za dvoje- zično pe- sniško zbirko 3 x 3 so nastala za sonorično gledališče Hanne Preuss, v katerem je nastopala tudi pesni- ca. V zbirki likovnih mo- nografij ZTT letos predstavlja Rudolfa Saksido, slikarja pra- vljičarja. Dvojezična monografija je v bi- stvu ponatis dela, ki je nastalo ob veliki razstavi v goriški pa- lači Attems; pripravi- lo jo je Kulturno društvo za umetnost KONS ob stoletnici rojstva Ru- dolfa Sakside in tridesetletnici njegove smrti leta 2014. Mo- nografija prinaša obsežno študijo o umetniku in njego- vem delu ter izčrpen seznam vseh nje- govih del, njen na- men pa je ovred- notiti umetnika, čigar delo dotlej še ni bilo ustrezno popisano ne razi- skano. Svojo dra- goceno strokovno pomoč so prispevali trije umetnostni zgodovinarji, ki so z različnih zornih kotov pred- stavili poglede na Saksidov opus: Joško Ve- trih je opus umestil v širši kontekst, Ales- sandro Quinzi se je osredotočil na dela v stal- nih zbirkah, Giulia Giorgi pa je raziskala in uredila po- datke o več kot štiristo delih. Kot po nava- di bo na sej- mu prisotna tudi revija Galeb, ki na- staja v sodelovanju z Zadrugo Novi Matajur. Galebu smo do- dali nekaj novih ru- brik (slikopis, Po slovensko, Vaja de- la mojstra …) zato letos izhaja na 52 straneh. Nova je tu- di Galebova spletna stran, ki nadgrajuje in dopolnjuje vse- bino papirnate ra- zličice. V Galebovi knjižni- ci smo za mlade bralce pripravili stripovski album Ko-Ko Kri - šna (Maša Ogrizek, il. Miha Hančič), v katerem so zbrane dogodiv - ščine ne- navadne kokoške Ko-Ko Krišne in njenih prijateljev, ki so dve leti zapored izhajale v reviji Galeb. Čeprav sta si zelo različni, sta kokoška Krišna in Lisička naj- boljši prija- teljici. Krišna je umirjena in delavna, Lisička pa je hudomušna in raje igra pin- gpong kot obdeluje vrt. Za se- jem je Ko-Ko Krišna pripra- vila tudi stri- povsko delav- nico, ki bo na sporedu v četrtek, 24., in v soboto, 26. novembra, v sklopu progra- ma za najm- lajše Cicifest. Na podlagi be- sedil, ki sta jih avtorica Klari- sa M. Jovano- vić in ilustrator Veno Dolenc pripravljala za Galeb, je nastala pri- kupna knjižica Dobra jed se sama ponuja (Je- di stoletij za sodobne čase) , ki prinaša spo- ročilo o pomembnosti kulinarične dediščine. Z zgodbami o jedeh nas avtorica pelje v svet slovenskih receptov, ki so lahko še kako zani- mivi za razburjanje naše sodobne ter predvsem inovativne kulina- rične ustvarjalnosti in jih hkra- ti mojstrsko povezuje s prego- vori o hrani, ki so se ohranili v slovenskem jeziku. Najmlajši bralci pa se bodo za- bavali tudi ob pravlji- cah prezgodaj umrle Marije Puntar, učitel- jice in pisateljice, ki jih je dolga leta obja- vljala v slovenskem radijskem programu RAI. Iz njenega boga- tega opusa smo iz- brali štiri naslove: Mali uporniki, Metle iščejo delo, Prosim in Hvala sta nam zbežala ter Mor- ska zvez- da, kate- re je s svojim prefinje- nimi ilu- stracija- mi opre- mila Ve- sna Be- nedetič. Zadruga Novi Matajur se na sejmu predstavlja z novim naslo- vom iz zbirke Koderjana. Tujčice so delo, v katerih se prepletajo poezija in kratki prozni fragmenti, s katerimi mlada slovenska avtorica, Nataša Kramberger, ki živi v Berlinu, nakazuje svoj od- nos do kraja (vas Topolove), kjer je preživela letos fe- bruarja slaba dva tedna. V nekaterih pesmih se predvsem zrcali pro- storski motiv, druge zve- nijo bolj kot poklon nekdanje- mu živ - ljenju v Topolovem. Letos je v Ita- liji izšel tudi prevod nje- nega romana Nebesa v ro- bidah, ki ga je založba Mi mesis pr - vič predstavi- la maja na knjižnem sej- mu v Turinu. V sodelovan- ju s Skladom Dorče Sardoč in Vsedržav- nim združenjem partiza- nov Italije je nastal itali- janski prevod Zore, avto- rice Lide Turk. Zgodbo o mladi Zori Perello, ki se je že pri 18 letih vključila v ilegalno prosvetno in po- litično delo tržaških Slo- vencev, in o fa šizmu, ki je zaznamoval njeno kratko živ lje - nje, je preve- dla sa- ma av- torica (prvih enajst pogla- vij), po nje ni smrti pa je njeno delo nadaljevala Ma- tejka Grgič. Itali- janski prevod naj bi italijan- skim bralcem odprl oči in jim razkril zamol ča - ne zgodovinske dogodke na na - šem ozemlju, o katerih vedo ma lo ali nič. Tržaška17. novembra 201610 Literarnozgodovinska nagrada Emil in Janja Auersperg / Prejela jo je Elisabetta Sgarbi Mednarodno literarno nagrado v spomin na zakonca Janjo in Emila Auersperga je častni odbor, v sodelovanju s pobudnico priznanja in dolgoletno prijateljico zakoncev Patrizio Cutrupi, podelil založnici Elisabetti Sgarbi za njeno delo Trieste, ki ga sestavljajo publikacija in doku - mentarna filma Il viaggio della signorina Vila in Trieste la contesa. Li te - rarno filmski projekt nek - danje urednice pri založbi Bompiani in kasnejše ustanoviteljice založniške hiše La Nave di Teseo je namenjen kulturnemu, jezikovnemu in etničnemu izhodišču zalivskega me - sta. Vsebina dela in oseb - nost ter delo nagrajenke namreč izpolnjujejo načela, po katerih je nagrada do - deljena: v načrtu se je Sgar - bijeva posredno dotaknila tudi kulturnega miljeja slo - venske narodne skupnosti naše dežele. V utemeljitvi je namreč zapisano, da delo avtorice tankočutno pripoveduje o razvejenem umetniškem, zgodovinskem in literarnem mozaiku tržaškega okolja in njegovega zaledja. To počenja z etičnim in estetskim prizadevanjem, ki s sanjsko govorico spenja med sabo različne spomine in pripovedi. V utemeljitvi je tudi izpostavljena vloga, ki jo je Sgarbijeva bodisi v sklopu založbe Bompiani bodisi pri zdajšnji založniški hiši imela in jo še ima pri vrednotenju pisateljev našega čezmejnega prostora. Naj ne pozabimo, da je lanska prejemnica nagrade Auersperg prof. Tatjana Rojc ravno pri založbi Bompiani izdala monografijo Boris Pahor. Cosi' ho vissuto. Biografia di un secolo. Čim prej rešiti vprašanje slovenskega osebja v občinskih službah! “Pomanjkanje razpoložljivosti osebja z znanjem slovenskega jezika v občinskih vzgojnih službah (jasli, vrtci in popoldanski pouk) omejuje obvezno vzgojne pravice slovenske narodne skupnosti”, je izpostavil deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec v nedavnem pogovoru s tržaškim županom Robertom Dipiazzo, ki je Gabrovcu zagotovil osebno zanimanje in popolno razpoložljivost za evidentiranje možnih rešitev. V tem smislu je Gabrovec župana Dipiazzo tudi opozoril na pismo, ki ga je predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila naslovila na odbornico Brandijevo že pred dvema mesecema in je ostalo brez odgovora. “Kakorkoli že, je potrebno, da Občina Trst revidira lestvice razpoložljivega vzgojnega osebja z znanjem slovenskega jezika, saj ni mogoče, da v slovenske razrede stopi osebje, ki slovenskega jezika ne pozna, kar že v osnovah zruši logiko vzgojnega procesa”, je še poudaril predstavnik SSk Gabrovec, ki je županu Dipiazzi tudi svetoval, naj poišče stik in sodelovanje deželnega šolskega urada oz. njegovega oddelka za slovenske šole. Župana Dipiazzo je srečal tudi pokrajinski tajnik SSk Marko Pisani in se domenil za skorajšnje politično srečanje stranke Slovenska skupnost z novo občinsko upravo. Srečanje bo priložnost za temeljit pogovor o številnih odprtih vprašanjih, od prostorskega načrtovanja do gospodarskih smernic in kulturne politike. Zaposleni v škedenjski železarni so se srečali z Deboro Serracchiani Srečanja med predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani in predstavniki zaposlenih v škedenjski železarni, v sredo, 9. novembra, v Trstu, se je nepričakovano udeležil tudi lastnik podjetja Siderurgica triestina (ST) Giovanni Arvedi. Ta je napovedal, da bo v letu 2017 steklo nekaj rošad, s katerimi bo podjetje ST ohranilo logistično upravljanje pristaniških dejavnosti, medtem ko bo poslovanje železarne z objekti vred prevzelo podjetje Acciaieria Arvedi, ki tako kot ST sodi v skupino Finarvedi. Zaradi teh sprememb ne bo nobenih odpuščanj, kvečjemu bodo zaposleni formalno zamenjali delodajalca. Razlog za prenos dejavnosti je po Arvedijevi razlagi utrditev skupine. Pri tem je Serracchiani zahtevala zagotovilo, da se zaradi prestrukturiranja dejavnosti ne bo spremenil način plačevanja davkov oz. da bodo ti še vedno stekali v blagajne Furlanije Julijske krajine. Hkrati pa je Arvedi napovedal, da bodo več pozornosti namenili litemu železu, ki bi ga radi učinkoviteje spravili na tržišče tudi s pomočjo novega plavža in inovativnih logističnih rešitev. Med srečanjem je sicer tekla beseda o onesnaževanju škedenjskega objekta. “Čarobne palice nima nihče”, je komentirala Serracchianijeva, “ toda z zadovoljstvom ugotavljam, da se investitor drži obvez iz dogovora z državno vlado izpred dveh let tudi glede zvočnega in okoljskega onesnaževanja ter širjenja smradu”. Sindikalni predstavniki so prav tako pozitivno ocenili Arvedijeve razvojne načrte in posebej zahtevali, naj se zaradi preureditve dejavnosti in napovedanih rošad ne bo spremenil tudi način dogovarjanja s sindikati. “Predstavništvo naj ostane isto in samo eno”, so prosili sindikalisti, ki so hkrati dobili tudi zagotovilo, da bodo varnostni ukrepi še naprej sloneli na strokovnih meritvah deželne agencije za okolje ARPA. ARC/PV Kratke V Društvu slovenskih izobražencev razstava Rafaelove družbe O slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945 afaelova družba, ki že 110 let skrbi za slovenske izseljence in zdomce, organizira seminarje, prireja Višarske dneve mladih, že dve leti s šestimi različnimi razstavami potuje po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu ter je izdala fotografsko monografijo Cvetoči klas pelina, je postavila razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945 v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Razstavo je na rednem ponedeljkovem večeru predstavila Ana Gregorič, ki je tudi pozdravila v imenu direktorja Lenarta Riharja: “Pomembno je, da ohranimo spomin, na kar je bilo in še živi; to je čudež z rahlo grenkim priokusom”. Glavni del večera je s pozitivnim čustvenim zanosom oblikovala dr. Helena Jaklitsch. Osvetlila je fenomen slovenskih beguncev, ki so si v Argentini, svoji novi domovini, uredili tako šolstvo, ki je znalo ohraniti visoko znanje materinščine še v drugi in tretji generaciji. Zgodba se začne maja 1945, ko postane jasno, da bo v Sloveniji zmagala komunistična partija, in se, da bi se izognili maščevalnemu obračunavanju, ljudje odločijo, da bodo zapustili Slovenijo za dva do tri tedne. Večina zapusti svoj dom peš, z nahrbtnikom na R ramenih. Ta pot je izrednonaporna preizkušnja, za njimiže poteka obstreljevanje partizanov. Predor skozi Ljubelj je bil takrat še v izgradnji, brez luči in brez asfalta. Mnogi se spominjajo občutka groze. Ko prispejo na vetrinsko polje, si 32 tisoč ljudi, od katerih je bilo 20 tisoč Slovencev, uredi zasilno bivališče. Kot je večkrat poudarila predavateljica, je takrat odhajala slovenska intelektualna, politična, kulturna in prosvetna elita, z njo pa tudi slovenska domobranska vojska. Istočasno pride do tragične zgodbe: Angleži z zvijačo vrnejo 12 tisoč domobrancev v Jugoslavijo - v koncentracijska