Poštnina v gotovčini plačana. Štev. 35. Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.) 27. augusta 1922 Leto IX. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%. Orel v Murskoj Soboti priredi dne 3. septembra 1922. s sodelovanjom, Prekmurskoga in Ljutomerskoga Orlovskoga okrožja velik „mladeniški tabor“ zdrüžen z javnov telovadbov. Spored: Dne 2, septembra 1922. ob 8. vüri zvečer mirozov Ljutomerske Orlovske godbe s bakljadov. 3. septembra 1922. Predpoldnom: Ob 5 vüri büdnica. Ob 9 vüri sprejem gostov. Ob pol 10 vüri slüžba božja. Ob pol 11 vüri mladeniški tabor na prostori pred kat. cerkvov in zaprisega članov Orlovskoga odseka v Murskoj Soboti. Ob pol 12 vüri obhod po mesti. Ob 12 vüri sküpni obed. Popoldne: v Saparijevom parki: Ob 1 vüri sküpna skušnja telovadcov. Ob 3 vüri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po javni telovadbi prosta zabava zdrüžena s srečolovom, šaljivo pošto, konfetti itd. Za okrepčila bo v obilni meri preskrbljeno. Prvovrstno prleško ljutomersko vino. Sodelujejo Orlovska godba iz Ljutomera, pevski zbori iz Gornje Radgone, Križevci in Sv. Jürija ob Ščavnici, tamburaski zbor iz Gornje Radgone itd. Vstopnina: za osebo sedeži 5 Din., stojišča 2 Din. Orli, Orlice in naraščaj v kroji vstopnine prosto. K obilni udeležbi vabi Odbor. V slučaji slaboga vremena se vrši popoldanska prireditev v hoteli Dobrai. Prekmurci! Pridite vsi na to Orlovsko prireditev. To je prvi slučaj, da Orli nastopijo v Prekmurji v takšem števili, v kakšem so ešče ne. To bo en mali Orlovski tabor v M. Soboti, to bo ena manifestacija našega krščanskoga ljüdstva, na štero pridejo Orli iz vseh sosednih krajin iz Lotmerka, od Sv. Križa, Gornje Radgonje itd. To bo prvi najvekši nastop Orlov v Prekmurji. Naši vrli Orli Vam pokažejo, kaj znajo. Vredno de to poglednoti. Sobočanci! Udeležite se toga tabora polnoštevilno, Vi ste že večkrat vidili v M. Soboti sokolske prireditve, Poglednite si zdaj prireditev Orlov, tabor, enoga krščanskoga drüštva, da te vidili, da to drüštvo v svojem krščanskom naziranji stoji visoko nad sokolskim drüštvom. Orlovski tabor v Brni. V Brni, glavnom mesti Slovákov, ná Češkom, je pokazao Orel znova svojo moč i silo. Nepregledne množice Orlov pa Orlic i drügi branilcov krščanske misli so se zbrale v dnevih od 30. julija do 16. avgusta na Češkom. Tisti, šteri so bili na orlovskom tabori v Maribori, si naj mislijo vse kakši štiri ali šestkrát vekše pa bodo meli približno podobo slávnosti v Brni. Vtisi, štere smo prinesli z Brna, nam ostanejo neizbrisni. Povedati moremo, da so Čehi jako prijazni lüdje. Nas iz Jugoslavije so sprejeli jako prisrčno. Že včasi pri prvoj postáji, gda smo stopili na češko zemlo, so nas sprejeli z najvekšim veseljom. Čakali so nas z mužikov, delili med nas pivo pa ráznoverstnoga pečenja, kelko smo šteli meti. V Brni nas je sprejela velka množica z godbov, pozdravila sta nas dvá ministra pa predsednik Českoslovaškoga Orla. V mesti smo bili dobro preskrbleni z hranov pa stanovanjom, ovači je pa na Češkom za nas jako vse drago. Lehko pravimo, da razno blago pride za naše peneze skoro dragše kak pri nas, záto ka je češka valuta dosta boljša od naše. Za eno česko korono smo mogli plačati naših 9 koron. Najlepši dnevi so bili v nedelo pa v tork na Velko mešo. V nedelo