Poštnina plačana v uotovlnL
Posamezna številka 1.25 Din,
DELAVSKA POLITIKA
i&haja dvakrat tedensko, in »icer **ako »r«do in vsako soboto, ^irediilitvo iis ijimti: Maribor, Ruška cest* 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski do sl — Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrans pism* se vobče ne sprsjemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem itevila objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečne Dia 18.—, m hmematve Mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 83
Sreda, 14, oktobra 1936
Leto XI
Uboge Sastovke...
Premišljevanje ob pričetku zime
Vreme je lastavkc letos ogoljufalo. Neprimerni toploti septembra meseca je sledil hlad in sneg, zgodaj, kakor lc redko. Lastavice niso slutile nagle izpremembe in zalotila sta jih mraz in sneg, preden so odletele proti jugu. kjer bi se lahko prehranjevale z žuželkami in veselo frfotale po toplejšem zraku, ki ga nujno potrebujejo.
Lastavke se selijo. Če nimajo hrane tu, gredo drugam, kjer jim jo narava nudi v obilici. Toda letos so lastavke zgrešile pravi čas selitve. Pritisnil je že mraz in sneg, ko so zadnje šele jele misliti na selitev. Odletele so, toda morale so čez grebene gorovij, ki so pokrita s snegom. Hrane tudi ni bilo. Tisoče in tisoče jih je zmrznilo ali poginilo od gladu. Naj počivajo v miru!
Sočutje in milosrčnost sta lepi čednosti. Še lepša čednost je pravica. Zato se ne čudimo, če so usmiljeni listi mnogo pisali o ubogih la-stavkah, ki so pomrle zaradi nesrečne zamude svoje selitve.
Usmiljenje do živali in čut pravičnosti do živali, če je odkritosrčen, je znak blage človeške narave. Toda ta čut, žal ni vedno blag, ni pravičen.
Spominjajmo se le na veliko število nezaposlenih. Stradali so poleti, stradali in prezebali bodo pozimi.
Spominjajmo se, kako glasno in ponovno smo opozarjali državo, banovine in občine ob sestavljanju proračunov. da naj votirajo primerne zneske v socialnopolitične namene. Takrat ni bilo časopisov, ki bi bili povdarili to potrebo. Večinoma so se tozadevne postavko reducirale. Opozarjali smo, da krize še ne bo konec, da bo beda bodočo zimo le še večja, ker postaja zlo hujše, čimdalje traja.
Takrat ni bilo »ubogih lastavk«, dasi bi bila družba ki je slekla te »lastavke« jim vzela kruh, dolžna, da nadomesti to, kar jim je vzela.
Te »uboge lastavke« se ne morejo nikamor seliti, doma pa ni hrane, ni drv, ni krova. Vse je zaprto pred njimi. Vse zastraženo. Vse kaznji-vo če si vnamejo košček kruha, če spe v kozolcu, če se »potepajo«.
O za te »uboge lastavkc« ni čuta človekoljubnosti, ni ljubezni, ni pravičnosti.
Bahajo se nekateri, da je vprašanje nezaposlenosti pri nas rešeno. To je prevara. V socialnem zavarovanju sc je sicer dvignilo število zavarovancev za 60.000 in so obenem padale plače, kar zuači, da se je beda tudi zaposlenih le povečala. Vedeti pa moramo, da imamo v*državi vsako leto okoli 200.000 naraščaja, od katerih je več ko 30.000 delavcev. Število tega naraščaja znaša v šestih lotili okroglo 100.000 novih mladih delavcev, ki povečavajo žc itak veliko nezaposlenost.
Zato vprašanje nezaposlenosti pri nas še ni rešeno.
Skrb za nezaposlene je javna zadeva. Strokovne organizacije in delavstvo samo ne more nositi velikega bremena. Tudi je delavstvo najmanj krivo teh strašnih razmer, krivo je gospodarstvo, družba in ta ima dolžnost, da stori vse potrebno.
Poskrbeti inora za hrano, obleko, kurivo in stanovanje nesrečnih žrtev gospodarstva. Predvsem je to naloga občin, banovin in države.
Treba je poskrbeti za otroke, da ne propadejo.
Volitve v Delavsko zbornico — kdaj?
Delavske zbornice so last delavstva, ker jih tudi delavstvo samo vzdržuje
Letos oktobra poteče triletni rok sedanjim izvoljenim upravam Delavskih zbornic in ministrstvo za socialno politiko bi moralo po zakonu odrediti razpis volitev.
O	razpisu volitev pa do danes še nismo ničesar čuli.
Delavstvu je mnogo na tem, da njegove ustanove funkcionirajo normalno in da jih kot samoupravne institucije upravlja res sanio, preko od njega izvoljenih skupščinarjev in upravnih odborov. Le take Delavske zbornice imajo zanj pomen in smisel.
Tako je razumel funkcijo Delav-
skih zbornic tudi zakonodajalec. • Nadzorstvo nad Delavskimi zbornicami je pridržano ministru za socialno politiko. Ono odobruje vsakoletne proračune, plače uslužbencev in vseh drugih izdatkov, ki jih sklenejo izvoljeni skupščinarji.
Nadzorna pravica ministrstva, ki je predvidena z zakonom, pa seveda v nobenem slučaju ne sme in po zakonu tudi ne more motiti funkcioniranja izvoljenih samouprav.
Vemo, da bi se razni tuji vplivi radi polastili Delavskih zbornic. Ta stremljenja niso nova. Od 1. 1929 dalje jih lahko opažamo in zasledu-
jemo. Po dolgih pripravah je 1. 1933. klika fašistov, opirajoč se na tedanji državni režimski aparat, navalila na Delavske zbornice, da jih osvoji v nasilnem volilnem boju. Nakana se jim je ponesrečila. S tem pa stremljenja delavstvu neprijaznih sil niso likvidirana, le da se je apetit po za-vojevanju Delavskih zbornic pojavil na drugi strani.
Delavstvo se teh tujih vplivov, ki se pojavljajo, ne boji. Kadarkoli bodo njih nosilci skušali pomeriti svoje moči z delavstvom, bodo premagani in pregaženi.
Roke proč od Delavskih zbornic!
Z denarjem pobegli kapitalisti
izgubili eno tretjino premoženja v Švici
vsled razvrednotenja švicarskega franka
Leta in leta so bogataši tihotapili iz Jugoslavije denar, ki so ga na en ali drug način nagrabili v naši državi v Švico in ga tamkaj — varno nalagali, v strahu, da bi jugoslovanski dinar mogel kdaj izgubiti na svoji vrednosti. Milijarde našega denarja so romale na tihotapski način preko mej, kljub vsej čuječnosti in pazljivosti obmejnih organov.
Sedaj pa je to gospodo vendarle doletela kazen za zločin, ki so ga zagrešili nad lastnim narodom.
Kakor znano ie Švica znižala vrednost svojega denarja za celih 30 odstotkov. To se pravi, da je kapitalist, ki je pred razvrednotenjem, ko je notiral dinar v Švici 7 centimov, naložil v kakšni švicarski banki en milijon dinarjev (okroglo 70.000 frankov), izgubil vsled razvrednotenja eno tretjino svojega imetja in bi dobil danes za svojih 70.000 frankov, ako bi jih zamenjal za dinarje samo še Din 700.000 ali Din 300.000 manj kot pa je vložil!
Kdo bi tem tihotapcem naše valute tega ne privoščil? Vendar en-
krat so se vrezali v svojih računih. Oni so računali s polomom dinarja,
i	pa so doživeli razvrednotenje od njih oboževanega švicarskega franka.
Gotovo je, da ti ljudje, ki igrajo v našem gospodarskem življenju veliko vlogo, te izgube ne bodo prenesli kar tako mirno, ampak jo bodo skušali na vsak način izravnati. To bi se dalo najlažje napraviti na ta način, da se zniža vrednost dinarja za toliko, kot vrednost švicarskega franka in potem bi tak kapitalist za svojih 70.000 frankov zopet dobil en milijon dinarjev.
S te starni preti nevarnost, da bodo špekulanti poizkušali minirati jugoslovansko valuto, da na račun delovnega ljudstva Jugoslavije pokrijejo izgubo, ki jo utrpe vsled razvrednotenja švicarskega franka.
Proti tej nakani se je treba zavarovati, ker bi bil naravnost zločin, ako bi se kapitalistom, ki so jim pametni Švicarji izpraznili malhe za eno tretjino, dovolilo, da se odškodujejo na račun našega ljudstva.