taborišča in smrt - v zameno za odhod partizanov iz Koroške. A Slovenci se ne predajo malodušju, temveč pišejo neverjetno zgodbo o uspehu: v nekaj dneh ustanovijo ljudsko šolo, slovensko begunsko gimnazijo in vrtec, ker želijo omogočiti mladini ustrezno izobrazbo. Pouk so imeli vsak dan na travniku, brez učbenikov in knjig, a z veliko zagnanostjo. Vzporedno začnejo tudi neformalno izobraževanje, ustanovijo pevski zbor, ki šteje 130 pevcev, začnejo izdajati časopis. Angleške oblasti se v roku nekaj mesecev odločijo, da bodo taborišče zaprle zaradi slabih higienskih razmer, nevarnosti epidemij in primanjkovanja hrane. Slovence so poslali v taborišča v Peggetz pri Lienzu, v Špital ob Dravi, Št. Vid na Glini in Liechtenstein pri Judenburgu. Dr. Jaklitsch je spregovorila tudi o beguncih v Italiji, čeprav so slovenska taborišča v Italiji nepoznana. Glavnino so poslali v Monigo, nato v Servegliano in Senigallio, Eboli, Trani in po celi Italiji. Pobudnik ustanovitve slovenske šole v Monigu je bil Jože Peterlin, prosvetni referent, ki je okrog sebe zbral še Martina Jevnikarja, Ivana Prijatelja in Vinka Beličiča. Dr. Srečko Baraga pa je prevzel vodstvo gimnazije v Monigu. Slovenska begunska gimnazija v Avstriji je bila zelo resna, profesorji so bili strogi in izredno zahtevni. Ker niso imeli učbenikov, so jih sami napisali. Imeli so ogromno predmetov, poudarek pa je bil na jezikih. Marko Bajuk je celo dosegel od angleških oblasti, da so priznali dijakom maturo in so se lahko nato vpisali na graško in druge evropske univerze. Slovenski begunci so v štirih letih hudega taboriščnega življenja črpali moč iz vere, ki jim je bila v veliko oporo. Bili so globoko verni katoličani, ki so vse pobožnosti opravljali tudi v taborišču – organizirali so romanja na Gosposvetsko polje in duhovne vaje. Dr. Helena Jaklitsch je svoj poseg končala z mislijo, da smo lahko zelo ponosni na slovensko begunsko skupnost v Avstriji in Italiji, ki bi si zaslužila mesto v zgodovinskih učbenikih. Metka Šinigoj 70 let Radijskega odra Kakšen ustvarjalen ... S 1. STRANI pogovoru, ki ga je povezovala Maja Lapornik, so vsi sodelujoči poudarili, da je radijska igra pomembna dramska zvrst, ki tudi v današnjem svetu hrupa in dominantnosti vizualnega ohranja svojo veliko sporočilnost, tudi za najmlajše. Ob simpoziju je Radijski oder javnosti tudi razkril zmagovalce 5. natečaja za izvirno radijsko igro, ki jo je razpisal v spomin na svojo dolgoletno igralko, režiserko in dramatizatorico Marjano Prepeluh. O delu komisije, ki so jo sestavljali Marij Čuk, V Janez Dular, Maja Lapornik,Lučka Susič in Franko Žerjal,je poročal Marij Čuk in podal obrise lika sodobne ženske, kot se nam izrisuje v prispelih radijskih igrah. To je ženska, ki je občutljiva, ranljiva in ranjena, največkrat ločena, ki se bolj ali manj boleče sooča z lastno eksistencialno stisko, ki pa ohranja vero v smisel bivanja ali vsaj v iskanje tega smisla. Soglasna odločitev komisije pa je bila naslednja: prvo nagrado je prejela radijska igra z naslovom ŠOLA SOLOPETJA avtorice Milojke Žižmond Kofol iz Renč. Drugo nagrado sta ex aequo prejeli Marija Mercina iz Nove Gorice za radijsko igro TELEFONČKI ter pisateljica Evelina Umek iz Ljubljane za radijsko igro ANKETA. Tretjo nagrado pa sta prav tako ex aequo prejela Monika Bukovec iz Cerkelj ob Krki za radijsko igro POLOMIJA PO ŽENSKO ter Janez Povše iz Gorice za radijsko igro ZGODBA S PREDZADNJE STRANI. Strokovna komisija je v objavo priporočila še naslednje radijske igre: HOČEM VEČ avtorice Tarcisie Galbiati iz Ljubljane, radijsko igro ZOFKA KVEDER V TRSTU 1899 Primoža Vresnika iz Ljubljane ter radijsko igro Franja Frančiča iz Padne pri Sečovljah OTROŠKE OČI. Tako simpozij kot odziv na radijsko igro sta pokazala, da je radijska igra še dobrodošla in potrebna spremljevalka tako v svetu odraslih kot na poti odraščajočih otrok. Praznično pa je bilo tudi v nedeljo, 13.11.2016, ko se je mladostna skupina Radijskega odra predstavila s premiero ŽABJEGA KRALJA. Znani pravljični motiv je za uprizoritev na odrskih deskah priredila Lučka Susič, ki je mlade tudi režirala. Skupina mladih, nekaterih gotovo že bolj izkušenih igralcev je nastopila povsem suvereno in prepričljivo, prav tako pa se je tudi (naj) mlajšim igralcem poznalo, da so vsi obiskovali Malo gledališko šolo Matejke Peterlin. Ob dodelanih in pravljičnih kostumih je treba omeniti učinkovito sceno, ki je nastala po zamisli Magde Samec, ter lepo izvirno glasbo Aljoše Saksida. Za učenje giba oz. plesa dam je poskrbela mlada Vida Petaros, omenimo pa naj tudi novega mladega tehnika Erika Gelettija, ki je poskrbel za tehnično plat predstave. Mlada publika je predstavi, ki je spadala v niz otroških predstav na letošnjem 19. Gledališkem vrtiljaku, sledila pozorno in navdušeno, ob koncu pa je vse nastopajoče in sodelujoče nagradila s toplim aplavzom. Foto damj@n Foto damj@n Tržaška 17. novembra 2016 11 Obvestila Slovensko pastoralno središče vabi slovenske vernike ob prazniku Marije zdravja na slovesno sveto mašo, ki bo v ponedeljek, 21. novembra, ob 16. uri v svetišču pri Mariji Veliki. Maševal bo msgr. Bojan Ravbar, župnik v Strunjanu, pel združeni pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov. Založba Mladika vabi na predstavitev novega romana Marija Čuka Molk koloradskih hroščev. Delo bo predstavil in se z avtor jem pogovarjal dramski umetnik Boris Kobal. Dogodek bo v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. ur i v slovenskem knjižnem središču na Oberdankovem trgu v Trstu. Sledila bo pogostitev. Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta sporočata, da je Razstava arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba iz Ljubljane, na ogled v mal i dvorani Slovenske prosvete v I . nadstropju v ul. Donizetti 3 do 21. novembra, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Založbi Mladika in ZTT ter Tržaško knjižno središče vabijo v sredo, 23. novembra, na obisk 32. slovenskega knjižnega sejma. Odhod z Oberdankovega trga ob 9. uri, z Opčin ob 9.20. Prihod na Kongresni trg okrog 10.30. Odhod s sejma ob 16. uri. Pr i jave sprejema Tržaško knjižno središče, tel. 040 363494. Društvo rojanski Marijin dom prireja v četrtek, 1., in petek, 2. decembra, tečaj adventnih venčkov in božičnih okraskov; vodi la ga bo Jadranka Sedmak. Potekal bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29) od 9. ure dalje. Vljudno vabljeni! Delavnica gledališke pedagogike za učitelje, vzgojitelje in mentorje bo 18. decembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. Informacije: Slovenska prosveta 040 370846 al i www. slovenskaprosveta. org V foyeru balkona Slovenskega stalnega gledališča je na ogled fotografska razstava o ženski toponomastiki v Sloveniji, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 15.00 ali ob predstavah. Razstava je odprta do vključno petka, 30. decembra. Vabljeni! Vabilo na romanje v Medžugorje od 7. do 10. decembra letos. Odhod avtobusa iz Nove Gorice in Rožne Dol ine v sredo, 7. decembra, zgodaj zjutraj. Tržaški romarji stopijo na avtobus na Kozini ob bencinski črpalki smer za Reko. Romarji se bodo udeležili svetih maš, čaščenja svetega križa in najsvetejšega. Obiskali bodo kraj prikazovanj in se lahko vzpeli na Križevac. Zadnji dan romanja, v soboto, 10. decembra, se bodo na poti domov ustavi l i tudi pr i romarskem svetišču hrvaškega Lurda v Makarski. V večernih urah bodo prispeli domov. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico za inozemstvo. Prijave: Marijan (004347366, 3392985233); za Tržaško sprejema prijave župnik Jože Merkuža na tel. 040 229166. Pesmi Marije Kostnapfel Primer poezije nihilistične streznitve skrajne vrste TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE red nami je pesniška zbirka, ki s svojo posebno duhovno vertikalo ter pogumom pa tudi z osebno suverenim slogom pomeni v sodobni slovenski in še posebej tržaški poeziji več kot opazen dogodek”. Tako je Marija Pirjevec strnjeno opredelila pesniški prvenec Marije Kostnapfel, ki je z naslovom Pesmi izšel pri založbi Mladika. V njenem imenu je na predstavitvi v Tržaškem knjižnem središču pozdravila urednica Nadia Roncelli. Povedala je, da je zbirka posebno doživetje in da bo gotovo prišla do bralcev, kar so s svojo številno prisotnostjo v knjigarni potrdili obiskovalci, med njimi tudi pesničini dijaki in kolegi iz Gorice. Marija Pirjevec je knjigi pesmi prispevala uvodni esej, v katerem opredeljuje in osvetljuje poezijo Kostnapflove. Univerzitetna “P profesorica je takoudeležencem tržaškepredstavitve poglobljeno pojasnila vsebinske kroge, stilne posebnosti in bogastvo govorice Marije Kostnapfel, ki se giblje med mnogostranimi poli, med bolečino osamelosti in zadušljive tesnobe, med kriki in nežnostjo. Gre za poezijo nihilistične streznitve skrajne vrste, je povedala Pirjevčeva, za izvrženost iz vseh nekdanjih varnostnih stanj. Tudi pesničin eksistencialni odnos do jezika je zajel občutek razdrtosti, ki vodi v vrsto katastrofičnih stanj in včasih meji celo na molk. Thomas Mann je napisal, da je poezija vesolje v orehovi lupini, in prav ta ugotovitev še najbolje označuje zgoščenost poezije Kostnapflove, ki je v stalnem iskanju ravnovesja med zvočnostjo in izrazom. Čisto na koncu zbirke pa se lahko zgodi, da vse izgubljeno ni več zastrto. Nekaj takih stanj, opažanj, ujetosti, metaforične čistosti je z interpretacijo poezij posredovala Lučka Susič. Na izzive, ki jih je nato postavila Magda Jevnikar – prva kritična bralka avtoričinih pesmi, je odgovorila pesnica sama. Marija Kostnapfel je bila pred krstom in na krstu v TKS vidno vznemirjena, povedala je, da ji je dogodek vzel noči spanja, svojo poezijo pa je opredelila kot nehermetično. V knjigi je objavila to, kar se ji je zdelo v množici ovrženih verzov najbolj vredno tako s stališča ritma, harmonije in povednosti kot z gledišča neposrednosti. Spregovorila je tudi o nekaterih pesniških imenih, ki so ji najbližja, kot na primer Josip Murn in Garcia Lorca ter fragmentarnost izpovedi Sapfo, vendar pesmi in pesnike doživlja razpoloženjsko glede na lastne bivanjske lege in življenjske trenutke. V svojih odgovorih Magdi Jevnikar je bila Kastnapflova kratka in jasna, kot je izrazito čista njena poezija brez baročne metaforike ali inflacije pridevniške govorice. Njene pesmi, sta pri tem poudarili Marija Pirjevec in Magda Jevnikar, se zdijo včasih kot fragmenti iz širšega baladnega sestava, ki pa se v celoti ni ohranil. Prvenec Marije Kostnapfel Pesmi, ki so ga v petek, na martinovo, predstavili v Trstu, se zagotovo ni izpel na predstavitvi, marveč bo imel še veliko povedati ljubiteljem poezije. NSM spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana Slo- vensko dobrodelno društvo v Trstu tudi letos, 30. leto zapored, razpi- suje natečaj za študijske nagrade, na- menjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Fur- lanije Julijske krajine. Redni razpis: Maturantu ali maturantki, ki se je letos vpisal oz. vpisala v prvi letnik univerze, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo po- navljala vsa leta