smo šli Orli pa Orlice pred poldnévom v sijajnom velkom, dugom rédi k sv. meši na lepo velko telovadišče. Bilo je je više sto jezér lüdi pri sv. meši; vse to lüdstvo je spevalo méšne pesmi poleg je pa igrala velka vojaška godba. To so bili zaistino mogočni glasovi, šteri so pretresli srcé, pa povzdignili düšo k Bogi, pri šterom smo se zbráli, da bi nastopili v obrambo njegove časti. Po poldnévi je pa bila krasna telovadba. Nastopilo je okoli 6000 Orlov pa telko Orlic. Telovadili so tüdi Francozi, Švicarji pa Belgijci; bilo ji je pa Francozov nad 400, Belgijcov nad 750, Švicarov 12, Amerikáncov okoli 200, Jugoslovanov pa 1200. Izmed naši prekmurski dijakov sta bila brata Horvát Ivan pa Izidor iz Žižkov, Horvát Ivan iz Trnja, z gorenjega krája pa dijak Bajlec Franc iz Bogojine. Na velko mešo je pa bio dén národni nošenj pa šeg. Na telovadišči so postavili štiri hiše, na to so prišli domáči lüdje v jako lepih pisanih narodnih nošaj z mužikami na telovadni prostor. Tü so spüstili tüdi živoga Orla na prosto, šteroga so meli zapretoga v kletki. Zleto je jako vesélo, na to se je vseo na tla, eden ga je vzdigno na roke pa so ga v sprevodi med burnimi živijo kričenjom nesli po telovadišči. Dnéve slavnosti nej mogoče popisati. Človek pride s takše slavnosti kak na novo prerojeni. Obilna zborovanja, pri šterih so bili vsi püšpeki iz Češke, trije naši püšpeki, več ministrov pa drügi velki gospodov, náj prinesejo Orlom den sunca pa dén zmáge! I resan je bio to den zmagoslavja orlovske misli, kakše smo si prle ne mogli niti predstavljati. Mi Jugoslovani smo bilí vsepovsod predmet splošne pozornosti, vsešerom izredno prisrčno pozdravljeni i z izrazi najvekših simpatij sprejeti. Korakali smo za Francozi, 400 Orlov i 200 Orlic načeli njim z Dr. Korošcom, za njimi lepe Jugoslovanske narodne noše, štere so dobile v Brni drügo darilo i za njimi so šli drügi civilni gostje. Vküper je korakalo v sprevodi 11.778 Orlov v orlovskom kroji (gvanti), više 30,000 pa v polkroji ali samo z orlovskim znakom. Vseh udeležnikov sprevoda je bilo više 50 jezer. V sprevodi je bilo 24 godb (bande) i 203 orlovskih zastav. Na telovadišči je bila sv. meša, štero je slüžo papim nuncij Micara. Asistirali so njemi škof dr. Njaradi (jugoslovanski) dr. Stojan olomuški nadškof (češki) škof Akšamovič (jugosl.) škof dr. Jeglič (ljubljanski). Po sv. meši je bila orlovska prisega i blagoslavlanje zastav. Sprevod i sv. meša je bila pravo zmagoslavje katoličanske i orlovske misli. Pokrajinska obrtna razstava v Maribori. (Od 8. do 17. septembra.) Prijavni rok je dne 10. t. m. poteko. Pozneje došle prijave se pod nobenim pogojom ne morejo upoštevati. Le v res izjemnih slučajih se bodo prijave še upoštevale, če to dopüsti čas i prostor. Obisk iz južnih krajev bo zelo številen. Te dni je dospela prijava nad 100 srbskih kmetov, ki si korporativno ogledajo razstavo. Veliko zanimanje vlada tüdi v inozemstvi, posebno v Avstriji i Češkoslovaški, odket se obeta številen obisk. Dodelitev prostorov. Te dni se dopošljejo vsem razstavljalcom obvestila o dodeljenom prostori. Proti dodelitvi je dopüsten ugovor tekom treh dneh po sprejemi obvestila. Pozneje je vsaka izprememba prostora izključena, kaj naj blagovolijo razstavljalci upoštevati. Dodelitev častnih kolajn in diplom se bo vršila