Shod s. Topalevita v Kraševcu
Socialisti v Združeni opoziciji
V Kruševcu se je vršil v nedeljo, dne 11. oktobra velik socialistični shod v dvorani hotela »Pariz«. Na shodu je govoril s. dr. Ž. Topalovič o političnem položaju. Povdaril je potrebo rešitve hrvatskega vprašanja, ki ni navadno politično, ampak ustavno vprašanje.
Kar se socialističnega delavstva tiče, hoče imeti svojo socialistično
stranko, da bo lahko organiziralo svoje vrste.
V	ostalem pa so socialisti za sodelovanje z združeno opozicijo in sicer v vseh vprašanjih, ki se tičejo demokracije in svobode vseh državljanov. Vstop socialistov v združeno opozicijo bo sledil v najkrajšem času.
Fronta proti politiinim in socialnim svoboščinam
Vatikan poizkuša s svojo agitacijo tudi v Ameriki
Pod firmo »protibolševiške fronte« kujejo politični kovači dejansko le fronto proti svobodi in demokraciji in s tem seveda proti socialni in
Problem nezaposlenosti torej ni rešen, problem javnega skrbstva ni rešen in potrebuje nujne rešitve.
Ne zahtevamo čuta usmiljenja, ne čuta dobrosrčnosti, ampak čut pravičnosti, ki jo mora izkazovati človeška družba tem' »ubogim la-stavkam«, ki se ne morejo seliti, da
si dobe hrane drugje, politični enakopravnosti delavstva. Očividno je v ta namen poslal Vatikan svojega tajnika kardinala Pa-cellija v Zedinjene države, da tam skuša realizirati ta problem, ker v Evropi ta »moderni« problem ne more dobiti trdne forme. Vatikan poroča samo, da je kardinal šel v Ameriko v važni misiji. ________________
Zasedanje gospodarskega sveta male antante se prične dne 12. t. m. v Bukarešti.
Taktika ljudske fronte
Ljudske fronte se pojavljajo kot posledica zatiranja svobode in kršenja
socialnih pravic
Ljubljanski »Slovenec« je že obsodil in zapečatil politiko ljudskih front, kakor da bi bila misel ljudskih front fikcija kakšnega bedaka. Vendar stvar ni taka.
Ljudska fronta je ideološka organizacija s pozitivnim minimalnimi programom, ki ima eno ali več točk in zahtev. Ljudske fronte je rodila ideologija diktatur ne ruski boljševizem. Ljudske fronte se pojavljajo iz potrebe in se bodo bolj in bolj pojavljale če bodo diktature zatirale svobodo misli in besede. To je logika razvoja, ker se zatirane množice le skušajo združiti in razbiti težke okove pod okriljem katerih se lahko vrše laži in korupcije, zatiranje resnice, idej in s tem ovira razvoj.
Razumljivo je, da tam, kjer je večina prebivalstva nezavedna ter se lovi za skupinami, ki so pristaši političnih ali gospodarskih diktatur, ljudska fronta ni mogoča ali vsaj ne taka. da bi odločevala. Toda to še ni dokaz, da je misel ljudskih front — nesmisel. »Slovenec« naj bo le uver-jen, da razvoj gre svojo pot ter da mora povsod priti do tam, kjer nastane ljudska fronta, ki zakliče: Dovolj je tega!
Narodi prenašajo krivice, končno se pa le zavedo svojega dostojanstva in sc otresejo krivic in krivičnikov. To ni primer. To naj služi le kot pojasnilo naravnega razvoja.
Angleška delavska stranka napreduje
Iz poročila uprave angleške delavske stranke posnemamo, da stranka lepo napreduje. V lanskem letu je stranka imela 246.401 člana in 162 tisoč 910 članic posameznikov, 1 milijon 912.294 članov pridruženih strokovno organiziranih članov in 45.280 članov pridruženih socialističnih in zadružnih organizacij. Skupaj je štela stranka konec leta 1935 2,377.515 članov in članic.
V	letu 1935 je stranka pridobila 99.025 članov.
Roosevelt obišče Evropo. Predsednik Zedinjenih držav namerava še letos obiskati najvažnejša evropska središča, da se z vodilnimi državniki posvetuje o gospodarskih vprašanjih.
dama Ut si/eiu
Junaški branilci Madrida
V Asiuriji so vladini miličniki razbili uporniSko vojsko pri Oviedu
Te dni se prične naval upornikov na glavno mesto Madrid. Vladne čete, ki jih je okoli 40.000 pred Madridom bodo mesto branile in vlada je izdala oklic, v katerem pravi, da je v borbi samo dvoje: »zmaga ali smrt«. Veliko je junaštvo španskega naroda; velik je cilj borbe proti barbarstvu in suženjstvu, ki je trajalo stoletja.
Upornikom prijazno časopisje je silno nervozno, ker se vsak dan znova napovedana ofenziva krivoprisež-nih generalov proti Madridu zavlačuje.
V	bistvu se položaj na frontah okoli Madrida ni izpremenil. Dosedanji napori mohamedanskih marokan-skih in mavrskih čet, da prodro proti Madridu in izbojujejo krščansko zmago so se ponesrečili.
Uporniki streljajo ljudi kakor stekle
pse
Mnogo smo že poročali, kako barbarsko se vojuje bela »krščanska« vojska upornih generalov in fevdalcev proti legalni delavski vladi in narodu. Ostudnost tega barbarizma pretresa tudi ves svet, le rakcija
in trinoško navdahnjeni elementi še hvalijo »hrabre bele čete«.
V	gibraltarski ožini so uporniki ujeli vladni čoln s 23 osebami posadke. Javljajo sami, da jih ustrele, čeprav proti mednarodnemu pravu.
Fašistične dežele so nedolžne?
Na londonski seji so odločno tajile Italija, Nemčija in Portugalska, da bi podpirale upornike. Anglija izvede preiskavo. Vsa stvar diši po prikrivanju in zavlačevanju. Zakaj?
Baleare so zasedli Italijani
Španske otoke so zasedli Italijani.
V	mestu Oviedu, na severnem bojišču so vladine čete zasedle vsa predmestja, razen središča, ki tvori eno petino mesta. V središču so se uporniki zabarikadirali. Zasedli so tudi katoliško katedralo, ki so jo spremenili v trdnjavo, iz katere sedaj streljajo s strojnicami. Ako bi kaj sličnega storile vladine čete, bi katoliški listi to proglasili za bogo-
Tega menda ne bodo tajili. Zadeva se pa tiče Anglije in Francije. Italija se opravičuje, da je to storila v varstvo — tujih državljanov v Španiji. Dober izgovor!
Nove fašistične intrige
Da zakrijejo svojo udeležbo pri podpiranju belili in utrdijo svet v prepričanju, da imajo v Španiji sovjeti svoje prste vmes, razširjajo krivoprisežni generali in njihov tisk vesti, da pride iz Rusije v Barcelono 300 letalcev, topovi in municija, razen tega pa tudi štabni častniki.
skrunstvo, ker pa gre za upornike, občudujejo njihovo iznajdljivost in hrabri odpor.
Bele čete ki so hitele Oviedu na pomoč, so asturski rudarji-miličniki razbili. Radi položaja na tem bojišču so v glavnem stanu uporniških sil zelo zaskrbljeni.
Tudi bela ofenziva proti Bilbao se je ponesrečila.
Izid volitev v Vrbaski banovini.
Uradno razglašajo, da je pri volitvah v nedeljo, dne 11. t. m. v Vrbaski banovini od 158 občin dobila JRZ 102, JNS 2, Hodžera 6, združena opozicija 28, zemljoradniki 4, samostojni demokrati 1, neopredeljeni 5, Mačkovci 10.
Iz tehničnih razlogov odložene občinske volitve. Že razpisane občinske volitve v občinah Naklo, Primskovo pri Kranju in Križe pri Tržiču so bile iz tehničnih razlogov odložene na nedoločen čas.
Stari spomini. »Slovenec« prinaša volilne okrožnice ljubljanske železniške direkcije izza časa JNS-reži-ma, v katerih je osobje dobilo nalog, da mora glasovati za režimske liste. Šefi edinic so zabičevali osobju, naj se strogo drži navodil, da ne bo potem stokanja in jokanja., ko bi bilo že prepozno. Te okrožnice značijo res višek grdobije in volilnega nasilja. »Slovenec« pa naj ne pozabi na stari pregovor, ki pravi: nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito!