študija, če bo dobitnik redno študiral. Komisija bo o tem odločala na podlagi potrdila o zahteva- nih in opravljenih izpitih. Prosilci morajo do 15. januarja 2017 po- slati po navadni pošti ali predložiti na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00) naslednje dokumente: a) prošnjo, naslovljeno na Slovensko do- brodelno društvo, ki naj vsebuje osebne podatke, število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.; b) potrdilo ISEE; c) potrdilo o vpisu na univerzo; č) potrdilo o opravljenem zrelostnem iz- pitu z oceno; d) navedbo lastne telefonske številke in elektronskega naslova. Prejemniki nagrade iz prejšnjih let mo- rajo do 15. januarja 2017 predložiti po- trdilo o predpisanih in opravljenih izpi- tih ter fotokopiji prve strani univerzitet- ne knjižice (indeksa) in potrdilo o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2016-17. Enkratne nagrade: Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih možnosti podelilo eno ali več en- kratnih nagrad (“una tantum”) tudi dru- gim prosilcem vseh letnikov, pri čemer bo upoštevalo njihove zasluge in potre- be. Prosilci za enkratne nagrade, ki niso vpisani v prvi letnik univerze, naj prošnji, ki jo morajo oddati do 15. ja- nuarja 2017, priložijo potrdilo o predpi- sanih in opravljenih izpitih, potrdilo ISEE, fotokopiji prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) in potrdilo o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2016-17. Nagrada “Irena Srebotnjak”: V spomin na dolgoletno odbornico Slo- vensko dobrodelno društvo ponovno razpisuje natečaj za enkratno študijsko nagrado “Irena Srebotnjak”, ki bo pred- nostno namenjena študentom ali štu- dentkam likovne ali glasbene umetno- sti. Maturantu, ki se je letos vpisal v prvi let- nik takega študija na univerzitetni stop- nji, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija (največ pet), če bo dobitnik redno študiral. Prosilci morajo do 15. januarja 2017 po- slati po navadni pošti ali predložiti na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00) naslednje dokumente: a) prošnjo, naslovljeno na Slovensko do- brodelno društvo, ki naj vsebuje osebne podatke, število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.; b) potrdilo ISEE; c) potrdilo o vpisu; č) potrdilo o opravljenem zrelostnem iz- pitu z oceno; d) navedbo lastne telefonske številke in elektronskega naslova. Upravni odbor SDD bo imenoval ocen- jevalno komisijo, ki bo pregledala vse predložene prošnje ter na podlagi doku- mentov in notranjega pravilnika sesta- vila prednostno lestvico. Upravni odbor bo na podlagi prednostne lestvice do- ločil dobitnike nagrad. Odločitve uprav- nega odbora so dokončne in brezpriziv- ne. Za akademsko leto 2016/2017 znašata glavna nagrada in nagrada “Irena Sre- botnjak” po 1500 evrov za prvi letnik in 1500 evrov za vsak poznejši redni letnik. Enkratne nagrade “una tantum” znašajo 500 evrov. Upravni odbor SDD V tržaškem gledališču Verdi se pripravljajo na odprtje nove operne sezone. Simfonična se- zona se je ravnokar končala, začel pa se je nov niz opernih enodejank, ki bo pospremil poslušalce do začetka naj- bolj pričakovanega sporeda “velikih” oper. Pred kratkim je bila na sporedu premiera Paisiellove komorne opere La serva padrona, ki bo v naslednjih dneh zaživela na štirih matinejah za šolsko publiko in na nedeljski ponovitvi za odraslo publiko. Končala se je tudi sim- fonična sezona v polnem gledališču z izvedbo znamenite Beethovnove Mis- sae solemnis. Veličastna slovesna maša je pravi spomenik simfonično zborov- skega repertoarja. Kot velja tudi za dru- ge skladbe letošnjega programa, je šlo v tem primeru za delo, ki je zadnjič zaz- venelo v tem gledališču pred mnogimi leti (točneje leta 1970). Zasedbo je vodil stalni dirigent gleda- lišča Gianluigi Gelmetti, posebnost do- godka pa je bilo sodelovanje z zborom Slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki je ob tej priložnosti okrepil vrste tržaškega opernega zbora in je sodelo- val s tržaškim hišnim orkestrom. Združeni potencial je bil velik, pečat celoti pa je dal seveda dirigent, ki se je odločil za poudarjanje bombastične plati skladbe, kar je posredovalo publi- ki zvočni lesk slovesnega konca simfo- nične sezone, sladokuscem pa manj spodbuden vtis nekoliko površnega branja mojstrovine. Velik zvok je bil cilj, ki ga je združeni zbor pod Gelmettijevim vodstvom za- gnano zasledoval, veliko manj pa so prišli do izraza fraziranje, notranje vibracije glasbe, re- snično doživljanje ekspresiv- ne moči. Tudi “forte” potre- buje muzikaličnost, tako kot “piano” zahteva intenziteto, kar ni prišlo do izraza niti v izvedbah pevskih solistov. Težko bi zanikali, da je Missa solemnis “glasno” delo, a je tudi delo, ki na ta način po- sreduje doživeto vsebino. Za dušo je zazvenel Sanctus s solo točko odli čnega koncer- tnega mojstra, violinista Ste- fana Furinija. Med solisti je izstopala korejska soprani- stka Hye-Myung Kang. Zbor tržaškega gledališča je pri- pravil Fulvio Fogliazza, ki je s tem koncertom končal svoje delovno obdobje v Trstu: nasledila ga bo nova zborovodja Francesca Tosi. PAL V Foto Marij Maver Gledališče Verdi / Niz opernih enodejank Za uvod tudi zbor Slovenske Filharmonije iz Ljubljane Slovensko dobrodelno društvo v Trstu Razpis natečaja za študijske nagrade Videmska / Aktualno17. novembra 201612 avrični lok, na katerega so učenci 3. r. OŠ Josi- pa Ribičiča od Sv. Jako- ba (Trst) napisali vse, kar je lahko rdeče, oranžno, rumeno …, se bohoti na platnici druge, okto- brske številke Galeba. Letos je na njegovih straneh veliko prak- tičnih, predvsem jezikovnih, pa tudi motoričnih vaj, ki bodo ned- vomno koristile malim in večjim šolarjem, posebno pri usvajanju jezikovnih pravil in nabiranju be- sednega zaklada, ki ga ni nikdar dovolj. Tako se nadaljujejo Zgod- be o pohištvu, v središču katerih je omara, ki je lahko garderobna, omara z vitrino, kuhinjska oma- ra-kredenca, knjižna omara, pa še omarica v kopalnici in tista za prvo pomoč. Vsako izmed teh sta Maša Ogrizek in Tanja Ko- madina nazorno predstavili v besedi in sliki, tako da si jih bodo otroci zlahka zapomnili. Pri tem bodo tudi rešili pri- ložene naloge. Podobne vaje ponujata Matejka Grgič in ilu- stratorka Chiara Sepin v rubri- ki --- Po slovensko --- Bralci bo- do dopolnili besede oz. poi- menovali pohištvo in vse, kar spada v dnevno sobo, ter se pri tem naučili, da z besedo tele- vizija poimenujemo skupek programov, televizor je pa apa- rat, ki omogoča sprejemanje le-teh. Tudi ta rubrika in njene vaje so izredno koristne za bo- gatenje jezika in pravilno izražanje. Nevenka Škrl pripra- vlja Galebov kviz, za rešitev ka- terega bodo otroci morali po- brskati po junijski številki. Malčki iz zadnjega letnika vrtca in prvošolčki pa bodo našli primer- ne vaje na 48. in 49. strani okto- brske številke Galeba. Ob pomoči staršev bo šlo še lažje! Tudi strip, v katerem sta protagonista med- ved in miška, bo pravšnji za spoz- navanje novih besed. Miška in medved sta kupila zarjavel kombi in odpotovala. Pri priloženih na- logah, ki se seveda nanašajo na zgodbico iz stripa, bodo otroci prečrtali, kar ni res, in poiskali skrite besede. Tisti, ki imajo radi uganke, jih bodo našli pod naslo- M vom Jesenske uganke. Piše in“riše” jih Marko Rop s posebnimpravljičnim nadihom. Zanimiva in privlačno ilustrirana je tudi ru- brika Soimenjaki, ki si jo je zami- slila Darinka Kobal z ilustratorko Ivano Soban. Tokratna beseda z različnima pomenoma je ježek, in sicer kot živalica z bodičastim kožuščkom in kot goba, ki ima drobne bodice na betu, na klo- buku pa luske; če jo očistimo teh in onih, jo lahko skuhamo in po- jemo. Ob branju pesmice Oreh, ki jo je iz dvovrstičnih kitic in eno- vrstične stkal Jure Jakob, se bodo otroci gotovo nasmejali. Pesmico je upodobila Sanja Jerčič Jakob. Zgodbico v verzih Kako praznu- jejo princeske, Barbare Gregorič Gorenc, ob ilustraciji Žive Pahor, bodo verjetno najraje prebrale deklice, saj vsaka od njih je mala mamina princeska. Lačni želodčki se bodo lahko do sitega najedli z mlečnimi usu- kančki, ki so jih na mizo včasih postavljale slovenske gospodinje. Stare recepte iz nekdanjih časov piše Klarisa M. Jovanovič, v živih barvah pa ilustrira Štefan Turk. Genija in Kajtimar spremljata mlade bralce na ogled muzeja Re- voltella v Trstu, ki je dobil ime po baronu Pasqualeju Revoltelli, zbi- ratelju umetnin. Muzej hrani likovna dela umetni- kov iz 19. in 20. stoletja, med njimi so tudi dela slo- venskega slikarja Jožefa To- minca, ki slovi prav po na- tančno izdelanih portretih. K muzam na obisk vabi Ja- sna Merku’. Vneti bralci se bodo kot vselej z navdušenjem potopili v branje pripovedi v nadaljevanjih, ki jih je kar nekaj. Mlajši bodo s Totom in dedkom odpotovali na kratko potovanje na vroči Madagaskar, kjer bodo videli kameleona, ki spreminja barve. Zgodbico Maje Furman, ki jo ilustrira Ivana So- ban, bodo tudi dopolnili. Večji šolarji bodo odkrili, da je deklico Katjo, v zgodbi, ki jo je Evelina Umek ubrala na zelo aktualno te- mo krize dela, pritegnilo cvetoče mandljevo drevo. Krilati škratek Šušu je potolažil deklico, ki je jo- kala, ker je bila zmeraj sama do- ma. Zgodbo razpreda Darinka Kobal, v svojevrstnih podobah pa jo upodablja Dunja Jogan. Kako se je psiček Teri, ki ga je deček Peter dobil za roj- stni dan, zbal morečih sanj, pripoveduje Helena Jovanovič ob izrazitih ilu- stracijah Štefana Turka. Kokoška Krišna je s svojim prijateljem Harijem res prišla v mesto pomagat te- ti Koko Dajsi, ki si je zlo- mila nogo, čeprav jo je le- ta tja povabila brez bese- dic prosim in hvala! Štor- klja Julka tudi v drugem nadaljevanju zgodbe, ki jo piše Milan Petek Levokov, nanašajoč se na to našo potrošniško družbo, v ka- teri so bolj pomembni po- sli, denar... kot pa otroci, ni našla primernih staršev za naročenega otročička niti v lepi vili z bazenom. Zato je morala odleteti dalje. Marsikaj o delavnih mravljicah, ki so zmožne kopati neverjetne rove pod zemljo in gojiti listne uši, da jim le-te dajejo sladko “mleko”, razkriva rubrika Skriv- no življenje živali; s strokovnim pristopom, a prikupno jo piše Marjeta Zorec, Katerina Kalc pa prispeva res čudovite ilustracije. Naj ob koncu opozorimo na le- tošnjo Galebovo novost: www. galeb. it, kjer bodo otroci našli še druge vaje in naloge. IK riimek Polanc je vipavska oblika priimka, ki ga drugod po Sloveniji najdemo v obli- ki Polanec in Poljanec. Priimek najdemo zapisan kot: Pollaniz, Polianiz, Polianez, Polanz, Polianz, Pollenz. V ženski obliki pa Polancha. Polanc in Polanka bi zapisali danes. Čeprav jih najdemo veliko na Gori in Otlici, pa priimek ni nastal tam. Priimek je dobil človek, ki je živel na poljani, v Poljanah, v Polju ali v Poljani. Čeprav se zdi, da je večina naseljencev na planoto Gora prišla s severa, pa so Polanci bržkone prišli iz doline. Na to nam dajejo mi- sliti Polanci, ki jih že v začetku 17. sto- letja najdemo pri Stomažih. Prav od Stomažev pa je namreč prišlo pre- cej naseljencev na Goro v drugi polo- vici 18. stoletja. V prihodnosti bodo hipotezo bržkone potrdile