ob priliki otvoritve. Razstavne predmete bo ocenila tik pred otvoritvijo razstave posebna komisija. Opozarjamo pa ponovno vse razstavljalce, da pridejo v poštev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor t. j. najkesneje do 3. septembra t. l. Veliki obrtni zbor ob priliki razstave se bo vršo dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna drüštva, da se temeljito i stvarno pripravijo za te zbor i naj na to že dnes opozorijo vse svoje člane. Kem več nas bo, tem več bomo dosegnoli. Častna dužnost vsakoga obrtnika pa je, da se zbora udeleži i tak primore k sküpnomi uspehi. Pisarna razstavnoga odbora se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 22. na stavbišče razstave. Vhod pri mali vratih iz Razlagove ulice ali pa pri glavnom vhodi v Prešernovi ulici. Točnost! Dela na razstavnom prostori se bližajo konci. Zavoljo pravočasne opreme vseh prostorov i razvrstitve raztavnih predmetov je pred vsem potrebna točnost razstavljalcov tak glede dovoza, kak glede opreme. Vsaki naj skrbi, da bodejo njegovi prostori okusno opremljeni i da bodo dela pravočasno izvršena. Glasi. Slovenska Krajina. Murska Sobota. Krščansko drüštvo, „Orel“ v Murskoj Soboti da naznanje, da ima za celo Goričko predpriprave za veselico, ki jo priredi „Orel“ v Murskoj Soboti dne 3. septembra 1922. gosp. Rudolf Pipa, šolski vodja v Otovcih, pošta: Petrovci. Vsak krščenik in pošten kmet, fant i dekle, naj se zglasi do 30. avgusta 1922 v šoli v Otovcih. Na dalje za evangeličance ima pa v rokaj predpriprave g. Darvaš evang. župnik v Križevcih, g. Perša pri Sv. Šebeštjani, gosp. Faflek pri Sv. Bedeniki, pri Sv. Jüriji i Gornjoj Lendavi pa tamošnji župni uradi. Stanovanje je pripravljeno. Navedeni uradi imajo nalogo, da do 1. septembra 1922. natančno navedejo število udeležencov. Za spodnji kraj Murske Sobote imajo pa naši visokošolci iz Prekmurja za udeležitev nalogo. Bog živi! Železnica M. Sobota — Ljutomer — Ormož. Že enkrat! Keliko smo zahtevali i urgerali potom naših poslancov, da se že naj začne ednok rediti ta železnica, štera je za naše Prekmurje tak velkoga pomena, štera bi nas vezala z ostalov Slovenijov. Cela stvar je zdaj že prišla v te štadij, da se resan lehko vüpamo, da se za kratek čas začne graditi ta proga. Potreba te železnice je bila predmet tüdi ministerskoga sveta v Ljubljani. Na to je minister za promet odredo, da se zgradba železnice Ljutomer — Ormož takoj more začeti. Naj nas samo zdaj palik ne zvodijo, kak že telkokrat, z oblübami smo že itak v Prekmurji do guta siti. Ogenj. Preminoči tjeden so zgorela v občini Čentiba gospodarska poslopja kmeta Šövegeša. Kaj braniti je teško bilo v toj süšavi, ar je voda po vseh stüdencah pomenkavala. Kak je prišao vö ogen, se je ešče ne dognalo. Kvar je ogromen. V Bogojini bode 4. sept. velko živinsko i kramarsko senje. 