Mala volilna udeležba pri občinskih volitvah v Savski banovini. V nekaterih občinah Savske banovine so se preteklo nedeljo vršile občinske volitve. V vseh občinah je bila volilna udeležba pod 50 odstotkov. Ako bi bila v vseh teh občinah postavljena samo po ena kandidatna lista, bi se to nezanimanje za volitve še moglo nekako razumeti. Toda tudi v tistih občinah kjer sta si stali nasproti oficielna lista Hrvaške se-ljačke stranke (dr. Maček) in ena ali celo dve drugi, ki sta tudi hoteli veljati za listo HSS ni bila udeležba boljša. V čem je stvar, bo mogoče pojasnilo vodstvo HSS.
Stavka stavbincev v Zagrebu — propadla. Stavko stavbinskih delavcev v Zagrebu je vodila žolta organizacija Hrvatski radnički savez. Stavka je po šestih tednih popolnoma skrahirala. Delavci so se vrnili na delo še pod slabšimi pogoji kot so delali'pred stavko. Glavni razlog zakaj stavka ni uspela je v tem, da so žol-ti demagogi pognali stavbince v stavko na jesen, ko je stavbena sezona že minila.
Cestni železničarji in šoferji mestnih avtobusov v Zagrebu so stopili v stavko, ker je mestna hranilnica.. ki ta podjetja upravlja odklonila stavljene zahteve delavstva.
5432* nezaposlenih v Zagreb«. V Zagrebu je bilo v minulem mesecu javljenih 5432 nezaposlenih. Novo-javljenih je bilo 4000. Podpor se jim je izplačalo 101.000 Din. torej pride na vsakega okoli 18 Din.
Mule hiše na nadškofijskem posestvu rušijo dalje. Že zadnjič smo poročali o postopanju zagrebškega kapitlja proti kolonistom;, ki so se pred 15. leti naselili na zemljišču, katero je tedaj spadalo pod agrarno reformo, pred tremi leti pa je bilo vrnjeno kapitlju. Na tem zemljišču se^ sedaj odigravajo srce pretresu-joči prizori. Hišico za hišico rušijo in preostanke mečejo v jarek kraj ceste, kjer odlagajo tudi vso bomo opremo. Na majhnih njivicah imajo prebivalci še nekaj koruze in zelja. Od kapitlja najeti delavci lomijo to koruzo in režejo zeljnate glave zahtevajoč da lastniki pridelek takoj odpeljejo, dasi niti sami ne vedo kam bi šli. Ljudi se polašča obup. V svojem obupu so se obrnili z milostno orošnjo na nadškofa dr. Bauerja, da bi jim vendar ne uničil bornega imetja, ampak da bi jih pustil na zemljišču, na katerem so se bili naselili. Ponudili so mu Din 40.00!) za jutro zemlje. Ali zaman. Nadškof kakor da pisma ni sprejel... V imenu ljubezni do bližnjega se po nalogu stolnega kapitlja nadaljuje z rušenjem hišic, ubogi ljudje bodo izgubili vse, kar so vložili truda in težko prihranjenega denarja v svoje hišice, naposled bodo ostali sredi zime še brez strehe. >	     ....
Al! si 2e ooravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Reakcija obračuna med seboj
Avstrijski hajmver razpuščen
Avstrijski kancler — diktator
Franc Pliberšek:
Celjska tragedija
Rana je še preboleča. Skoraj si človek ne upa položiti na njo hladilne obveze. V Westnovi tovarni se je odigrala tragedija, ki jo celjska zgodovina delavskih gibanj ne pomni.
V	času, ko je rudarsko delavstvo zmagovito polagalo temelje svoji bodočnosti, so se stebri trdne kovinarske organizacije v Celju zamajali v temelju.
Po krasno uspelih zaupniških tečajih v mesecu marcu leta 1935. so se vse delavske organizacije v Ce- ; lju vidno dvigale. Z velikim zadovoljstvom sem zrl na številke 1000, 1500 2000 in več organiziranega delavstva v mestecu ob Savinji.
Ko sem pa slišal o dogodku, ki je izzval usodepoln incident, sem zaslutil nevarnost takega igranja z ognjem in kockanja z usodo trdne organizacije, z usodo stotin delavcev, delavskih: otrok in mater.
Odkrito povedano: bal sem se tudi. da bi pljusknil val ognja in srda na najbližnji objekt, t. j. Cinkarno. Naj sodi kdo kakor hoče: Za svojo osebo smatram, da celjska tragedija ni bila potrebna, da bi bilo zadevo mogoče rešiti drugače, na miren način, toda s popolnim uspehom. Trdim, da bi se vse to ne zgodilo, ako bi se ne bilo polivalo ognja z bencinom. Z gorivom se ogenj ne gasi. Upravičena je domneva, da so organizirani delavci nasedli provokaciji. Zakaj te žrtve? Zakaj z nerodnim nastopom ubijati v ljudeh vero v organizacijo? Zakaj stotine izročiti obupu, bedi in pomanjkanju.
Organizacija je vendar zato tu, da izbojuje delavstvu pravice. Organizacija je bila poklicana, da likvidira take spore, kateri so bili v VVestnovi tovarni na dnevnem redu. Organizacija pa ne sme dopustiti, da samovolja par ljudi postavi vse pred gotovo dejstvo. Kdor ne zna krmariti, zadene ob pečino. Obupno je kadar se potem ladja potaplja, neodpustljivo pa, ako potem krmar samo zmaje z rameni češ kaj za to! Celjsko tragedijo je mogoče primerjati z drugo gladovno stavko v Trbovliah. Razlika je samo v tem, da se je stavka v Trbovljah vsaj še dovolj častno zaključila za delavske zaupnike; o zaključku gibanjn nri Westnu, ki pravzaprav niti' zaključeno ni bilo, tega ni mogoče trditi.
Da bo ironija še večja, si nekateri celo domišljajo, da so naredili napako, ker so zapustili tovarno. Njim menda žrtev še ni dovolj. Tistim ki nobene pridobitve ne znajo ceniti, katerim ni noben zaupnik dovolj »revolucionaren«, ki neprestano menjavajo vodstvo, povem v
Avstrijska socialna demokracija je še pred avstrijsko revolucijo predlagala razpust civilnih oboroženih formacij. Takratni režim tega ni storil, ker so fašistične formacije služile avstrijski reakciji v boju proti delavstvu. Režim je potreboval te organizacije, zlasti hajmver pod vodstvom kneza Starhemberga in Feva, ki sta bila vodilna v pobijanju delavstva, ki se je borilo za demokracijo in svobodo. Sedaj se je režim vojaško zaščitil dovoli in je zato razpustil nacistično klerikalno organizacijo hajmvera, ki je stregla režimu po življenju.
Režimovci so z razpustom hajmvera silno zadovoljni. Ne verujemo pa. da je s tem vprašanje avstrijskih
Socialisti v Franciji napredujejo
Uspehi pri volitvah
Dne 26. avgusta je bilo v Franciji nekaj dopolnilnih volitev. Bile so volitve v Rionu. Pri državnozborskih volitvah 26. aprila t. 1. socialisti niso imeli ‘Svojega kandidata, ampak so podpirali levico. Sedaj so dobili 3522 glasov; komunisti, neosociali-sti in agrarci so vsi izgubili glasove.
V	16. pariškem okraju jc kandidiral znani Chiappe. To je najbolj buržuj-ski okraj. Socialisti, ki aprila niso kandidirali, so dobili 755 glasov, komunisti 732. Na Korziki so kandidati ljudske fronte potolkli Chiappovega naslednika.
obraz, da je na razvalinah delavskih pokretov triumfirala samo reakcija, brezpravnost h suženjstvo.
Mi utrjujemo organizacije, utrjujemo delavske pravice potom pisanih pogodb, kakor je to v kulturnem svetu običaj. Mi pravimo, da ho-ruk politika ni primerna za strokovno vzgojo delavstva. Zato je tembolj obžalovanja vredno nepremišljeno tiranje delavstva v dejanja, ki dovedejo do katastrofe. Že lansko leto je visel ta meč nad cin-karniškim delavstvom. A letos je naravno vsled nepaznega taktiziranja izbruhnil na drugem mestu. Kdor se pa s tem nejuuaškim delom ponaša, komur so žrtve delavstva samo eksperiment, temu se mora vsa poštena delavska javnost odločno upreti, ker ravno taki elementi sejejo med delavstvom mržnjo do onih delavskih predstavnikov ki so delav-
notranjih sporov rešeno, ker ne more biti rešeno prej, preden bo zopet uvedena svobodna demokracija, za katero se delavstvo v svojih ilegalnih organizacijah in ob velikih žrtvah vztrajno bori.