genetske raziskave. Glede na izvor priimka pa tudi pri Stomažih Polanci niso bili od vekomaj. Od kod so prišli, za zdaj ni zna- no. Jasno pa je, da so Polanci v Lokavec prišli z Gore. Otlica in Predmeja sta spadali pod župnijo Lokavec, ki se pokriva z ozemljem katastrske občine v terezijanskem katastru. Gnezdo Polancev na Vipavskem bi utegnile biti Batuje. Tu namreč najdemo leta 1558 dve družini Polanc. Gre za prepis rodovnikov rodbin v Batujah, ki je nastal leta 1786 na podlagi sta- rejšega zapisa. Tu je gotovo najstarejši rodovnik Polancev na vsem svetu. Prvega Polanca na Gori najdemo okoli leta 1700. Gre za Jurija Polanca, mežnarja in botra mnogih otrok, ki je umrl v častitljivi starosti 100 let. Čeprav ne moremo izključiti, da se je du- hovnik, ki ga je leta 1768 pokopal, zmotil pri računanju, pa je bolj verjetno, da je številka točna. Njegov sodobnik, mogoče brat, pa je bil tisti Polanc, iz katerega izvirajo vsi Polanci na Otlici. Čeprav matične knjige za tisto obdobje niso ohranjene, pa so to pokazale večdnevne ra- ziskave v goriškem državnem arhivu, v katerem hranijo terezijanski in jožefinski kataster, in v župnijskem uradu na Otlici, kjer imajo urbar iz 17. stoletja. V njem smo našli podatke, da je bila družina Polanc v 18. stoletju ena najimovitejših na Gori. Pri Stomažih najdemo okoli leta 1650 dve družini Polanc. Martin in Evfemija ter Peter in Ana. V kakšnem sorodu sta si bili družini, se še ne ve, precej verjet- no je bil Martin Petrov oče. Gre za ugledno vaško rodbino. Zanimiv pa je zapis, ki razkriva, da je Martinova hči Neža zanosila s plemičem Janezom Kumom, sinom upravitelja gospostva Sv. Križ Pavla plemenitega Kuma. Kaj se je zgodilo z nesrečnima staršema nezakon- skega deteta, kar je bilo za tiste čase kajpada zelo težko, matične knjige ne povedo. Mogoče pa so se tudi zato Polan- ci odselili na Go- ro? Pri Stomažih so namreč ravno po tem dogodku Polanci izginili iz krstnih knjig. Za- nimivo pa je, da najdemo v isti župniji po letu 1705 omembo več boter, plemkinj, ki so nosile priimek Polini. A na prvi pogled ne kaže, da bi bila priimka, ki bi zaradi podobnih zapisov bila tudi ista, kakorkoli povezana. V Sloveniji živi 341 Polancev, največ na Go- riškem. Na Hrvaškem jih je 117, v ZDA pa 36. Tem moramo prišteti priimke Polanec (634, naj- več ob Dravi), Poljanc (58, največ na Goren- jskem) in Poljanec (468, največ na Goriškem in Gorenjskem). Poljanške in njim podobne verzije ne bomo niti omenjali. V Primorskem biografskem leksikonu najdemo le enega Polanca. Kajpada po rodu s Predmeje. Nosi zelo zanimivo ime. Slovenko. Slovenko Po- lanc. Rojen leta 1948, je dobil ime v domoljub- nem duhu, ki veje iz primorskih matičnih knjig celotno prvo polovico prejšnjega stoletja. Starši so izbirali do- moljubna in izrazito slovan- ska imena, pa čeprav to neka- terim v Cerkvi ni bilo všeč in čeprav teh imen ni nosil noben svetnik. Dr. Slovenko Polanc danes živi v Domžalah, sicer pa predava na fakulteti za ke- mijo. Naj kot zanimivost omenimo, da lahko k njemu študentje pridejo kadarkoli, ne le v času govorilnih ur, in da sta njegov telefon in elek- tronski naslov javno objavljena. P VIPAVSKI PRIIMKI (17) POLANC Polanci so imeli na Gori v drugi polovici 18. stoletja v lasti kar tri kmetije. Urbar hrani župnijski arhiv na Otlici. Krstni vpis nezakonskega sina plemenitega Janeza Kuma in njegove “priležnice”, kot piše v knjigi, Neže Polanc iz leta 1646. Mogoče je prav ta zapis odgovor na vprašanje, zakaj Polancev ni več pri Stomažih. Pavel Peter Bratina je latinski zapis transkribiral: “Andreas filius illegitimus Nobilis D (omi) ni Juannis, et Pauli Chum, D (omi) nij S (nc) tae Crucis gubernatoris, et eius concubinae Agnetis filiae Martini Polianiz de S (anc) to Thoma baptizatus est per me Tho (mam) Rea parochu (m) patrinis Luca Cernigoi et Marina vxore Lucae Bratina de eode (m) loco existentibus”. Tino M a m ić Najstarejši rodovnik Polancev na svetu hrani Škofijski arhiv Koper. Druga številka mladinske revije Galeb Vrsta koristnih jezikovnih vaj za male in velike Tradicionalni festival avtorskih pesmi v Benečiji Senjam beneške piesmi spet dokazal pravo renesanso v Benečiji rvi konec tedna v no- vembru (v soboto, 5., in v nedeljo, 6.) je bila dvorana v Lesah v občini Grmek v Nadiških dolinah Benečije dva dni zaporedoma nabito polna. Množico mla- dih, starih in tistih vmes je privabil že 22. Senjam be- neške piesmi. Na festivalu tekmujejo sodobni beneški glasbeni ustvarjalci s svojimi novimi avtorskimi skladba- mi, ki posegajo v najra- zličnejše zvrsti – rock, punk, funk, pop, pa vse do harmo- nike in še česa; vsa besedila pa so pisana v beneških na- rečjih, saj je prav to namen festivala – promocija in uvel- javljanje slovenske besede v teh dolinah, na zahodnem obrobju slovenskega narod- nega prostora. Čeprav je uradno dogodek tekmovalne narave in izbira- jo najboljšo pesem ter izva- P jalca, gre predvsem za skup-no delo, trud in druženje pri-jateljev ter somišljenikov, ki jih druži želja po ohranjanju in sodobnem razvoju be- neške kulture in narečij. Tako si posamezne skupine kar “iz- posojajo” določene instru- mentaliste, da lahko predsta- vijo čim več novih skladb. Le- tos so organizatorji (Kultur- no društvo Rečan Aldo Klo- dič ob pomoči ostalih sloven- skih organizacij Benečije) želeli ustvariti Senjam še po- sebej bogat – dogodek, ki po- teka vsako drugo leto, je namreč letos prvič bil brez Alda Klodiča, idejnega začetnika Senjama, pa tudi neutrudnega kul- turnega delavca in pre- poznavnega pesnika slo- venske Benečije, ki je la- ni preminil. Namera je organizatorjem uspela, dogodek je bil res bogat, saj je nastopilo kar 19 skupin z novimi sklad- bami, kar je precej več kot na preteklih nekaj Senjamih. Razveseljivo je tudi, da se je na Sen- jam zopet vrnila tudi re- zijanščina – s kantavtor- jem Rinom Chinesejem, ki je prejel tudi nagrado strokovne žirije za “nar- ljeuš besedilo”. Zmagovalci letošnjega Senja- ma so Zmotjens s skladbo Okus po mahu; prejeli so naj- več glasov publike (avtor be- sedila je Denise Vallar). Obi- skovalci so se letos odločili nagraditi nekoliko trše ritme. Drugo mesto je osvojila pe- sem Valcer, ki jo je izvajala Mila Morandini, ob njej je pel David Klodič (besedilo Ines Trusgnach, glasba Ivan Michelizza). Tretje največje število glasov pa je prejela pe- sem Stari partizan, avtorja Igorja Černa, v izvedbi The Prekelts. Z letošnjim Senja- mom so uvedli še novo na- grado Alda Klodiča, ki je na- menjena skladbi, ki najbolj spominja na Klodičeve pesmi – intimna, nežna in poveza- na z domačo zemljo. Nagra- do je prejela Ueku devete, av- torja sta Pio Cencigh in Fabio Feruglio. Nagrado za “nar- ljeuš glasbo” je prejela pesem Na more bit avtorja Franka Reje. Ustvarjalci na zadnjih Senja- mih so v veliki večini mladi, ki so končali šolanje na Dvo- jezični šoli v Špetru. Vse bolj se kaže, da je prav ta zaslužna za pravo renesanso, kulturni preporod, ki ga doživljajo Slovenci v Nadiških dolinah. Je pa tudi lep dokaz, zakaj bi bile dvojezične šole potrebne tudi v Terski dolini, Karnajski dolini, Reziji ter trojezična šola v Kanalski dolini (in ver- jetno je to tudi dokaz, zakaj nastanku teh šol nekateri ta- ko krčevito nasprotujejo). Kar pa bi bilo potrebno po kul- turnem preporodu, je še eko- nomski preporod. Mladi bo- do lahko v teh dolinah ostali in ustvarjali le, če bodo tukaj imeli tudi kruh. Za zdaj je teh možnosti žal veliko premalo. Dejan Valentinčič Ilustracija: Ivana Soban Slovenija 17. novembra 2016 13 godilo se je torej tisto, kar so le redki predvidevali in pričakovali. Na volitvah za ameriškega pred- sednika je prepričljivo in z veliko večino glasov zmagal poslovnež in velebogataš Donald Trump. Brez političnih izkušenj in zaradi tega tudi brez očitkov in afer se je povzpel na čelo najmočnejše države na svetu. Zdaj mnoge države komaj pri- krivajo tesnobo in strah pred tem, kako se bo lastnik nebotičnikov in mnogih drugih nepremičnin, pa tudi odločujoči v raznih organizacijah in ustanovah, ob- našal in uresničeval svoje zamisli v ob- dobju predsedovanja, ki se bo začelo 20. januarja naslednje leto. Tisto, kar je go- voril med predvolilno kampanjo, pri ne- katerih vzbuja celo grozo. Zagrozil je, de- nimo, da bo svojo nasprotnico Hillary Clinton, če bo izvoljen, dal aretirati in postaviti pred sodišče zaradi njenega domnevnega deleža pri nezakonitih fi- nančnih in drugih poslih. Na meji z Me- hiko pa bi dal kar zgraditi betonsko ogra- jo, s čimer bi preprečili ilegalne prebege njenih prebivalcev v ZDA. Tudi v Sloveniji Donald Trump vzbuja najrazličnejše ocene, tudi predsodke, ne- lagodnost in zadrego vlade in koalicije. Med predvolilno kampanjo so namreč oblastniki in provladni mediji opustili načelo o enakem obravnavanju in vred- notenju kandidatov ter so ves čas navi- jaško podpirali Hillary Clinton. Pri tem je najbolj pretiraval in zaradi vloge me- dija bil očiten dopisnik javne RTV Slo- venije v ZDA, Edvard Žitnik. Stanje duha in nelagodnost v slovenski politiki in medijih izražajo tudi naslovi komentarjev v nekaterih javnih občilih, ki so bili objavljeni po izvolitvi Donalda Trumpa. V časniku Delo so v četrtek, 10. novembra, objavili veliko fotografijo no- vega ameriškega predsednika in njegove soproge Melanie Knavs-Trump iz Sevni- ce. Fotografijo so komentirali s trditvijo, “da 45. predsednik politiko postavlja na glavo”. Časnikar Boštjan Videmšek pa je v prispevku za temo dneva, objavljenem tudi na prvi strani časopisa, ocenil, da se po izvolitvi Trumpa v mednarodnih od- nosih “temni”. Še bolj neposreden je bil komentar, ki ga je v časniku Dnevnik ob- javil Ervin Hladnik in mu dal naslov Bežimo, Trump prihaja. Premier Miro Cerar pa se je novemu ameriškemu pred- sedniku poskušal prilagoditi – nekateri bi temu rekli prisliniti – s pismom nje- govi soprogi Melanii Knavs-Trump, v ka- terem ji je čestital za to, da bo postala prva dama ZDA. V Sloveniji sicer veliko razpravljajo in pišejo o naši rojakinji in soprogi novega ameriškega predsednika. Med predvolil- no kampanjo je povedala, da prihaja iz Sevnice, majhnega kraja, “ki ga ob- krožajo reka in gozdovi, toda žal je bilo to v obdobju komunizma”. To dejstvo pa so vsi provladni mediji v Sloveniji, tudi Slovenska tiskovna agencija in nacional- na TV Slovenija, zamolčali. Zdaj pa mno- gi raje pričakujejo, da bo gospa Me- lania kot prva dama najmočnejše države na svetu kaj storila za svojo prvo domovino Slovenijo. Omen- ja se tudi možnost, da bi novi pred- sednik ZDA enega prvih obiskov v tujini namenil Sloveniji. Primer prve dame je spodbudil ra- zlična mnenja in ocene. Nataša Briški, nekdanja dopisnica iz ZDA, je prepričana, “da si Slovenija od Melanie Knavs ne more obetati ka- kih velikih privilegijev”. Izvedenec za mednarodne odnose in politi- ko, dr. Bogomil Ferfila, pa misli, “da si Melania Knavs zasluži spo- menik. Nihče ni Slovenije tako po- stavil na zemljevid sveta kot ona”. Dr. Dimitrij Rupel, prvi slovenski zunanji minister in nekdanji vele- poslanik v ZDA, pa je v časniku Dnevnik zapisal, “da je zaskrbljen zaradi odnosa Slovencev in države do prve da- me, ker so se nekateri avtorji oziroma ko- mentatorji do nje grdo obnašali. Zaradi tega je Melania Knavs-Trump tudi vložila tožbe. Odnosi med ZDA in Slovenijo so “zapacani”. Upam, da bo naša diploma- cija dovolj spretna, da bo znala zadevo popraviti. Seveda bi bilo pričakovati, da prva dama našega rodu soproga zdaj pri- pravi do tega, da obišče Slovenijo”. Prav- na zastopnica nove prve dame v Slove- niji je odvetnica dr. Nataša Pirc-Musar, ki zatrjuje, “da je gospa Melania Knavs- Trump dobro seznanjena z razmerami v Sloveniji, jih spremlja in je zelo navezana na svojo nekdanjo domovino”. Izvolitev Donalda Trumpa pa je pokazala na možnost takega volilnega prese- nečenja tudi v drugih državah oziroma političnih okoljih. Dogodilo bi se lahko, da bi volivci z glasovanjem zavrnili na- povedi in ankete strank in oblastnikov ter izbrali povsem druge ljudi na najvišja mesta v državah. To bi se lahko zgodilo tudi v Sloveniji, na kar je edini v državi opozoril Rudi Rizman, sociolog in poli- tolog. Vsi zdajšnji politični pomembneži v Sloveniji o takšni možnosti v zadregi molčijo. V Sloveniji pa se seveda dogaja še veliko drugega, tudi pomembnega; potekajo stavka zdravnikov in zobozdravnikov, javni protesti najslabše plačanih javnih uslužbencev, pa razprave o možnosti pri- hoda novih skupin beguncev v Slovenijo oziroma prek nje v druge države. Grožnja o tem je povsod prisotna, nekako lebdi nad Slovenijo. Federico Potočnik, pred- sednik Mlade Slovenije, podmladka stranke Nova Slovenija, krščanski demo- krati, je v intervjuju, objavljenem v te- denskem magazinu Reporter, razložil, kakšna je razlika med zdajšnjimi begunci in Slovenci, ki so po drugi svetovni vojni bežali pred komunizmom. Glede tega je jasen in odločen, ko ugotavlja: “Razlika je velikanska. Poglejte, kaj se dogaja z mi- granti in kaj počnejo, kako velike zahte- ve imajo. Po drugi strani so se naši po- vojni begunci umaknili v Avstrijo, kjer so tri leta preživeli v taboriščih, preden so bili povabljeni v Argentino. Tam niso razbijali, zažigali ali posiljevali, ampak so ustanavljali zbore, šole, dramske sku- pine. To so bili naši ljudje, zato je njihova primerjava s temi, ki prihajajo zdaj z Bližnjega vzhoda in od drugod, popol- noma zgrešena. Gre za dve različni civi- lizaciji, to je ključno. Pri nas ne gre več za Janšo ali Kučana, temveč za to, ali bo zahodna civilizacija v naslednjih stotih letih sploh obstala. Ne zavedajo se, da bo lahko prišlo v Evropo, in Slovenija je njen del, 60 milijonov ljudi, ki bodo zah- tevali položaj in pravice beguncev”. Minilo je tudi martinovanje z veliko za- bavami in ob prekomernem pitju nove- ga vina. Prebral sem mnenje nekega poz- navalca in ljubitelja vin, ki je prepričan, da bi moral vsak naš poslovnež poznati vsaj tri najboljša vina. Odgovorni ured- nik revije Ognjišče, magister Božo Rustja, je v novi številki revije upravičeno zapi- sal, “da se žal v zadnjih letih god prilju- bljenega svetnika sv. Martina spreminja v dan pretiranega pitja alkohola. Spo- ročilo tega svetnika, čigar 1700-letnico rojstva zaznamujemo, je čisto drugačno. Zato smo v Ognjišču namenili posebno prilogo z opisom sv. Martinu posvečenih župnijskih cerkva v Sloveniji”. Pa še naslednja želja slovenski Cerkvi, ki jo je v intervjuju za slovenski katoliški tednik Družina izrekel dr. Matjaž Roter, član Papeškega diplomatskega zbora, ki zdaj službuje v Kolumbiji. O Cerkvi v Sloveniji je dejal, “da se mu zdi, da je v njej premalo poguma, ni iskanja novih pristopov v pastorali, novih načinov oz- nanjevanja. Imam občutek, kot bi se du- hovniki vdali v usodo, češ da se ne da nič narediti. V Sloveniji bi se morala Cer- kev bolj izpostaviti v javnosti, z njenega vrha pa bi moralo prihajati med ljudi več jasnih sporočil”. Marijan Drobež Z Ljubljana / Etnološka Murkova nagrada Dobitnica je Inga Miklavčič Brezigar Cekinovem gradu so 11. novembra 2016 po- delili Murkove nagrade, priznanja in listine, ki jih Slo- vensko etnološko društvo po- deljuje za strokovne dosežke na področju etnologije na Slo- venskem. Murkova nagrada za življenjsko delo gre v ro- ke Ingi Miklavčič Brezi- gar, priznanje Karli Ko- fol, listino pa bodo izročili Matevžu Omanu in družini Jožeta Kaker- ja. Inga Brezigar Miklavčič je svojo poklicno pot začela kot konservatorka na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo. Le- ta 1983 se je zaposlila v Goriškem muzeju kot kustodinja-etnologinja in tu delovala vse do upokojitve. V magistrski nalogi je analizirala so- ciološki pomen muzej- skega dela, v praksi pa je muzejsko delo usmerila v tok nove muzeologije ter v nove načine dela pri zbiranju materialne in duhovne kulturne de- diščine. Po letu 1987 je pričela priprave za obnovo Trentarskega muze- ja, vzporedno je spremljala na- stanek Kobariškega muzeja, le- ta 1995 pa je prevzela nalogo vzpostavitve Breginjskega mu- zeja. V Med razstavami velja omenitipostavitev iz leta 1994 o dotlejmarginalni temi goriške zgo- dovine - aleksandrinkah, raz- stavo Spomini naše mladosti ali življenje pod zvezdami, te- matski razstavi Skrinje na Go- riškem in Pustovanja na Go- riškem ter postavitvi o posodju ter stoletnici bohinjske proge in solkanskega mostu. Leta 2012 je pripravila razstavo Meščanstvo na Goriškem, svo- jo dolgoletno pot v Goriškem muzeju pa sklenila z razstavo Industrijska dediščina na Go- riškem. Njeno pojmovanje muzeja je temeljilo na zamisli, da mora biti muzej odprta, povezoval- na ustanova in kraj srečanj. S svojim delom pa je na Go- riškem sprožila tudi domoz- nansko gibanje, med drugim piše v obrazložitvi nagrade. Murkovo priznanje je komisija v sestavi Ire- na Destovnik, Andrej Dular in Marko Terse- glav namenila Karli Kofol iz Tolminskega muzeja za razstavo Človek in vojna, ki od- pira malo raziskane in redko predstavljene te- me iz časa prve svetov- ne vojne. Murkovo listino prej- me družina Kaker za prizadevanja pri ohranjanju stavbne dediščine. Družini je namreč ob pomoči strokovnjakov uspelo rešiti, ohraniti in ob- noviti šest starih ob- jektov na območju Sa- vinjske. Za zbiratel- jsko, raziskovalno in publicistično delo pa so Mur- kovo listino namenili slavistu Matevžu Omanu, ki se posveča lokalni zgodovini Stražišča. Slovensko etnološko društvo Murkove nagrade, priznanja in listine podeljuje v spomin na etnologa Matijo Murka (1861- 1952). Melanija Knavs iz Sevnice bo postala prva dama ZDA Nepričakovan izid ameriških volitev je spodbudil razmišljanja Na Zemonu Z akademijo napoved Tedna karitas in odprtja dobrodelne razstave a dvorcu Zemono je v pe- tek, 11. novembra 2016, potekala slovesna akade- mija pred Tednom karitas, ki bo med 21. in 27. novembrom. Slove- sno so odprli tudi razstavo del, ki so poleti nastala na likovni kolo- niji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu. Darovana umetniška dela je moč kupiti na razstavah v Slove- niji in tujini, izkupiček pa bo na- menjen ljudem v stiski. Na letošnji, 22. koloniji Umetniki za karitas, ki je potekala med 15. in 22. avgustom na Sinjem vrhu nad Ajdovščino pod naslovom Po- gum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod, je ustvarjalo devet umet- nikov in častni gost, umetnik N Zmago Modic iz Ljubljane.Kolonije so se udeležili EvgenijaJarc, Jurij Kravcov in Petar Lazare- vič iz Ljubljane, Patricija Simonič iz Maribora, Zdravko Dolinšek iz Radencev, Miloš Marc in Alina Asberga Nabergoj iz Vipave, An- drej Kosič iz Gorice in Jasna Mer- ku' iz Trsta. Za dan ali dva so se jim pridružili tudi strokovni sode- lavci in udeleženci preteklih kolo- nij. Ob dnevu odprtih vrat se je omen- jenim slikarjem pridružilo še 61 darovalcev, ki so prav tako darovali umetniška dela. Skupaj je na le- tošnji koloniji nastalo 160 likov- nih del. V vseh 22 likovnih kolonijah je doslej tako ali drugače sodelovalo že 1575 avtorjev, ki so skupaj ustvarili 2449 likovnih del. Na akademiji so se letos še posebej spomnili na Hieronima Vidmarja, lastnika turistične kmetije na Sin- jem vrhu, kjer so se vsako leto zbi- rali umetniki in ljubitelji umetno- sti. Umrl je mesec dni po koncu kolonije Umetniki za karitas. V. d. ravnatelja Škofijske karitas Koper Slavko Rebec je spomnil tu- di na geslo letošnje kolonije, to je pogum: “Biti pogumen pomeni predvsem biti, bivati, in to trdno na zemlji, zavedajoč se, da sem kot oseba dragocen, ker me je Stvarnik poklical v bivanje”. Prva likovna kolonija Umetniki za karitas je na Sinjem vrhu nad Aj- dovščino potekala leta 1995. Na- men kolonije je bil vseskozi ple- menitenje družbe in posamezni- kov z umetnostjo sedanjega časa, obenem pa opozarjati na stiske lju- di, za katere sodelavci Karitas v da- nem letu menijo, da najbolj kličejo po pomoči. Prireditev Škofijske karitas Koper je na Dvorcu Zemono pri Vipavi že tradicionalna in slovesno zaz- namuje prihajajoči Teden karitas. Letošnji bo potekal pod geslom V objemu dobrote in bo dosegel vrhunec z dobrodelnim koncer- tom Klic dobrote v Celju 23. no- vembra. Slike s tokratne kolonije bodo krasile oder Klica dobrote. Svetovni slovenski kongres je v četrtek, 10. novembra 2016, pripravil Pogovor na Kongresu, na katerem so predstavili knjigo V senci javora in lipe, žal že pokojnega upravnika Knjižnice Dušana Černeta v Trstu, bibliografa in publicista Marjana Pertota. Omizje je vodil predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar, pri pogovoru pa so sodelovali še Lučka Kremžar - De Luisa, Helena Janežič in Pavle Novak. Prireditve se je udeležilo okrog 40 ljudi. Večer je minil v prijetnem vzdušju. Aktualno17. novembra 201614 NATUROPATSKI NASVETI (132)Erika Brajnik PLJUČNA OBOLENJA V NATUROPATIJI Po TKM je podorgan pljuč debelo črevo, ki se prav tako začne oblikovati šele po rojstvu, saj dojenček v trebuhu prebavnega trakta skoraj ne potrebuje. Črevesje in z njim imunski sistem se začne graditi po rojstvu, zato trpijo dojenčki za krči v prvih dveh letih življenja, ker se njihovo črevesje šele gradi. Prva leta je gradnja črevesja intenzivnejša in takrat je največ krčev. Potem se gradnja progresivno upočasnjuje in se ustavi nekje pri 11. letu starosti otroka, ko prevzame črevesje polno funkcijo sedeža našega imunske- ga sistema. Akt dihanja nas neneh- no povezuje z okolico, saj z dihanjem dejansko z okoljem interagiramo, odvisni smo od zraka, ljudje si med seboj deli- mo isti zrak, ki je naše skupno dobro, naša ve- lika mati, iz katere črpa- mo življenje. Zrak pove- zuje nas ljudi s kolektiv- no samozavestjo in ve- soljem. Pomislimo: ko smo na predavanju in je veliko ljudi natlačenih v enem prostoru, vsi dihamo isti zrak, med seboj si deli- mo isto vzdušje. Po TKM pravimo, da se pljuča kažejo na koži, da je čutni organ pljuč koža, dejansko so pljuča naša druga koža, saj predstavljajo dihanje, glo- bljo intimno zvezo s svetom, ki nas skozi požiralnik simbolno popelje do duše in naših emocij. Pljuča so organ melanholije, žalosti, jo- ka … Nekateri pravijo, da predstavljajo pljuča most te- lesa do duše. Tudi prek upodobitev v religiji ima dihanje svo- jo podobo v Sv. pismu - “Božji veter”. Z vsakim vdihom nakazujemo svetu, da se odpiramo no- vim dimenzijam dojemanja, ki krepijo in boga- tijo našo dušo. Kronološka časovnica obolenja pljuč: prehlad, bronhitis, pljučnica, kronično obstruktivni bronhitis, astma itd. Pljuča so zelo pomemben organ našega telesa in vredno jih je pravilno krepiti, da bomo fizično in psihično pravilno živeli, veliko ljudi namreč živi z nezdravimi pljuči. Deficit pljuč se po do- ločenem času nakopiči in začnejo se težave z di- halnim traktom, ki se zrcalijo na psihični in fi- zični ravni. Kako bomo pljuča kre- pili in se prehlada zne- bili? Nekaj naturopat- skih navodil za samo- pomoč: 1. V hiši, v kateri živi- mo, ne sme bivati vlaga oziroma je lahko največ 30%, po stenah pa ne smemo imeti vlažnih ali plesnivih madežev. 2. Če so pljuča polna sluzi in kašljamo, mo- ramo najprej ukrepati pri prehrani in ukiniti proizvodnjo sluzi, tako da iz prehrane odstrani- mo živila, ki v telesu proizvajajo sluz, to so predvsem mlečni izdelki živalskega izvora. Ko je kašelj moker, odsvetujem tudi uživanje medu. 3. Inhalacije z vrelo vodo in soljo, na klasičen način s polno posodo vrele vode, soljo in bri- sačo čez glavo, vdihujemo 1 mesec vsak večer 20 minut na dan, vdih skozi nos, izdih skozi usta. Živila, ki krepijo pljuča: kokošja juha, breskev, pekoča hrana, lipov čaj, hren. / dalje www.saeka.si ISTAT in oaza S 1. STRANI o so statistični podatki, ki jih bodo sociologi lahko še preučili in ocenili. Tudi mi lahko izrazimo svoje mnen- je, in sicer na podlagi treh dej- stev: 1. Upad cerkvenih porok nas ne sme begati in vznemirjati, prej nasprotno. Če so v preteklosti nekateri izbrali obred pred ol- tarjem, so ga verjetno bolj iz tra- dicije in zaradi “obrednih” oko- liščin kakor iz živega in globo- kega verskega prepričanja. Da- nes se torej veča število tistih pa- rov, ki sklepajo zakonsko zvezo pred Bogom zavestno, pre- pričano in verno. 2. Število civilnih porok je na- raslo tudi zato, ker se mnogi po- ročijo drugič, torej po prvi spo- dleteli zakonski združitvi. Ker pa danes italijanski zakon predvi- deva možnost “hitre razporo- ke”, je razporok veliko več in za- to tudi veliko več oseb, ki so pred državo samskega stanu. To pa ne velja za krščanski zakon, ki ne dovoljuje - od Kristusa dal- je - ne ločitve ne razporoke (ob- staja le možnost ugotovitve ničnosti zakona, kar je danes tu- di v Cerkvi lažje in hitrejše, po apostolski spodbudi Amoris Laetitia). 3. Globalizacija je posegla tudi v zakon in družino. Vedno več parov sestavljata pripadnika dveh različnih narodov, jezikov, kultur in verske pripadnosti. Cerkev je zelo pozorna na to in daje dovoljenje za medversko poroko, le če ji novoporočenca dajeta zagotovilo, da se kato- liška stran ne bo odpovedala svoji verski pripadnosti v korist verski skupnosti sozakonca ali zaradi brezbrižnosti. Tudi ta po- goj niža število poročnih zvez pred oltarjem. Živimo torej v družbi, ki ima ze- T lo različne in raznolike izkušnjezakonskih občestev. V njej je tu-di veliko krščanskih, globoko vernih oseb, ki se jim je zrušila zakonska zgradba. V sebi čutijo življenjski poraz, osebni propad in duševno stisko. V luči pravkar sklenjenega leta usmiljenja je nadškof Karel povabil dekane goriške dekanije, naj v svojih pa- storalnih enotah odprejo v času svetega leta posebne “oaze usmiljenja”. Namenjene so bile priložnosti za osebno spravo z Bogom, za pogovor o lastnem duhovnem stanju, za življenjski nasvet. Namenjene pa so bile tudi zakoncem ali, bolj na- tančno, nekdanjim zakoncem, ki se jim je sesula družinska stavba. Škoda, da se niso še bolj po- služili oaze (ki smo jo imeli slo- venski verniki v Zavodu Sv. Družine v Gorici) mnogi ločeni in razporočeni slovenski verni- ki. Imeli bi namreč možnost spoznati in odkriti vse številne in različne poti, ki jih Cerkev ponuja vernikom v takem po- ložaju: lahko bi prejeli nasvet o ničnosti poroke; lahko bi jim voditelj oaze razgrnil vse možnosti sodelovanja in ude- leževanja v cerkveni skupnosti, kljub razporoki ali ločitvi; ta- kim, ki so civilno ponovno po- ročeni, bi lahko nudil oporo, ka- ko živeti v Božji ljubezni, kljub zakonski zvezi mimo zakramen- ta; z voditeljem bi lahko delili in primerjali svoje mnenje ter ugo- tavljali stičišča in razhodišča. Tisti (škoda, da le redki), ki so izrabili priložnost, so odhajali domov srečni, da niso ne zavrženi ne zapostavljeni. Spoz- nali so, da je Cerkev mati, čeprav jo ponekod in včasih opisujejo bolj kot mačehovsko in rabeljsko. Hvala duhovnikom in očetom frančiškanom, ki so v oazi delili svoj čas z iskalci resnice in pro- silci Božjega usmiljenja. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 15. novembra, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (40) Mariza Perat Dne 8. julija 1924 je komisija zaslišala Lucijo, 13. oktobra 1930 pa je isti škof potrdil verodo- stojnost fatimskih prikazovanj. S tem je bilo češčenje fatimske Gospe tudi uradno potrjeno. Dne 13. maja 1931 so v Fatimi vsi portugalski škofje ob navzočnosti pol milijona vernikov kot prvi na svetu posvetili Portugalsko Mariji- nemu Brezmadežnemu Srcu. Posvetitev so ob- novili leta 1938, 1942 in 1875. Portugalska je tako bila rešena grozot druge svetovne vojne. Kot omenjeno, so verniki že po zadnjem pri- kazovanju 13. oktobra 1917 začeli trumoma ro- mati v Fa- timo. Že leta 1919 so tu kar sami po- stavili za- silno ka- pelico. Dne 13. maja so vanjo namestili Marijin kip. Narejen je iz brazilskega cedrovega lesa, izdelal pa ga je priznani umetnik Tedim Ferreira, in sicer po opisu, ki ga je podala Lucija. Kip še danes krasi kapelico prikazovanj v Fatimi, in sicer na me- stu, kjer se je Marija prikazo- vala. To prvo ka- pelico pa so zlikov- ci, kate- rim vda- nost ljud- stva Božji Materi ni šla v račun, v noči med 5. in 6. marcem 1922 razstrelili. Škof, msgr. de Silva, je odločil, da škofija zemljišče odkupi, in 13. maja 1928 so tu začeli graditi cerkev, po- svečeno Kraljici svetega rožnega venca. Cerkev je leta 1954 postala bazilika. Leta 2007 je bila zgrajena druga, večja bazilika, po- svečena Presveti Trojici. Baziliko je z mozaiki opremil p. Marko Ivan Rupnik. Milostni kip krasi dragocena krona, ki so jo Sveti Devici 13. oktobra 1943 podarile portu- galske gospe v zahvalo, da je bila njihova domovina rešena druge svetovne vojne. Zaradi številnih in naravno nerazložljivih ozdravljenj so leta 1926 v Fatimi odprli Zdravniški urad. Po Frančiškovi in Hijacinti- ni smrti je Lucija ostala edi- na še živeča vidkinja prika- zovanj. Ljudje so jo kar na- prej nadlegovali in spraševali, zato jo je mati, na nasvet škofa de Silva, 17. junija 1921 odvedla v dekliški zavod v Vilar v predmestju mesta Porto. Zavod so vodile sestre dorotejke. Da bi je druge gojenke v zavodu ne prepoznale, je tu dobila novo ime Maria das Dores - Marija Bolečin. Tu je hodila v šolo, naučila se je kuhati in šivati. Lucija je že dalj časa gojila željo, da bi se posve- tila redovnemu življenju. Najraje bi bila odšla h karmeličankam, a so ji to odsvetovali zaradi strogosti tega reda. Tako se je odločila, da vstopi k dorotej- kam. Sestre so jo kot postulantko poslale v mesto Pontevedra v severozahodni Španiji. Lucija je tja dospela 25. oktobra 1925 in je tu ostala do julija 1926. Iz Lucijinih zapisov vemo, da se ji je tu 10. decembra 1925 prikazala Devica Marija z Detetom Je- zusom. Božja Mati je pokazala svoje Srce, ob- dano s trnjem. Jezus je rekel: “Imej sočutje do Srca svoje presvete Matere, obdanega s trni, s katerimi ga nehvaležni ljudje nenehno prebadajo, ne da bi kdo napravil eno samo spravno dejanje, da bi jih izvlekel”. / dalje Lucija, Frančišek in Hijacinta v času prikazovanj Bazilika Presvete Trojice Fatimska bazilika P. Marko Ivan Rupnik Mesto Pontevedra Prva kapelica na kraju prikazovanj Samostan sester Dorotejk v Pontevedri Lucija, stara 17 let Papež Frančišek bo na praznik Kristusa Kralja, 20. novembra, zaprl še zadnja svetoletna vrata, tista v baziliki sv. Petra v Rimu, in tako sklenil jubilejno leto usmiljenja. Slovesna maša se bo začela ob 10. uri. Za krajevne Cerkve je Vatikan priporočil, da so sveta vrata v stolnih, božjepotnih in drugih cerkvah zaprli že 13. novembra. Tako je bilo tudi pri nas. Škofje so poudarili pomen svetega leta, ki se izteka, in pozvali vernike, naj vrata src ostajajo še vedno odprta Božjemu usmiljenju in sprejemanju. Popoldne so zaprli sveta vrata stolnice v Ljubljani; v Kopru zjutraj, prav tako so že zaprli sv. vrata svetišč na Sveti Gori in v Logu pri Vipavi. O zaprtju vrat v goriški stolnici bomo podrobneje poročali prihodnjič. Na Barbani so jih zaprli prejšnji mesec, v Ogleju pa jih je goriški nadškof Redaelli zaprl v soboto, 5. novembra. V homiliji se je vprašal, kaj nam ostane ob koncu jubileja. Božja beseda dneva nam sporoča, je dejal, da se ne smemo bati. Bojimo se za svoje otroke in njihovo prihodnost, živimo v negotovosti, bojimo se svojih grehov in nezvestob, bojimo se tudi Kristusa, s težavo se mu popolnoma zaupamo. Pri tem naj nam pomaga sv. Janez Pavel II., ki nas je od prvega dneva papeževanja dalje rotil, da bi na stežaj odprli vrata Kristusu. Kot je poročal radio Trst A, je videmski nadškof A. B. Mazzocato prejšnjo nedeljo povedal, da je skozi vrata videmske stolnice stopilo pol milijona vernikov, skozi vrata Stare Gore pa kar 300 tisoč vernikov. Zaprtje svetih vrat Aktualno 17. novembra 2016 15 ot, ki se iz Ukev dviguje v naročje gora, je polna kažipotov, idej, steza in skomin, tako da pohodnik ne ve, kam bi šel, katero stezo bi izbral, ka- teri vrh bi mu bil najslajši cilj. Radoved- nost je v vsakem primeru velika, izletov je za leto in pol. Ko sva se z možem prvič povzdignila do ustja gorske doline Rav- na, je naju, morda ravno zaradi imena, ki je zvenelo tako domače in tako sloven- sko, najprej pritegnil kažipot za turi- stično kmetijo Gacceman oziroma po naše Gačman. Ta se nahaja v manjši gor- ski dolini Vilza ali v italijanščini Valle Fil- za. Z asfaltne ceste, ki pelje iz Ukev na planine, je do kmetije le slabe pol ure. Avto moraš pustiti na označenem parki- rišču, nato pa greš ob potoku nekoliko navzgor po lepem in udobnem makada- mu, ki je sicer prevozen za terence. Ho- dimo v tišini, v objemu opojnega smre- kovega gozda, po dolini, ki nam le zadnji trenutek razkrije vrtoglave razglede na Julijce. Pri Gačmanu - smo že na višini 1286 metrov nad morjem - je tako lepo, da ne moreš mimo, ne da bi postal in po- sedel in ob zvončkljanju živine, ki se mir- no pase na obširnih travnikih, prisluhnil utripu gorskega življenja. Pri Gaccemanu, Gačmanu, so vsakega gosta zares veseli. Tam med pašniki ni tako kot v dolini, kjer si v velikih resta- vracijah samo številka. Pri Gačmanu te najprej vprašajo, po kateri stezi si prišel do kmetije, od kod prihajaš, ko si že do- mač, pa ti še razkažejo zelenjavni vrt in živino in povedo o svojih zeliščih, ki va- bljivo dišijo z gredic. Lastniki planšarije govorijo seveda tudi slovensko, tako pač kot vsi tu naokoli. Ko izvem, da so iz Ukev, jim povem o deklici z zajčkom, o planini, ki je ne najdem, ker je ne znam več prepoznati, in o svojih daljnih počit- nicah. Seveda ne vedo, kje so se pred to- liko desetletji pasli zajčki. Prijazna lastni- ca me vpraša, pri kateri družini sem tedaj počitnikovala. Povem jim, da smo spali pri Prešernovih, ali, kot se tu piše, pri Preshernovih. Gospa se veselo smeji. Saj se v Ukvah vsi pišejo Prešeren, pove, to je naš krajevni priimek in baje je bila celo rodbina Franceta Prešerna nekako povezana z našo vasjo. Smeje se in mene je sram, da se nisem že prej tega spomnila, saj sem vedela, da je to naj- bolj pogost priimek v vasi. Sicer kaže, da gre za goren- jski priimek, ki ima svoj iz- vor med Begunjami in Žirovnico, ne vem, ali ob- stajajo študije, kako so Prešerni prišli do Kanalske doline. Kar vem, se je razširil po vsej Sloveniji, v Ukvah pa je prevladal. Po- vem še, da je bila hiša zelena, baje, da so barvo ohranili tudi po prenovi, in zdi se mi, da sem domačijo deklice z zajčkom videla, ko sva se z možem vozila mimo vasi. Od Gačmana ne moreš, ne da bi posedel in spil vsaj steklenico odličnega avstrij- skega piva, ki ga tu ponujajo. Ko poveva, da sva z možem vegetarijanca, naju go- spa pospremi na vrt in pokaže zelišča, ki jih tu goji. Zelenjavna juha ni še skuha- na, zato se odločiva za solato, ki naju osvoji zaradi okusa in vonjav. Tako pri- jetno je sedeti tu in zreti v Julijce, da je dolina vse bolj daleč. Človek bi ostal in razmišljal. Ostal in se umiril. Ker čas tu stoji. V občudovanju skal- natih očakov. Ko se poslovimo, nam gostitelji še povedo, da pelje najlepša pot na Gačma- novo planino po dolini Ukva, iz Žabnic. Gre za širši kolovoz, ki nas vodi po ne preveč strmi, očarljivo divji in tihi pokra- jini, ujeti v objem gozdov, do visokogor- skih pašnikov. Vzpon sploh ni naporen, pa čeprav lahko traja od dveh do treh ur. Odvisno pač, koliko smo hitri. Gačmanova kmetija ni edina, ki je od- prta turistom in nudi tudi prenočišča. Enako razgledna in prijazna je planina Priu, do katere nas popelje lepa krožna pot iz doline Ravne. Tudi tam nas čakajo prijaznost, dobra domača hrana, predv- sem pa razgledi, da bi ostal... za vedno. Lepi so ti naši Julijci, enkratno lepi. Mo- gočni kot bogovi, ki nas vabijo v objem pobočij, kjer postane vsakdanjost le grd spomin. In je čas drugačen, veliko bolj človeški, veliko bolj pravičen. Vseh planin letos z možem nisva utegni- la obiskati. Dnevi hitijo, načrtov je veli- ko, še več pa drugih obveznosti in pre- malo prostega časa za vzpone. Eden iz- med najlepših letošnjih je bil nedvomno Lepi vrh ali Lepi vršič, nekaj manj kot 2000 metrov visoka Cima bella, ki se dvi- guje med Kanalsko in Ziljsko dolino. Vrh za vsakogar, tudi za vrtoglave in nerod- ne, kot sem jaz. Vzpon prek pašnikov v amfiteater vrhov. Od tam je še samo ko- rak do nebes. Izhodišče za Lepi vršič je gostilna Al Camoscio, ne- koliko višje nad Ukvo in Ravno. Z avtom se sicer po makadamu pri- peljemo še nekaj metrov višje, do kmečkega turiz- ma Rosič. Lastni- ca in kuharica je Slovenka, doma iz Kranja, ki se je poročila z do- mačinom. Njena družina je edina, ki še danes preživi na plani- ni Ukva ne samo poletne, ampak tudi zimske mesece. Gospodarji in živina ostanejo skozi vse leto na visokogorski leseni kmetiji, ki je skozi odprta gostom. Čisto preprosta izba, ki je obenem gostil- na, dom, bife za domačine in prostor za srečevanje in druženje. Pripovedujejo, da je gospa Rosič odlična poznavalka divjih zelišč, ki jih zna tudi mojstrsko uporabiti pri pripravi jedi, kuha pa za vse okuse. Po naročilu dobiš pri njej tudi “kremšni- te” po blejskem receptu. In pravijo, da so odlične. Z možem sva si privoščila ja- bolčni zavitek, gospodarica je, medtem ko sva jedla, kramljala in pospravljala po kuhinji, televizor je bil vključen v kotu nad mizo, sin Peter pa je bil ravno v hle- vu pri živini. V zraku je bila slutnja jeseni in dežja. Prihaja čas, ko bo življenje viso- ko nad Ukvami bolj samotno, ko bodo vaščani vse manj prihajali na pivo in kle- pet, ko bo treba živino oskrbovati in mol- sti v hlevu. Zanimalo me je, kako je tu pozimi, ko zavladata sneg in tišina. Težko, sta povedala mati in sin, a ljudje prihajajo tudi pozimi. Alpiniste priva- bljata Kok in Lepi vrh, ki sta kot nalašč za turno smučanje, veliko ljudi do agri- turizma pripešači s krpljami, nekateri pa se še najbolj zanesejo na lastne noge in se na planino podajo peš. Tako je pri Ro- sičevih tudi pozimi živo in se jim ni treba pritoževati zaradi osamljenosti. Letos spomladi, ko snega in mraza kar ni ho- telo biti konec, je bilo zime in samote dovolj tudi “medotu”, ki se potika po teh koncih in se je maja na večer zglasil na dvorišču agriturizma. Peter ga je lepo po- snel, slike pa je objavil videmski dnevnik Il Gazzettino, pa še na Facebooku so bile na ogled. Teddy, kot ga imenujejo neka- teri, je pač priljubljen med Ukljani in pre- bivalci Kanalske doline, ki se ga ne boji- jo, ampak vidijo v njem le prispodobo neokrnjene narave in turistično masko- to. Pri Rosiču, kjer so krožniki tako obil- ni, da se naročila navadno končajo pri topli predjedi, so klepetavi in družabni. Spomladi, ko so domača zelišča zelo po- gostokrat na krožnikih, gospodinja go- stom rada pokaže še, kje in kako se nabi- rajo. Planine so namreč bogate z drago- cenimi zdravilnimi in jedilnimi rastlina- mi, ki so bile nekdaj pastirjem nadvse dobrodošle in so jih uporabljali tudi pri pripravi namazov in sirov. No, ni kaj, Teddy je poznavalec in ve, kje so doma prijazni ljudje. Na planinah nad Ukvami, seveda. / dalje Suzi Pertot P tožni mesec november zastira naravo, ki izgublja pisane jesen- ske barve, s sivo kopreno in dežne kapljice so kot solze, ki padajo na grobove naših dragih rajnih, ki spokojno spijo v tihih grobovih na naših pokopa- liščih. Cvetje in prižgane svečke na gomi- lah, posebno pa molitve nas povezujejo z njimi, ki že uživajo večni mir in čakajo na vstajenje. Nanje se spo- minjamo predvsem na praznik vernih duš, drugega novem- bra, kot je v urednikovi beležki zapisal Marijan Markežič v tretji, no- vembrski številki Pastirčka, ki v spomin na um- rle prinaša pe- sem Berte Go- lob Naši raj- ni. Tudi pe- sem Zore Sak- sida Na Božji njivi je namenje- na spominu naših naj- dražjih, ki “vsi v naših srcih so”. V listo- padu – kakor z lepo slovensko besedo imenujemo enajsti mesec v letu - je tudi zahvalna nedelja, ko se še posebno goreče zahvaljujemo Bogu za vse, kar nam daje, in za vsako tudi drobno milost ali dobro- to, ki smo je deležni v življenju. Konec novembra (27.) se pa začenja čas velikega pričakovanja na Gospodovo rojstvo. Ad- ventni venčki bodo vidni znak, da se bliža težko pričakovan Božič. Da se moramo za vsak dar, pa tudi za vsa- ko skrb, ki smo jo deležni, zahvaliti, na- zorno prikazuje strip, ki ga piše Walter Grudina, ilustrira pa Paola Bertolini Gru- dina. Vzporedni zgodbi o hvaležnem in nehvaležnem fantičku nagovarjata bral- ce, naj še sami razmislijo o tem in naj na- pišejo, kakšno je njihovo počutje, ko se zahvalijo ali ko pozabijo izkazati hva- ležnost. Tudi smrečica v zgodbici Marize Perat Smrečica odhaja v svet je bila zelo hvaležna, da jo je dobra vila spet presta- vila v domači gozd. Potem ko je zahrepe- nela po tujem gozdu, kjer je mnogo viso- kih dreves, je spoznala, da je v domačem kraju najlepše, saj se tu počuti najbolj var- no in gozdne živalice so prijazne in lju- beznive kot nikjer drugje. Ljubo doma, kdor ga ima! Tudi tokrat Pe- ratova ni pozabila v pra- vljično vezenino vtkati modro nitko, dragoceno za življenjsko pot. Hvala je na- slov pesmi, ki jo je zložila Berta Golob, uglasbil pa Patrick Quaggiato. On je Pastirčkovim bralcem po- daril že ničkoliko pe- smic, da jih bodo lahko zapeli v šoli ali v pev- skem zborčku. Gotovo so bili tudi Izra- elci hvaležni Bogu, da jim je pomagal zavzeti utrjeno mesto Jeriho. O tem piše v rubriki Zgodbe iz Svetega pisma Walter Grudina, ob zelo prikupnih ilustracijah Paole Bertolini, ki je pridala še drobno likovno nalogo. Ber- tolinijeva je na strune zahvale ubrala tudi rubriko Čas za igro!!! Mali bralci bodo lahko dokončali dopolnjevanko o pujsku Binetu, ki jo prav njim poklanja Danila Komjanc. Prvošolčkom je namenjena pe- smica Abeceda, ki je izšla izpod peresa Barbare Rustja in ima priloženo jezikovno nalogo, le-ta bo dobro učno dopolnilo za otroke, ki so letos prestopili šolski prag. Malce večji šolarčki pa bodo gotovo radi prebrali njen naravoslovni kotiček, v ka- terem čepi urni … poljski zajec, ki zaspi večkrat na dan po približno eno minuto! Ubožec zmeraj mora biti buden, da ga ne preseneti kak plenilec. Lev v slovenski ljudski basni se npr. ni pomišljal pohru- stati zajca in raztrgati medveda pa tudi volka, samo zato, ker niso odgovorili na njegovo vprašanje, ali smrdi ali diši v nje- govem brlogu. Le lisica, ki “je prav zvita zver”, se je izmazala, rekoč, da je prehla- jena in zato ne more soditi, kako je v nje- govi duplini! Vojan T. Arhar je avtor hudomušne pe- smice Mišipesem, o mišku, ki je šel po svojo nevestico v mišje mesto Cvilcvil. Danila Komjanc je ilustrirala miško bi- strega pogleda; otroci jo bodo odeli v kar najbolj primerne barve, kakor tudi ostale ilustracije, ki namenoma niso barvne, prav zato, da Pastirčkovi prijatelji sami sežejo po barvicah in jih pobarvajo, kot sami najbolj želijo. O ločilu 'vprašaju', ki ga je Marjan Manček upodobil kot ukri- vljenega starčka, poje pesmica Vprašaj Berte Golob. Zaskrbljeni Pacek, ki je izšel iz domišljije Walterja Grudine in se že dolgo vrsto let vsak mesec pojavlja na Pastirčkovih stra- neh, da bi s svojo spakedranščino opozar- jal na jezikovne spake, katerim večkrat nasedajo šolarji, pravi, da so njegovi spisi “en dižaštro”. V jeseni nas drevesa obdarijo z različnimi plodovi, tudi s hrasta padajo želodi. Prav iz njih in zobotrebcev bodo otroci lahko izdelali ježka, konjička in še marsikaj. Na- vodila daje Tatjana Ban. Kdor tudi v žalostnih novembrskih dneh ne zdrži doma, bo lahko prosil starše, naj ga peljejo na izlet proti Colu nad Aj- dovščino, da bi šli po stopinjah strica Maksa, ki je Tjašo in Pastirčka peljal na Kovk (961 m), da so uživali čudovit raz- gled na Sinjih vrh, Čaven, Trnovski gozd, Vipavsko dolino, Javornik, Nanos, Slav- nik, Vremščico … Kdor pa se raje zadržuje na toplem, bo s Pastirčkom slaščičarjem stopil v kuhinjo in pripravil sadno torto, da bo posladkal dan sebi in drugim. Re- cept sta posredovali Katerina in Graziella Zavadlav, ena v besedi, druga v sliki. Na straneh Pastirčkove pošte je 44 krasnih raznolikih risbic v različnih tehnikah, ki so jih poslali Pastirčkovemu uredništvu učenci z Goriškega in Tržaškega. Jakob Tul (5. r.), in Monika Smotlak (4. r.), učenca OŠ P. Voranc iz Doline, sta napisala pe- smice, Orel, Žafran, Gripa. Tretješolci OŠ P. B. Domen iz Sovodenj so pa izdelali ko- laž Jesenski gozd. Vsi risarji so res pridni! IK O Pridejo leta, ko greš za spomini ... Planine nad Ukvami (4) Beneška galerija v Špetru Odprtje razstave stripov Morena Tomasetiga aplan Martin Čedermac oziroma beneški duhovnik Anton Kufolo (Cufolo), ki je dal Francetu Bev- ku navdih za roman o boju za slovenski jezik v Nediških dolinah, je bil pravza- prav glavni junak odprtja razstave Kako nastane strip, v Beneški galeriji v Špetru, 4. novembra 2016. Številni publiki, ki je prišla na srečanje tako iz Nediških dolin kot iz Gorice in Slovenije, je avtor stripa in razstavljalec Moreno Toma- setig razložil, kako pravza- prav strip nasta- ne; o svojem prvencu - kar zadeva zgodo- vinski strip - pa je povedal, da je nastal najprej kot nadaljevan- ka v beneškem narečju v pet- najstdnevniku Dom, pozneje pa je zadruga Most odločila, da strip objavi še v knjigi skupaj z itali- janskim prevodom Bevkovega romana. Gre za zgodovinsko pričevanje o drama- tičnem položaju ljudi v Benečiji v času, ki je sledil ekonomskemu polomu iz le- ta 1929 in se je potem skozi težko, tem- no obdobje fašizma nadaljeval do druge svetovne vojne. To so leta totalitarizma, diktatur, čas Hitlerja, Mussolinija in Sta- lina, in obenem leta, ko je Disney ustva- ril lik “Treh prašičkov”, je povedal Mo- reno in poudaril, kako pomembno vlo- go so imeli duhovniki pri ohranjanju slovenstva in slovenščine. Giorgio Ban- chig, glavni urednik Doma in predstav- nik Zadruge Most, je spregovoril o ustvarjalcu in dolgoletnem sodelavcu Doma Morenu Tomasetigu ter njegov zgodovinski strip označil kot pomem- ben prvenec in kakovosten skok v umet- nikovem opusu. Morena je predstavil kot živahnega večplastnega ustvarjalca, ki se bori tako za manjšinske pravice kot za ekologijo ter človeku, planetu in na- ravi prijaznejši svet. Odprtje so popestrili pevci Fajne bande, o razstavljenih risbah in o liku Antonia Kufola pa sta spregovorila še Hijacint Iussa, predsednik Zveze beneških umet- nikov, ki se je osredotočil na zgodovino in vlogo stripa, ter Luigi Mode- riano, simpa- tičen in duho- vit nečak po- kojnega du- hovnika iz Ple- stišč, ki je med drugim pove- dal, kako je bil njegov stric Antonio vedno poln hudo- mušnosti in optimizma. Razstavo v Beneški galeriji lahko obiščete do konca meseca, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure. Ogled razstavlje- nega materiala nam bo omogočil, da v živo spoznamo, kako nastane strip, ki ga dobimo v roke že pobarvanega in iz- delanega. Moreno je namreč poleg že izdelanih strani razstavil tudi črno-bele skice, šudije in načrte, s katerimi se je dolge ure ukvarjal, preden so nastale ri- sbe z glavnimi junaki in celotnim ozad- jem. Zanimive so tudi barve, ki jih je Moreno pozneje izbral in ki so značilne za ilustratorstvo predvojnih let. Pri tej izbiri, je priznal, mu je stala ob strani žena Tuuli Nevasalmi, ki je tudi sama knjižna oblikovalka in Morenu pomaga pri delu. s. p. K Tretja številka otroške revije Pastirček Blag spomin na drage umrle in iskrena zahvala Bogu Ilustracija: Paola Bertolini Grudina 1. Da bi vstali s Kristusom, moramo s Kristusom umreti, saj “se bomo izselili iz telesa in se priselili h Gospodu“ (2 Kor 5,8). Z navodilom Piam et constan- tem z dne 5. julija 1963 je tedanji Sveti oficij določil, da “se skrbno ohranja običaj pokopavanja trupel vernikov”, ter dodal, da kremacija “sama po sebi ni nasprotna krščanski veri” in naj se ne odklanja zakramentov in krščanskega pogreba tistim, ki so zaprosili za upepe- litev. Pogoj je, da taka odločitev ni bila sprejeta z namenom “zanikanja krščan- skih dogem ali v duhu sektaštva ali za- radi nasprotovanja krščanski veri in Cer- kvi”. Sprememba v cerkveni praksi se je poz- neje odražala tudi v Zakoniku cerkve- nega prava (1983) in v Zakoniku kano- nov vzhodnih Cerkva (1990). V tem obdobju se je praksa upepelje- vanja močno razširila v mnogih deželah, obenem pa so se razširile tudi nove ideje, ki so v nasprotju z vero in Cerkvijo. Potem ko je Kongregacija za nauk vere pridobila mnenja Kongrega- cije za bogoslužje in disciplino zakra- mentov, Papeškega sveta za pravna be- sedila, številnih škofovskih konferenc in sinod škofov vzhodnih Cerkva, se ji je zdelo primerno izdati novo Navodilo z namenom, da poudari doktrinalne in pastoralne razloge za pokopavanje teles pokojnih. Prav tako izdaja nove norme, ki zadevajo shranjevanje pepela v pri- meru kremacije. 2. Kristusovo vstajenje je resničen vrhu- nec krščanske vere in je sestavni del oz- nanjevanja od velikonočne skrivnosti do začetka krščanstva: “Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim” (1 Kor 15,3–5). Po svoji smrti in vstajenju nas je Kristus osvobodil greha in nam dal novo življenje, “da bi prav tako, kakor je Kri- stus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novo- sti življenja” (Rim 6,4). Poleg tega je vstali Kristus počelo in vir našega pri- hodnjega vstajenja: “Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so za- spali. […] Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni” (1 Kor 15,20–22). Če je res, da nas bo Kristus obudil po- slednji dan, je na neki način tudi res, da smo s Kristusom že vstali. S krstom smo namreč potopljeni v Kristusovo smrt in vstajenje ter zakramentalno združeni z njim: “S krstom ste bili namreč pokopani skupaj z njim, v njem ste bili tudi obujeni, po veri v delo- vanje Boga, ki ga je obudil od mrtvih” (Kol 2,12). Združeni s Kristusom po krstu smo že resnično de- ležni življenja z vstalim Kristusom (prim. Ef 2,6). Po Kristusovi zaslugi ima smrt v krščanstvu poziti- ven pomen. Cerkev pri bogoslužju moli: “Kajti tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči, in ko razpade dom bivanja na zemlji, nam je že pri- pravljeno večno bivališče v nebesih”. S smrtjo se duša loči od telesa, toda ob vstajenju bo Bog povrnil življenje našemu preobraženemu telesu in ga združil z našo dušo. Tudi v sodobnem času je Cerkev poklicana, da oznanja ve- ro v vstajenje: “Vstajenje mrtvih je vera kristjanov: to smo, če verujemo v to”. 3. Skladno s starodavno krščansko tra- dicijo Cerkev močno priporoča, da se telesa umrlih pokopljejo na pokopališče ali na drug sveti kraj. V spominu na Gospodovo smrt, pokop in vstajenje, skrivnost, v luči katere se izraža krščanski odnos do smrti, je po- kop v zemljo predvsem najbolj primer- na oblika, s katero se izražata vera in upanje v vstajenje telesa. Cerkev, ki je kakor mati spremljala kri- stjana na njegovem zemeljskem roman- ju, izroči Očetu po Kristusu sina v nje- govi milosti ter zemlji telesne ostanke v upanju, da bo dosegel slavo vstajenja. S pokopavanjem teles umrlih Cerkev potrjuje vero v vstajenje mesa in izpo- stavlja visoko dostojanstvo človekovega telesa, ki je sestavni del osebe; ta si sku- paj s telesom deli zgodovino. Zato Cer- kev ne more dovo- liti praks ali obre- dov, ki vključujejo zmotno pojmo- vanje smrti kot do- končnega izničen- ja osebe bodisi kot trenutka združitve z naravo ali vesol- jem bodisi kot eta- pe v procesu rein- karnacije ali do- končne osvobodit- ve iz telesnega “za- pora”. Poleg tega pokopa- vanje na pokopa- liščih ali drugih svetih krajih na prime- ren način odseva pieteto in spoštovanje do teles pokojnih. Ta so s krstom postala tempelj Svetega Duha in “se jih je po- služil kakor orodij in lončenih posod, da je opravljal številna dobra dela”. Pravični Tobija je pohvaljen za zasluge, ki jih je pridobil pred Bogom, ker je po- kopal mrtve, in Cerkev šteje pokopavan- je mrtvih za telesno delo usmiljenja. Ne nazadnje pokopavanje teles vernih rajnih na pokopališčih ali na drugih svetih krajih omogoča družinskim čla- nom in celotni krščanski skupnosti spo- min in molitev za rajne kakor tudi čaščenje mučencev in svetnikov. S pokopavanjem teles na pokopališčih, v cerkvah ali temu namenjenih ob- močjih je krščanska tradicija ohranjala občestvo med živimi in pokojnimi ter se s tem postavila proti težnji, da bi pri- krivali ali privatizirali dogodek smrti in pomen, ki ga ima za kristjane. 4. Tam, kjer higienski, ekonomski ali so- cialni razlogi privedejo do izbire krema- cije – izbira, ki ne sme nasprotovati ja- sno izraženi ali vsaj domnevni volji po- kojnika –, Cerkev ne najde doktrinalnih razlogov, da bi prepovedala tovrstno prakso. Upepelitev trupla se ne dotika duše in ne ovira Božje vsemogočnosti, da bi obudila telo, zato ne vsebuje ob- jektivnega zanikanja krščanskega nauka o neumrljivosti duše in vstajenju tele- sa. Cerkev še vedno priporoča pokop teles, saj se s tem izkaže večje spoštovanje do pokojnih. Kljub temu sežiganje ni pre- povedano, “razen če bi bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku”. Če ni razlogov, ki bi nasprotovali krščanskemu nauku, Cerkev po bogo- služnem opravilu za rajne spremlja iz- biro kremacije s primernimi liturgični- mi in pastoralnimi navodili ter pri tem posebej skrbi, da bi se izognili vsakemu pohujšanju ali verski brezbrižnosti. 5. Če se iz tehtnih razlogov izbere kre- macija trupla, mora biti pepel pokojni- ka praviloma shranjen v svetem kraju, torej na pokopališču ali, če je primerno, v cerkvi oziroma na za to s cerkvene strani posebej namenjenem območju. Vse od začetka so kristjani želeli, da bi bili njihovi pokojni predmet molitev in spominjanja krščanske skupnosti. Nji- hovi grobovi so postajali kraji molitve, spomina in premišljevanja. Verni rajni pripadajo Cerkvi, ki veruje v občestvo “tistih, ki romajo na zemlji, umrlih, ki se očiščujejo, in tistih, ki že uživajo ne- beško blaženost; vsi ti se zraščajo v eno samo Cerkev”. Shranjevanje pepela na svetem kraju lahko zmanjša tveganje, da bi bili po- kojni prikrajšani za molitev, spominjan- je sorodnikov in krščanske skupnosti. Na tak način se izognemo možnosti, da bi pozabljali, nespoštljivo ali vraževerno ravnali s posmrtnimi ostanki pokojnih, še posebej po tem, ko bo preminila prva generacija. 6. Kakor je omenjeno zgoraj, shranje- vanje pepela v domači hiši ni primerno. Samo v primeru zelo tehtnih ali izjem- nih razlogov, na katere vplivajo lokalne in kulturne okoliščine, krajevni ordina- rij v dogovoru s škofovsko konferenco ali sinodo škofov vzhodnih Cerkva lah- ko dovoli shranjevanje pepela v domači hiši. Kljub temu pepel ne sme biti raz- deljen med družinske člane in je treba vedno izkazati spoštovanje ter primerne pogoje shranjevanja. 7. Da bi se izognili vsaki obliki pantei- stičnega, naturalističnega ali nihili- stičnega zmotnega pojmovanja, naj ne bo dovoljen raztros pepela v zrak, zem- ljo ali vodo kakor tudi pretvorba pepela v spominke, zlatarske izdelke ali druge predmete, saj v teh primerih ne more- mo upoštevati higienskih, socialnih ali ekonomskih razlogov, ki bi utemeljevali odločitev za kremacijo. 8. V primeru, da je pokojnik pred smrtjo javno izrazil željo za upepelitev in raztros svojega pepela v naravo iz ra- zlogov, ki nasprotujejo krščanski veri, naj se odreče pogreb, kakor to določa pravo. Sveti oče Frančišek je v avdienci, ki jo je namenil spodaj podpisanemu kardina- lu prefektu dne 18. marca 2016, odobril to Navodilo, ki je bilo sprejeto na red- nem zasedanju te kongregacije dne 2. marca 2016, in je ukazal objavo. V Rimu, na sedežu Kongregacije za nauk vere, 15. avgusta 2016, na praznik vnebovzetja blažene Device Marije. Gerhard kard. Müller - prefekt Luis F. Ladaria, DJ, naslovni nadškof Thibice - tajnik Kongregacija za nauk vere Navodilo Ad resurgendum cum Christo o pokopu pokojnih in shranjevanju pepela v primeru kremacije