2 NOVINE 27. augusta 1982 Država. Železniška nesreča poleg Bitolja. Na železniškoj progi bitolj-prilep poleg občine Magoia se vlak dol iz šin poškalo i se v grabo prevrgeo. Pri nesreči je en potnik živlenje zgübo, več oseb je pa bilo ranjeni. Glad v Dalmaciji. Vsled velke süšave je silje po Dalmaciji skoro vse sprejšlo, žetva je bila jako slaba, zato se prebivalstvi grozi strašen glad, če se vlada prav časa ne poskrbi za potrebno silje. Sad sokolskoga zleta v Ljubljani. Da so se dalmatinski i srbski sokoli vračali domo iz ljubljanskoga sokolskoga zleta, so v Karlovcih demonstrirali proti Hrvatom, zakaj ne denejo vö zastav na kolodvori i zakaj so se ne vdeležili v vekšem števili zleta. Na njihov krik pa prebivalstvo vküper nakipi i sokole obsiple z kamenjom tak, da jih 10 ostalo tam ranjeni. — Oblast je prepovedala varaždinskim i koprivniškim sokolom vsako prireditev. Svet. V Angliji je bilo preminoči mesec en milijon brezposelni. To je značilno na toliko, da ravnoč tistoga meseca je bilo v premaganoj Nemčiji samo 19,200 brezposelni. Na Češkoslovaškom je finančni minister odredo, da se leta 1919. vödani 500 kronski bankovci morejo do 31. augusta t. l. iz prometa potegnoti. Iz generala — redovnik. De Grune belgijski general je lansko leto stopo v benediktinski novicijat i zdaj je položo redovno oblübo. K toj svečanosti je poslao tudi kralj svojega zastopnika. Navzoči so bili zvün toga ešče novoga redovnika deca i vnüki više 40. Kelko sokolov se udeležilo ljubljanskoga vsesokolskoga tabora i kelko orlov v Brni orlovskoga tabora. Po „Jugoslaviji“ se udeležilo vsesokolskoga sprevoda v Ljubljani: 9 godb, 11 fanfar, 7768 sokolov i sokolic, med njimi 4317 jugoslovanskih, 106 Rusov, 7 Francozov, 9 Alžircev iz Afrike, 9 Belgijcov, 12 Romanov, 8 Poljakov i 42 češki vojakov. Število gledalcov pri telovadbi ceni „Jutro“ na 50000. Zastav je bilo 100. — Poglednimo zdaj številke udeležencov orlovskoga tabora v Brni. V sprevodi je bilo 24 godb, 203 zastav 8000 orlov i orlic v kroji. Telovadbo je gledalo 120,000 ljüdi. Tüji gostov je, bilo 1200 jugoslo- vanov, 400 Francozov, 750 Belgijcov, 12 Švicarov, dosta je bilo tüdi Poljakov i Rusov. Deputacije iz Amerike, Hollandije in Ukrajine. Tak je brnski orlovski tabor visoko prekoso sokolski tabor v Ljubljani. To je znamenje, da krščanska miseo zmagoslavno napredüje. Domača i svetovna politika. V Belgradi prve dni septembra meseca začne znova delovati zakonodajni odbor. Najnujnejša stvar je zdaj „Uradniška pragmatika.“ To je zakonski predlog od plače državni uradnikov, šteroga vlada že davno obeta, da ž njim uredi uradniške plače. Ne vemo, či se zdaj palik ne odloži na poznejše čase. S predlogom bi zakonodajni odbor opravo do sredine sept. meseca, da se parlament znova sestane, i tak bi se predložo narodnoj skupščini, Naša vlada se dosta tanačiva zdaj, kak bi mogla preprečiti vedno rastočo dragočo. Zdaj šče prepovedati izvoz silja, to je, da dotečas nesmemo vö z našega orsaga voziti v drüge orsage silja, dokeč se pasivni kraji, to so tisti kraji, v šteri nikak ne zraste zadosta silja, ne oskrbijo s potrebnim živežom. Na izvažanje masti je navrgla tüdi velko carino, na kg. 25 dinarov. Vse to pa ne mislimo, da melo kakši uspeh proti draginji, dokeč de naša vlada tak preveč na klonjena do razni izvozni firm i bank v Belgradi. Na špekulaciji stoji dnesden celi svet Po kronskom sveti, šteri se je vršo dne 14. t. m. v Ljubljani, je kraljevski par odpotüvao na Česko v Marijine Lazne (Marienbad.) Sprevajali so kraljesko dvojica ministerski predsednik Nikola Pašič i zvünešnji minister Dr. Ninčič. V Marijnih Lazneh bo sestanek vodilni možov Male antante. Tam se bodo sklepale nove zveze med Jugoslavijov i Českoslovaškov, poglobijo prijatelski odnošaji med Malov