Značilno v celi tej aferi je, da je vlada dala kanclerju dr. Šušniku obenem diktatorska pooblastila.
Iz avstrijskega primera se vidi. da so vsa pripovedovanja o notranjem pomirjenju v avtoritativnih in stanovskih državah navadna pravljica. Med tem, ko sc v demokratičnih državah vsa nasprotstva izražajo v svobodnem merjenju političnih sil v diktaturah to ni mogoče, ampak le na ta način., da en diktator drugemu zamaši usta,
Rumunski kmetje za mir
Manifestacija 50.000 kmetov
V	nedeljo se je vršila v Safuma-re velika manifestacija kmetiške stranke. Navzočih je bilo okoli 50 tisoč zborovalcev. Zbor je zahteval dosedanjo zvezno politiko male antante, ki stremi po miru. Izrekel je obžalovanje zaradi odstopa Titules-cuja kot zunanjega ministra.
Nemci prosijo posojilo. Ameriški finančni krogi so sklenili, da eventualno- dajo Nemčiji večje posojilo.
stvu največ koristili. Izkušen in organiziran delavec se s študentovskimi indijanskimi igrami v škodo delavstva ne more sprijazniti kakor se tuje metode ne morejo kratko-malo presaditi v vrste slovenskega proletarijata.
Čudno zakaj se taki eksperimenti z delavstvom ne poskušajo tam, kjer nima delavstvo izgrajenih organizacij. Zakaj se ravno ti eksperimenti vsiljujejo tam, kjer si je delavstvo s trudom ustvarilo svoje postojanke? Ali še ni kriza izučila eksperirnentorjev, da je fraza govoriti: »čim gorje, tem bolje«.
Frazarstvo je za delavstvo velikansko zlo. Kdor tega ne verjame, naj pride v Celje k objokanim družinam Kdor pa nad sadom svojega dela samo z rameni maje temu ni mar ('no, kar jaz imenujem: zločin nad delavstvom.
To posojilo, kakor poročajo italijanski listi, je v zvezi z nameravano devalvacijo marke v najkrajšem času.
V Asiuriji zmagujejo vladine čete
7g našCU Iccmet/
Trbovlje
Brezposelnost nastopa
Vsled slabega vremena so ustavili vsa dela na Slačniku in deloma tudi drugod, tako da se brezposelnost pri nas v^dno bolj občuti.
Ako bo vreme letošnjo jesen tako slabo kot je sedaj, potem bo za brezposelne res nastopil žalosten čas. Občina namreč ne zmore velikih bremen, ker so njeni dohodki iz leta v leto manjši. Saj je skoraj nepojmljivo, kako sploh more storiti to, kar stori, kajti izdatki za podporo številnih brezposelnih (niso majhni. Letos bo morala tudi kuhinja za brezposelne stopiti poprej v akcijo.
Velik prosvetni večer v Delavskem domu. V četrtek, dne 15. t. m. se bo vršil s pričetkom ob 6. uri zvečer velik prosvetni večer, katerega priredi delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Delavskem domu. Program tega prosvetnega večera je tako skrbno izbran, da bo zadovoljil vsakogar. Zato so vabljeni vsi.
Na koncertno turnejo po Jugoslaviji so odšli naši slavčki. V Beogradu so želi velik uspeh. Žal da leži v vsem tem tudi neka tragika. Naši mališi ne prirejajo koncertov samo zato, da svet lahko občuduje umetnost mladinskega zborovega petja, ampak da si s petjem tudi kaj prislužijo, kar prinesejo domov kot pomoč bedni rudarski deci, svojim bratcem in sestricam.
»Prijatelj prirode« vabi tem potom vse člane iz Trbovelj in Hrastnika, osobito vse one, ki nameravajo tudi pozimi posetiti zasilno zgradbo na Mrzlici, da pridejo v nedeljo, dne 18. oktobra na Mrzlico, da bomo skupno pripravili drva. Bližnji naj prinesejo s seboj po možnosti orodje, žage in sekire. — Družnost!
Hrastnik
Čudno postopanje z rudarji v hrastni-škeni obratu si dovoljujejo gotovi gospodje. Koncem minulega meseca se je dogodilo neki nasadbi (partiji) to-le: paznik je izmeril odkop dotične liasadbe. Ker pa je paznik odkop nepravilno izmeril, seveda v izgubo prizadetih rudarjev, so ti merjenju ugovarjali in tudi dosegli ponovno merjenje. Pri tem se je izkazalo, da so imeli do-tični rudarji le prav, paznik jim je pri prvem merjenju nekoliko kubičnih metrov premoga premalo odmeril. Kaj pa se je zgodilo z dotičnimi rudarji, ki so si upali zahtevati, da se jim prizna to, kar so v resnici napravili? Poslali oz. premestili so jih iz jame na zunanji obrat, kjer bodo Prizadeti na zaslužku. Povdarjamo, da tako ravnanje z rudarji ni na mestu. Ako je družbi res pri srcu mir v hiši, tedaj naj naj se postopa drugače. To si žele gotovo tudi rudarji, toda tako to ne pojde!
Guštanj
Napovedana volilna shoda naše liste "zveze delovnega ljudstva, ki bi se imela vršiti v trgu v soboto, dne 10. t. m., v Kotlah pa 11. t. m., je oblast prepovedala. Ker shoda ne bo mogoče nobenega obdržati, bomo pač razvili agitacijo od moža do moža.
Molitve za španske upornike Zadnjič so pri' nas naročali vernikom, naj zmolijo par očenašov za zmago španskih upornikov, kar edino še more rešiti cerkev v Španiji pred zatrtjem in duhovnike pred strašnim preganjanjem. Ali bo uspešna ta molitev, ne vem. Ranjka Avstrija je kljub molitvi za zmago propadla. Nemški pregovor pa pravi: Gott ist mit den starkeren Ba-taillonen (Bog je z močnejšimi bataljoni.)
Ribnica na Pohorju
Delavsko-kmečka lista je že potrjena in je veselje naših nasprotnikov, da ne bomo imeli liste, bilo prezgodnje.
Revizija. Pretečeni teden je banovinski revizor pregledal občinsko gospodarstvo. Ugotovil je, da je župal.n prodal občini par lat za ograditev nekega vrta in da je en član uprave, krojač, popravljal obleke za občinske uboge. Vsled tega bosta oba navedena razrešena — kot občinska dobavitelja.
Prepovedan shod. Za nedeljo, dne 11. t. m. sklican volilni shod naše liste zveze delovnega ljudstva je oblast prepovedala. Za shod je bila v teku živahna agitacija. Ljudje pravijo, da bodo tudi brez shoda vedeli, kako morajo voliti, da bo prišla v občini njihova volja prav do izraza.
Sneg je zapadel sredi preteklega tedna pol metra visoko.
Kranj
Še vedno odprto vprašanje. Če brezposelni hoče dobiti zaslužek, mora imeti dobro protekcijo. S protekcijo dobi službo največkrat tak, ki ni najbolj potreben. Podjetniki imajo taikšne rajši, ker vedo, da delajo tudi za nižjo mezdo, saj jim mezda služi samo za 'priboljšek. Neredko se zgodi, da podjetje na Ijuibo takemu delavcu vrže na cesto delavca, ki je odvisen izključno le od zaslužka. S protekcijo' ise brezposelnost ne zmanjšuje, temveč le še poostruje. Zato poživljamo odgovorne činitelje, da preskrbe vsem brezposelnim: ali zaslužek, ali podporo. V slučaju zaposlitve morajo dobiti mezdo, s katero bodo lahko živeli.
Liubljana
Katoliška načela in kinematografi. Kaj
pa ima to skupnega? Seveda ima, in še koliko! Svoj čas je »Slovenec« silno zabavljal čez ljubljanske kinematografe in filmski šund, vse dotlej, dokler ni začel obratovati nek katoliški kino v ljubljanskem predmestju in drugi v »Unionu«. Od tega časa »Slovenec« molči o filmskem šundu, kakor da bi vrteli v naših kinematografih same filme iz vatikanskih ateljejev. Molči pa tudi k dogovoru, ki so ga sklenili trije kinematografi, med temi katoliški v »Unionu«, da si ne bodo več konkurirali. »Slovenčev«
bratec »Slovenski dom« je bil tega dogovora teko vesel, da ga je zabeležil z debelimi črkami. Tako je sedaj vse lepo urejeno, odpravljena je konkurenca, ohranjena pa katoliška načela in kinematografi. Kdo bi se ne veselil te salamonske rešitve. Najbolj gotovo »Slovenec«, ki se mu ni treba več jeziti nad tem presnetim kinematografskim šundom in ki sedaj še celo prinaša reklamo za razni »judovski kič«.
Človek, ki išče izgubljel.io katoliško
načelo.
Maribor
Za polovico manjšo penzijo kakor pred desetimi leti. Med železničarji, ki so bili svoj čas delavci, pozneje pa prevedeni kot pragmatični uslužbenci, se jih nahaja precej, ki so že prekoračili starostno dobo, pa niso mogli oz. ne morejo v pokoj, ker jim štejejo za pokojnino samo tista leta, ki so jih prebili v službi kot pragmatični uslužbenci, ostale pravice, ki so si jih pridobili kot člani provizijskega fonda pa so jim po zakonu šle v izgubo. Ako sedaj hočejo iti v pokoj, morajo imeti vsaj deset let pragmatične službe, ker ostalih 20 do 30 let, ki so jih vplačali v provizijski fond kot delavci, ne šteje. Tak železničar bo prejemal sedaj po desetih letih pragmatične službe za polovico mal.nj pokojnine, kot pa bi jo, ako bi bil šel v pokoj pred desetimi leti, ko je bil še delavec. Kljub vsem prošnjam in pritožbam, da se ta ogromna krivica popravi in zakon novelizira, se to do sedaj ni zgodilo — ker pač manjka organizacija.
G. Wurzinger gre v Beograd. Predsednik železničarskega kluba JRŽ v Mariboru, blagajniški uradnik kurilnice drž. žel., g. Ivan Wurzinger je premeščen v Beograd v pisarno ministra brez portfelja dr. Kreka.
Pogajanja za kolektivno pogodbo v pekovski obrti. Zadnjič smo priobčili vest o pogajanjih za kolektivno pogodbo v pekovski obrti. Pri tej priliki smo dostavili, da pogajanja ne bodo lahka, ker bodo ravno manjši mojstri, ki stoje na čelu zadruge pri tem najbolj prizadeti. Ker se sedaj nekateri mojstri spodtikajo nad to notico, in sumničijo pekovske pomočnike, da so jo oni lan-sirali oz. organizacija, izjavljamo, da to ni res. Vest, ki smo jo priobčili temelji In a informacijah, ki smo jih dobili že pred dlje časa od nekoga,, ki je postal pekovski mojster.
Ceile
Brezposelnost. Poleg ostalih brezposelnih delavcev se je na novo prijavilo okroglo 300 odpuščenih iz tovarne za posodo We-sten. Nadalje se nam sporoča, da se odpušča v skupinah tudi v Cinkarni, dosedaj je bilo odpuščenih 52 delavcev. Brezposelni žele, da bi postali vsaj lastavice. ker bi se jih gotovo kdo usmilil in spravil brezplačno v toplejše in boljše kraje.
Vse člane »Cankarjeve družbe« opozarjamo, da se nujno prijavijo radi naročila knjig pri glavnem poverjeniku s. Božiču, trgovcu v Celju, Kralja Petra c. Istotam naj se zglasijo tudi novi naročniki Cankarjevih knjig. Knjige so v tisku in bodo kmalu dospele. Požurite se! — Glavni poverjenik
Telesni plod je odpravljala 36-letna Pepca Filipovičeva v Novi vasi. K njej so
Pobreije pri Mariboru
Za občinske volitve, ki bodo 25. oktobra je postavljena kandidatna lista zveze delovnega ljudstva, čije nosilec je s. Blaž Železnik, sin svoječasnega prerano umrlega župana. Na listi se nahaja poleg delavcev in kmetov tudi par obrtnikov in trgovcev. V celoti je lista zelo posrečeno sestavljena, kar izredno hudo jezi naše nasprotnike. Volilci se pa zavedajo, da možje na tej listi — imena kandidatov bomo še objavili — nudijo najboljšo garancijo za umno in zdravo občinsko gospodarstvo in bodo zato tudi skrbeli, da bo izvoljena.
Volilni shod naše liste zveze delovnega ljudstva na Pobrežju bo v soboto, dne 17. oktobra s pričetkom ob 7. uri zvečer v gostilni Kren (Klemenčak). Volilci pridite v čim večjem številu!
Tezno
Za občinske volitve vlada veliko zanimanje in gotovo je, da bo vollini shod, ki ga sklicuje lista zveze delovnega ljudstva (nosilec s. Blaž Železnik) v soboto, dne 17. oktobra s pričetkom ob 7. uri zvečer v gostilni Felič, dobro obiskan. Pridite vsi, ki se zavedate, da 25. oktobra mora zmagati delovno ljudstvo!
Brezje
Volilni shod liste zveze delovnega ljudstva, čije nosilec je s. Železnik Blaž, bo v nedeljo, dne 18. oktobra s pričetkom ob 10. uri dopoldne v gostilni Lešnik. Pridite!
Hudajama
Uspelo strokovno zborovanje rudarjev.
Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije je sklicala v nedeljo, dne 4. oktobra zborovanje pri Štokavniku pri Sv. Jederti, ob precejšnji udeležbi. Poročala sta ss. Kladnik
Dijake-rekrute, ki so te dni vpoklicani, opozarja vojaško poveljstvo, naj vzamejo s seboj dovolj volnenega perila, ker je nastopila zgodnja zima.
Odlaganje smeti ob Dravi v Melju je prepovedano. Smetišče je sedaj v opuščeni gramozni jami na Koroški cesti.
Predprodaja vstopnic za koncert delavskih pevskih in godbenih društev je v upravi »Delavske Politike« na Ruški cesti in pri sodr. Vidoviču, tajniku Strokovne komisije. (Delavska zbornica). Priskrbite si jih, da ne bo pri blagajni navala!
Plesni tečaj I. Delavskega kolesarskega društva v Mariboru se začne v nedeljo, dne 18. oktobra ob 15. uri in se vršijo redne vaje vsak četrtek od 20.—23. ure in vsako nedeljo od 15.—18. in 20.—23. ure. Ples bo poučeval gospod Simončič. Vpis pred pričetkom vsake vaje. — Vodstvo.
Plesna šola privatnih in trgovskih nameščencev, ki je bila otvorjena 9 t. m. se nadaljuje vsak torek in sredo, s pričetkom ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Pridite vsi!
Narodno gledališče
Torek, dne 13. oktobra »Madame But-terfly«. Gostovanje ljubljanske opere. — V četrtek, dne 15. oktobra ob 20. uri: »Prva legija«. (Red C.).
Ljudskj dom, r. z. z o. z. v likvidaciji, sklicuje za dan 21. oktobra 1936 ob 16. uri v prostore Ruška cesta 7 I. vrata št. 7
IZREDNI OBČNI ZBOR
z dnevnim redom: Zaključek likvidacije. V Mariboru, dne 10. oktobra 1936. — Gospodarsko društvo »Ljudski dom«, r. z. z o. z. v likvidaciji: V. Grčar, M. Kranjc, likvidatorja.
prihajale pacijentke iz bližnje in daljne okolice. Te dni pa je neka taka mlada pacijent-ka, kateri je Filipovičeva povzročila abortus, čeprav je bila že v osmem mesecu nosečnosti, umrla. Filipovičevo so prijeli. Celje ima svojo žalostno senzacijo, ki je zlasti prav prišla dnevtiemu časopisju. Take senzacije se bodo seveda ponavljale, dokler odprava plodu ne bo zakonito regulirana.
KINO ,METROPOL% CELJE
14. in 15. oktober MEDENI TEDNI. V glavni vlogi Anny Ondra. Film vesele ljubezni in še veselejših prepirov.
16. oktobra UGRABLJENJE. V rajskem kraju, na obali morja; med godbo in plesom se odigrava ta veseli film.
16. oktobra ob 4. uri popoldne Matineja NE UKROTLJIVI MUSTANG. - Vsi prostori Din 3—
in Urlep iz Hrastnika. Njunim izvajanjem so rudarji pazno sledili in jima pritrjevali. Za našo mlado podružnico, ki pa je že v krepkem razmahu, pomeni ta shod pravo poživljenje. Po zborovanju je takoj pristopilo več novih članov, priglasili so se pa tudi naročniki za »Delavsko Politiko« in razein tega se je nabralo še nekaj denarja za tiskovni sklad. — Rudarji se prebujamo, spoznavajoč, da je le razredna strokovna organizacija uspešno sredsvo naše obrambe pred izkoriščanjem. Družnost! — Rudar.
Slovenska Bistrica
Volilni shod delovnega ljudstva,
ki se je vršil minulo nedeljo v hotelu Neu-hold je lepo uspel. Shod je otvoril in vodil s. Germ, o pomenu občinskih volitev pa je govoril s. Petejan iz Maribora, ki je žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Po izčrpni debati, v katero so posegli ss. Dorn, Bera, Sovič in min. n. r. g. dr. Kukovec, ki je zlasti priporočal skupen nastop socialistov in pristašev »Slovenske zemlje«, so zborovalci soglasno sklenili, da se bodo delavci, kmetje in obrtniki udeležili teh občinskih volitev s svojo lastlno listo delovnega ljudstva. Shod je bil prava manifestacija delovnega ljudstva. Tudi nasprotnike, ki so se najbrž veselili, da delovno ljudstvo ne bo postavilo svoje liste, je silno zanimal potek shoda, oziroma kakšne zaključke bo zborovanje sprejelo.
Tiskovni sklad
Za tiskovni sklad so darovali s. Kum-lanc Drago Din 10.— in s. Jože Sovivzzi Din 20. . Iskrena hvala!
S
Ivan Bonač
v*
I
Zagorje ob Savi, 7. oktobra 1936.
V torek zjutraj, dne 6. t. m. je zatisnil za vedno svoje trudne oči naš zvesti so-drug Ivan Bonač, star šele 36 let. Pokojni zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Delal je pri tukajšnjem rudniku nekaj nad 10 let. Pri napornem delu si je nakopal bolezen, radi katere je moral biti predčasno upokojen.
Dragi s. Ivan! Mnogo, mnogo prerano si zapustil fnas in svojo ljubljeno družico. Bolelo nas je, ko smo videli, kako Te muči bolezen, a vseeno bi imeli radi, da bi bil še med nami. Usojeno Ti je bilo le kratko, a trpljenja polno življenje.
Zapustil si nas. Ni Te več v pisarno Zveze rudarjev, kamor si tako rad zahajal. Če tudi si umrl, pa bo Tvoj spomin živel med nami. Bil si odkrit značaj in zvest naši socialistični ideji. V Tvoj sveži grob pošiljamo naš zadnji pozdrav: Družnost! Užaloščeni družini naše iskreno sožalje!
lesenlce
Položaj delavcev pri podjetju »Sava« na Jesenicah. O nas se redko kaj sliši. Nič čudnega v tej idloibi, ko se brezposelni ponujajo vsak dan v delo kar brez cene. To nas je sipravilo čisto na tla. ker je podjetnik sedanje razmere prav dobro in do skrajnosti izrabil. Naše mezde so padale; ko nas ni potreboval, nas je pošiljal na »praznovanje« in nato sprejemal nazaj v delo pod še slabšami pogoji. Sedaj imamo mezde takšne, da se moramo sami čuditi, kako je sploh mogoče izhajati. Pri tem' pa podjetje dela z ogromnimi dobički, ki presegajo celo obratni kapital. Zaposlenih nas je približno 45. Od tega imamo 14 pomočnikov in ravno toliko vajencev, 4 'pomožni delavci in 12 delavk. Na vsakega pomočnika pride torej en vajenec, ki giara zastonj svoija 3 idta 4 leta liai ne dbibi nobene nagrade za svoje delo, razen kakšno kloluto — kar je piri nas precej vpeljano. Zaslužek pomočnikov, to je izučenih ključavničarjev, je komaj; 2.40 Din do 3 Din; samo dva ioiata menda 4 Din na uro' Delamo 10 ur dinevno, ikar je protizakonito z žirom na to, da to podjetje spada v kategorijo industrijskih podjetij in je za nje dotolčen 8-uirnik. Toda mi delamo tudi 12 ur dnevno in je ta delovni čas uveden kar na dve izmene. V .večini delamo v a-kordta in se nadure pri tem delu ne plačujejo. Ali je to ipo zakonu? Kje je tukaj oblast? Že parkrat sm.o hoteli osnovati svojo delavsko organizacijo, ker smo spoznali, da bomo le organizirani dosegli vsaj nekoliko boljše delovne in 'plačilne ipogoje. Todia komaj je podjetnik zavohal, da se nekaj snuje, so dotični delavci šli na cesto, -ostali ipa, preplašeni vsled napovedi redukcij itd., so opustili misel na ©snovanje svolbodne strokovne organizacije, čeprav je svoiboda snovanja strokovnih organizacij po zakonu zajamčena. Sedaj je ista pesem1. Ko smo sklenili osnovati svojo kovinarske sekcijo, takoj smo bili ovadeni zaradi hujskaštva in zaslišani. Toda prepričani smo, da bodo oblastva v tem slučaju postopala korektno in opozorila gospoda, ki nas je očrnil, do kam sega njegova oblast. Sedaj je podjetje odpovedalo službo dvema delavcema, čeravno imamo dela čez glavo in delamo še vedno nadure. Opozarjamo g, Trša na, da bomo vedeli, kje moramo iskati svoje pravice, naj dobro premisli, predno bo nadaljeval. Protizakonito delamo nadiure, ki se ipovnh niti ne pJačujejo, protizakonito je izkoriščanje vajencev in protizakonito je, da vajenci ne prejemajo nobene nagrade za svoje delo. protizakonito je preganjanje delavcev samo radi tega, ker se hočejo oiganizirati in protizakonita je vsaka ovadba, ki ne sloni na resnični podlagi. — In še ibi lahko naštevali.... Tako je pri nas, Sedaj pa upamo, ker je večina za to, da se organiziramo, da bodo vsaj najbolj kričeče krivice odpravljene. Kolikor zavesti, toliko bo tudi uspehov. Zato pozivamo vse, ki še stojijo ob strani, da se nam priključijo, da tako zgradimo močno in enotno kovinarsko sekcijo, ker samo združeni in enotni si bomo pridobili boljši in večji kos kruha. Nič drugega ne zahtevamo, kakor za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Zato vsi v organizacijo!
Družnost)
Laško
Razrešen je celotni občinski odbor z
županom dr. Rošem na čelu. G. dr. Roš si tudi ni mislil, da ga bo kdaj doletela taka usoda. Ker pa je razrešitev prekasno dospela, je sodišče dr. Roševo listo med tem že potrdilo, tako da razrešitev ni popolnoma dosegla svojega namena. Ali bo dr. Roš še laški župan, ni odvisno samo od tega, ako ga bodo volilci volili, ampak tudi od tega, ali bo upravno sodišče potrdilo njegovo razrešitev ali ne. G. dr. Roš med delavci gotovo ne uživa simpatij. — Postavljena je nova občinska uprava s hotelirjem g. Tropom-na čelu, ki je tudi nosilec kandidatne liste za občinske volitve. Na listi kandidira tudi tvorUičar g. Gerkman. Ali pripada ta lista JRZ ali ne, doslej še ni-i smo čitali.
SOBOTA, 17. X. / 20
DVORANA
V)
UNION44
lllllllll
VELIKI KONCERT
Sodeluje 5 pevsKih in 2 godbeni društvi
PODZVEZE DEL. PEV-
iniiiii
SK1HII MUZ.DKUŠTEV
Delavske žene za preskrbo bedne Šoloobvezne mladine
Griže, oktobra 1936.
Tudi me žene se dramimo. Nedavno se je zglasila deputacija šestnajstih žen in mater šoloobveznih otrok pri g. upravitelju griške šole s prošnjo, da se razgovorimo o obupnem stanju naših šoloobveznih otrok.
Zahtevale smo:
1. Da se mora razširiti šolsko poslopje, ker je mnogo premajhno, da sprejme tako veliko število naših otrok; 2. da dobe naši otroci vse šolske potrebščine v šoli: 3. da se ustanovi šolska poliklinika: 4. da se ustanovi šolska kuhinja za najbednejše.
G. upravitelj nam je nato obrazložil vse težkoče grižke občine in predlagal, da bo sklical prihodnji teden roditeljski sestanek, na katerega bo povabil tudi občinski in šolski svet, da se o tej zadevi natančno pomenimo. Ko se nas je prihodnji teden zbralo v šoli velika množina mater in očetov naših otrok, smo takoj opazili da se kljub povabilu od krajevnih funkcionarjev na žalost ni več udeležilo našega roditeljskega se-
stanka kakor štirje možje z g. županom. Tako smo se mogli na licu mesta prepričati, kako agilni so možje, ki upravljajo našo občino. Na sestanku se je razvila živahna debata. Žene rudarjev in žene brezposelnih smo zahtevale, da se šolski zakon brezpogojno izvaja. Bilo je pa med nami par nezavednežev, ki so nasprotovali zaradi šolske kuhinje, češ, da se jim bodo za kritje teh stroškov povečali davki. Mi pa pravimo tako: Ako se dosedaj niso protivili velikim davkom in če se niso protivili lansko leto, ko jih je konkurenčni cerkveni odbor rubil za doklade v svrho kritja stroškov gospodarskega poslopja našega župnišča, potem tudi lačnim otrokom ni treba trgati od ust skodelice toplega mleka, ki ga bodo morda dobili enkrat na dan.
Po tem sestanku smo v imenu vseh mater napisale obširno prošnjo, katero je podpisal član banskega sveta g. šolski upravitelj in občina ter smo jo odposlale g. banu.
O uspehu bomo poročale kasneje.
Družnost!
»Volitev" delavskih zaupnikov v klero-fašistični stanovski Avstriji
Izdane so že odredbe za preprečenje svobodnih volitev.
Selnica ob Dravi
Poslanec JNS govori na shodu JRZ za občinske volitve namesto odsotnega g. Že-
bota. Za dne 27. septembra je sklicala tukajšnja JRZ javen shod v gostilni Doppler. Shod bi se moral vršiti po rani maši. Pred pričetkom shoda pa so sklicatelji ugotovili, da napovedanega in pričakovanega govornika g. Zebota iz Maribora ni od nikoder. G. Urbas, predsednik JRZ je takoj razposlal kolesarske štafete na vse strani, predvsem na Falo, če bi bil g. Zebot mogoče prispel z vlakom, namesto s svojim avtomobilom. Toda vse iskanje je bilo zaman, g. Žebota ni bilo '.nikjer dobiti. Tedaj je šinila g. Urbasu v glavo odrešilna misel. V šoli se je vršilo neko slavje »Rdečega križa«, katerega se je udeležil narodni poslanec JNS g. dr. Jančič. G. Urbas je šel h gospodu poslancu in gai prosil, da pride na shod in reši sklicatelje iz zadrege. S tem je pa spravil g. poslanca samega v zadrego, ki si najbrž tudi sam ni mogel takoj prav predstavljati, kako naj on, poslanec na listi g. Jevtiča, na shodu JRZ nadomestuje odsotnega voditelja g. Zebota. Toda za razmišljanje ni bilo časa, poslanci so za to tu, da pomagajo ljudem, kadar so v stiski. Sklicatelji JRZ shoda so bili v stiski in g. dr. Jančič je prišel, da jih reši iz neljubega položaja. G. Urbas je bil tako razburjeni, da je v svojem govoru predstavil g. dr. Jančiča za Janžekoviča, kar je vzbudilo pri zborovalcih, ki poznajo doktorja, veselost. G. poslanec je govoril čisto »nevtralno«, obžaloval je, da je prepozno izvedel za ta shod, ker bi bil sicer drugače razpolagal s časom. Potem je povedal še par stvari o občini in važni funkciji, ki ji pripada v okviru države, in se je po desetih minutah poslovil, prepuščajoč g. Urbasu, da brani od strani zborovalcev osebno napadenega župana Verdonika. — Sedaj ugibamo, ali pojdeta JRZ in JNS v Selnici skupno v volitve, ali pa je g. dr. Jančič samo iz usluž-nosti rešil shod JRZ. JRZ, zlasti še g. Zebot, sta g. dr. Jančiču dolžna zahvalo za trud in njegovo nevtralno zadržanje. Vsekakor je to edinstven slučaj, da bi poslanec JNS reševal shod JRZ in zastopal celo ne-navzočega voditelja JRZ. Čestitamo!
Teharje
Tudi na Teharjih se zanimamo za Španijo, posebno za upornike. Tako mi je bila dana priložnost slišati že dva bolj priletna moža, katerih eden je moral biti bolj gluh, ker mu je drugi glasno kričal na uho: »Veš, Tina, pri jutranji maši sem bil, pa je g. župnik naročil ljudem, da naj vsak zmoli par očenašov za zmago upornikov v Španiji, ker komunisti tam doli duhovnike strašansko pregalnjajo in grdo ravnajo z njimi. Človek bi že molil, če bi vedel, da se gre res samo za uboge ljudi, pa se mi zdi, da se gre tudi za ogromno cerkveno bogastvo, za zemljo, ki je kmet nima. Jaz bi jo pa sam rad!«
V ogledalu
Ubogi dijaki. Organ študentov JRZ »Slovenski jug« prinaša v svoji najnovejši številki na str. 2 slavospev Masaryku, na 4. strani pa veliča diktatorja Portugalske Olivvere Salazara. To je vsekakor jasna opredeljenost.
Kdo je glasoval za pripustitev abesinske delegacije k zasedanju Društva narodov? Za to so glasovale vse male države, ker se zavedajo, da se jim (nekega dne lahko kaj sličnega pripeti kot Abesincem. Smatrale so, da se je bolje že sedaj složno postaviti v bran proti nasilju velikih, kot pa nasilje odobriti. Radi tega se je italijansko časopisje na moč razburilo. Pa tudi našemu »Slovencu« zadržanje malih držav v abesinskem vprašanju ni bilo všeč, trdil je, da je za to nesramno intrigo odgovorna — Rusija. »Slovenec* naj pove ali bi po njegovem mnenju male države morale izključiti abesinsko delegacijo in pritrditi italijanskemu stališču zavojevanja nemočnih tujih narodov. Čas je, da se gospodje izjavijo.
Liboje
Podružnica Vzajemnosti uprizori v nedeljo, dne 18. oktobra ob 4. uri popoldne v Sonenbergovi dvoralni socialno dramo »ljubezen v kleti«. Med odmori igra delavska godba na pihala. Ne zamudite to lepo prireditev! — Družnost!
Volnene dokolenke,
moške In ienske nogavice
iz lastne pletarne nudi
Eksportna hiSa LUNA,
Maribor, Glavni trg štev. 24.
Po udušeni vstaji avstrijskih socialnih demokratov v februarju 1934, je klerofašistična diktatura odstavila vse delavske obratne zaupnike in imenovala nove. Po skoro dveh letih so sedaj izdelali nekakšen volilni red za volitve obratnih zaupnikov, ki se vrše v času od 1. oktobra do 31. decembra.
Sedanji imenovani zaupniki so pooblaščeni, da razpišejo volitve, sprejemajo volilne reklamacije, postavijo kandidatno listo in izvedejo volitve. Toda listo morajo predložiti vladni krajevni strokovni organizaciji v pregled in odobritev. Ta pošlje listo deželni strokovni zvezi, ki jo zopet predloži vodstvu »domovinske fronte« in policiji. Oblastim in podjetnikom nevšečne kandidate seveda črtajo. Razen take oficielne liste ni mtogoča nobene druga. Glasuje se za ce-
lotno listo z da ali ne. Postavljanje kandidatov na delavskih zborovanjih je prepovedano. Pač pa se delavstvo zbere, da predlaga (ne morda izvoli) zaupnika* ki prisostvuje volilnemu aktu. Ako pa imata organizacija ali oblast proti predlagani osebi pomisleke, imenujeta kogar se jima zdi.
Delavce, ki so zelo priljubljeni in na sumu, da pripadajo ilegalni strokovni organizaciji, zadnje čase zapirajo in policijsko kaznujejo, da bi na ta način že v naprej preprečili, da bi jih kakšen imenovani delavski zaupnik, ki se noče zameriti delavcem, sploh mogel postaviti na listo. Kajti policijsko kaznovani delavci ne morejo biti izvoljeni.
To je stanovska »demokracija«, ki jo občuduje in priporoča »Slovenec« in njegovi trabanti.
Razvrednotenje češke krone.
Vrednost češke krone bodo znižali za 16 odstotkov. Vlada je izdala ukrepe proti draginji in spekulaciji.
Locarnska konferenca bo decembra meseca. Italija je obljubila, da se udeleži konference.
Mednarodna valutna konferenca
se bo vršila na pobudo Leona Blu-ma novembra ali decembra meseca v Bazlu v Švici. Konferenca ima mednarodni značaj, na kateri naj se urede valutne diference posameznih držav ter omogoči mednarodno gospodarsko življenje, ki ga sedaj ovirajo avtarkije in valutno verižni-štvo.
To napravi pozabljivost. Hitler mnogo govori. Te dni je zopet govori! in sicer na zborovanju akcije za zimsko pomoč. (Skoro neverjetno, da je v hitlerjevski Nemčiji taka akcija potrebna; po poročilih nacističnih listov in njim prijaznega inozemskega tiska sodeč, bi v rajhu sploh ne moglo biti več bede in pomanjkanja.) Pri tej priliki je ftihrer rekel: »Demokracija je laž, za katero se skriva komunizem!« To ni res. Ker kakor vsi vemo, se je za demokracijo v Nemčiji skrival — fašizem. Sedaj šele so demokracije postale toliko pametne, da fašizmu skrivanja za svojim hrbtom- več ne dovolijo. Kaj se pa skriva za fašizmom, bo pokazala bodočnost!
Imenovani zaupniki. Generalni ravnatelj za nemške cestne zadeve je odredil, da dobe pri gradnji avto-cest zaposleni delavci zaupnike. V obratih postavlja listo za »volitev« zaupnikov podjetnik. Delavci smejo neljube kandidate črtati. — Delavci zaposleni pri gradnji avto-cest pa tudi te pravice nimajo. Zaupnike imenuje kratkomalo gospod generalni inšpektor. Najbrž poznajo gospodje razpoloženje, ki vlada med delavci.
Maščoba za bogate v tretjem rajhu. Oblasti so prepovedale izdelovanje tilsitskega in eidamskega sira in sicer in sira ter kvargljev z več kot 20 odst. maščobe v dobi od 1. oktobra do 1. januarja 1937. Le najdražje vrste sira, ki si ga delavci in nižji uradniki ne morejo privoščiti. lahko izdelujejo s poljubno množino tolšče.
Delavski pravni svetovalec
Takojšen odpust zidarja (Celje)
Vprašanje: Stavbenik me je odpustil brez vsake odpovedi, češ da sem organiziral stavko zidarjev. Imamo pa celo po kolektivni pogodbi s stavbeniki dogovorjeno 14 dnevno odpoved, a nii stavbenik kljub temu ni hotel plačati mezde za odpovedno dobo.
Odgovor: Neglede na to, ali ste imeli dogovorjeno ali s kolektivno pogodbo določeno 14 dnevno odpovedno dobo, velja za vas kot za vsako drugo službeno razmerje pomožnega delavca po zakonu o obrtih zakonito najmanjša 14 dnevna odpovedna doba. Ako niste ničesar zakrivili, Vam mora podjetnik plačati vso mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo. Če Vas je odpustil na dan, ko ste že nastopili delo, Vam pa -mora celo tudi za ta dan plačati mezdo in še 14 dni, ker morate dobiti celotno 14-dnevno odpovedno dobo. Razlog, da ste morda delavcem prigovarjali k stavki, še ne upravičuje delodajalca za odpust, ker je stavka kot sredstvo za borbo izboljšanja službenega položaja po našem zakonu dopustna.
Odpravnina v rudarskem zavarovanju (Celje)
Vprašanje: 8 let in pol sem bil član Bratovske skladnice, leta 1926 pa sem bil odpuščen radi redukcije v obratu. Ali sem upravičen zahtevati povračilo vplačanih prispevkov?
Odgovor : Povračila prispevkov bivši člani Bratovskih skladnic v smislu pravil ne morejo zahtevati, člani imajo le pravico na pokojnino, ako izpolnjujejo pogoje pravil za prejemanje pokojnin. Če pa še niste bili 10 let član, ne morete dobivati pokojnine niti v slučaju trajne onemoglosti. Če bi trajno onemogli takoj po izstopu iz službe, bi imeli pravico do odpravnine v znesku 70 odst. vplačanih prispevkov, čim pa je minilo eno leto, odkar ste bili reducirani, ste izgubili vse pravice napram Bratovski skladnici. Pravice bi bili obdržali le, ako bi plačevali letno priznavalnino, ravnotako jih bodete zopet pridobili, ako bodete kdaj pozneje iznova vsaj eno leto član Bratovske skladnice.
Stroški v kazenskem postopanju (Pristava-Črna)
Vprašanje : Moja znal.ika je bila skupno s 5 drugimi osebami obsojena na podlagi zasebne tožbe, radi obrekovanja. Vsem je bilo tudi naloženo, da povrnejo zasebnemu tožilcu stroške njegovega odvetnika. Dotična moja znanka nima ničesar, pač pa ima njen mož nekaj premoženja. Ali bo mogel odvetnik izterjati stroške od njenega moža?
Odgovor: Stroške mora plačati le oni, ki je obsojen na njih plačilo. Ako ob-sojelnka nima ničesar, ji pač zas. tožitelj ne bo mogel ničesar vzeti, njen mož pa ni plačnik za njene obveze, zlasti še ne za pravdne stroške v taki tožbi.
Zadrževanje zaslužka po delodajalcu (Kamnik)
Vprašanje:	Bil sem zaposlen pri
nekem pekovskem mojstru v Celju. Radi slabega zaslužka in ker sem dobil drugo boljšo službo, pa sem mu odpovedal in sicer samo na 7 dni. Moj delodajalec mi je ob odhodu službe radi tega zadržal delavsko knjižico, kakor tudi plačo za polovico meseca. Knjižico mi je pozneje vrnil, denarja mi pa noče izročiti. Ali morem od njega zahtevati, da mi plača zadržano mezdo? Razen tega me je še tudi neutemeljeno ovadil radi tatvine. Ali ga morem radi tega tožiti?
Odgovor: Zakonita odpovedna doba znaša tako za službodajalca, kakor tudi za službojemalca 14 dni. Ako ste odšli iz službe pred iztekom navedene dobe, bo imel Vaš bivši službodajalec pravico zahtevati od vas povračilo škode, ki ste mu jo
Rudniška nesreča v rovu »Grand Trait« pri Monsu v Belgiji je zahtevala 6 mrtvih; enajst rudarjev pogrešajo. Vzrok nesreče je bila eksplozija plinov.
VII. Balkanske igre (balkanska olimpijada) so se vršile te dni v Atenah.
Zverina v človeški podobi. Pred sodiščem na Dunaju se^ie morala zagovarjati žena bivšega avstrijskega častnika Jožefa Luner radi umora svoje 14 letne služkinje Ane Augustin. Lunerjeva je mučila ubogega otroka na zverinski način. Te-penje je bila najmilejša »kazen«. Sicer je pa uporabljala razbeljeno železo, s katerim je otroka žgala po telesu in celo po jeziku. Otrok je počasi hiral in umiral, toda še ko je bil v zadnjih vzdihljajih, ga je zverinska žena bila. Mož ni bil dosti boljši. Zanimivo je, da je bila Lunerjeva silno pobožna, stalno v cerkvi in pri obhajilu. Sodišče jo je obsodilo na smrt na vešalih, njenega moža pa na šest let ječe.
Vi povzročili. Če bi ga torej tožili na plačilo mezde, ki Vam jo zadržuje, bi najbrže to škodo ugovarjal v pobot in bi Vi potem težko kaj dosegli v pravdi. Ako pa Vas je neosnovano ovadil radi tatvine, lahko predlagate pri državnem tožilstvu, da se uvede zoper njega kazensko postopanje radi lažne ovadbe.
MALI OGLASI
Naši čltaivip kupujejo najcenejSe pri unStli iiiHerentili!
Franc Kormannov nasl.Karl Rnsj
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakulp.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domF.no.z.
Maribor, Frankopanova ulica 1.
ZMiMjte ueflno in pousod mali n petino iz Delncshe pehotne o Mntilioiii. ?•«§"
Za konzorcil izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.