antantov. Kakši uspeh bodo meli ti razgovori, bomo že vidili. Konferenca v Londoni, kak smo že pisali, je razišla brez toga, da bi dosegnola kakše uspehe. V Franciji je končno zavladalo pomirljivejše stališče proti Nemčiji. Vlada se je odpovedala represalijam i nema več nakanenja, da bi zasela del Nemčije. Lloyd George, angleški m. predsednik, šče novo konferenco vküper pozvati v Pariz, na štero bi se naj povabila Nemčija tüdi i Amerika. Seja zveze narodov. Na seji zveze narodov, štera se začne 4. septembra v Ženevi, se bodo končno določile meje med Jugoslavijov i Vogrskov, nadalje med Jugoslavijov i Austrijov. Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja Andrej Oset Maribor, Aleksandrova cesta 57. Telefon Štev 88 Seno in slamo küpüje in plačüje po najvišjoj ceni Gospodarska zadruga v G. Radgoni. Staro zlejano železo v vseh množinah küpüjejo Strojne tovarne in livarne d.d. v Ljubljani. Pozor kolesarji! Ravnokar dospela nova moška in ženska dvokolesa znamke Puch, Styria, in Dürrkopp po jako ugodnih cenah! Imam vedno v zalogi plašče (Manteln), zračnice (Luftschläuche) in vse druge kolesne potrebščine. Benjamin Dibelčar in drug meh. delavnica v Gornji Radgoni. Iščem mali mlin v najem ali na spolovino z nekoliko zemlje. Naslov pove uprava lista Sühi jesenev les za küpiti se išče. Što ima na prodajo, naj se zglasi pri ANTONI DÜH mizari M. SOBOTA. ZDRAVJE kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doséči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr. „ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron. „ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; sobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—36. centrala št. 146. Hrovaško. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-jev „Elsafluid“ kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi sa umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24 „ „ 8 „ „ . . . 560 K 36 „ „ 12 „ „ . . . 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr,; Elsa šumskimiris 60 kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup na podgane in miši po 16 i 20 Kr. EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—20. donja Hrovaško. Centrala št. 146. Našli bodete za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin kaj iščete pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze na cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d. vsebuje sjajni katalog s slikami od Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. 20—18 Nova bauta. Gospodarska zadruga v Gornjoj Radgoni na znanje da, ka je dne 1. avgustuša novo bauto v Veržeji št. 11. odprla i s friško novim blagom založila. Tam dobite najbolše blago za moške i ženske obleke, špecerijsko i kolonijalno blago, cement, vapno, traverze, blanje lopate, in vse drüge potrebščine. Cene nizke, postrežba dobra. Prle kak kjer indri küpite Vaše potrebščine, pitajte za cene v novi bauti Gospodarske zadruge v Veržeji. Podpirajte „Novine!“ Delniška glavnica K 30.000.000 Ček. račun Ljubljana št. 12620. SLOVENSKA BANKA Centrala v Ljubljani podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80. Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše plača. — Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo. Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava