LETO X., štev. 47.
Poštnina plačana t gotoriai,
V	LJUBLJANI, v sobota, 20. novembra 1926.
Današnja številka Din L50.
Ishaja razen ponedeljka in dneva po
prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168.
Naslov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din,
Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Dim Oglasi :
Prostor 1X55 nun 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise Irankirajte in podpisujte, sieer M ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračko.
Reklamacije za list so poštnine prosta,
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VII., štev. 47-Četrtkova ,»iaprejeva" številka izirefa kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Delovanje Samoupravnega akcijskega odbora v Ljubljani.
Samoupravni Akcijski Odbor se je ustanovil že pred tremi meseci na drugem sestanku ljubljanskih organizacij, ki so proti samovladi. Soglasno se je že na tem sestanku od vseh navzočih sklenilo, da je svrha odbora potom javne akcije med delavnim ljudstvom z diskusijami in sestanki pripraviti tehnično vse, kar je potrebno za izvedbo svobodnih proporcionalnih volitev, pri katerih naj se izvoli skupna lista za občinske volitve v Ljubljani. Vsaka gi upa ali organizacija, ki se strinja s potrebo take akcije množic za uveljavljanje osnovnih državljanskih pravic in svobodščin, pošlje v odbor 2—5 zastopnikov, ki sklepajo po načelih proletarske demokracije o izvedbi skupne akcije.
V teh treh mesecih je Samoupravni odbor priredil »Pod lipo«, v »Delavskem domu« in v »Reininghausu« že 21 diskusij.
To pripravljalno delovanje, ki je razčistilo med delavskimi grupami marsikatero nejasnost, je bilo skrajno potrebno, kar dokazujejo živahne debate na teh sestankih. Samo škoda je, da nekatere organizacije niso pošiljale na te sestanke svojih članov delavcev, temveč večinoma samo par zastopnikov. če bi bilo več delavstva navzočega, bi bila debata mnogo bolj plodo-nosna.
Narodni socialisti, grupa Enotnost in grupa Zedinjenje so na enem od teh sestankov pooblastile tajnika Jug. soc. dem. stranke s. Bernota, naj izdela konkreten predlog za izvedbo predvo-litev. Ta predlog je objavljen v 37. številki »Napreja in zastopniki vseh treh ostalih grup so se izjavili, da se načelno strinjajo z njim. Zdelo se je, da bo SAO s sprejetjem tega predloga lahko prešel z besed na delo. To tem lažje, ker je že dosedanja akcija rodila ta uspeh, da so- bili demokratarski ge-rentje na magistratu odstavljeni.
Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Cim bolj se bližajo volitve in čim hitrejše bi torej moral SAO delovati, tembolj so se pri vseh treh zgoraj omenjenih grupah pri NSS, »Enotnosti« in »Zedinjenju« pojavile težnje zavleči diskusijo z nevažnimi tehničnimi vprašanji. Od zgoraj omenjenih grup je samo NSS organizirana kot stranka, obe ostali grupi imata samo pristaše.
V	NSS pa se je v zadnjem času, odkar so se njihove strokovne organizacije združile z orjunaško Unijo, pcjavil razkol. Starejši člani, ki so bili nekdaj liberalci so pravzaprav Jutrovci, mlajši člani in proletarski elementi pa težijo rešiti NSS iz krempljev Jutrove ideologije in razvijati organizacije po načelih takozvanega narodnega socializma. Vsled tega razkola je pri NSS dvojno mišljenje, kako postopati pri občinskih volitvah. Prijatelji Jutrov-cev in orjunašev bi radi nastopili skupaj z njimi, mladina in od Jutrovcev neodvisni nar. soc. pa bi želeli nastopiti z delavstvom. Vsled tega spora so zastopniki NSS podajali dvosmiselne izjave, a nekaj Časa se sej SAO sploh ne udeležujejo več.
Najbolj čudno pa je postopalo vodstvo grupe Zedinjenje«. Ta skupina sestoji iz treh voditeljev uradnikov in skupine ročnih delavcev. Ves čas so
sodelovali pri skupnih sestankih samo voditelji in še ti so podali nerazumljive in nejasne izjave. Čeprav je ta grupa soustanovila SAO, se njegovih sej udeleževala, se načelno izjavila za svobodne proporcionalne volitve, kakor jih je predlagal s. Bemot, je sedaj kar naenkrat požrla vse svoje sklepe in zatrjevanja, da je za skupno akcijo, ter je začela na lastno pest brez soglasja SAO ustanavljati na novo zopet neki novi odbor. Mi ne vemo, da li delavski pristaši te grupe odobravajo ta pučistovski nastop svojih voditeljev, ki kratkomalo pogoltnejo vse svoje sklepe in izjave, ki so jih podali javno pred vsemi ostalimi delavskimi.grupami. Toda vemo, da njihovo cepljenje ne bo omajalo SAO, da nadaljuje svoje delo po začrtani poti za samoupravo občine.
Tudi grupa »Enotnosti«, ki je ves čas podpirala v SAO deloma zastopnike narodnih socialistov, deloma »Ze-dinjašev«, se koleba sem in tja in ne ve, ali bi ostala zvesta svojim sklepom, ali bi jo ubrala za zedinjaši.
Ako imajo te tri grupe kaj zavednih članov, potem je dolžnost teh delavcev, da zahtevajo od svojih zastopnikov obračun o njihovem obnašanju. Najbolje pa bi bilo, da bi delavci sami hodili na te javne sestanke ter na ta način sami sodelovali v skupni akciji.
Na zadnjem sestanku so bili navzoči razven JSDS tudi člani nekaterih strokovnih organizacij. Razvila se je zanimiva debata in sklenjeno je bilo pozvati delavske strokovne organizacije, da aktivnejše podprejo akcijo SAO za samoupravo ljubljanske cbčine. Na prihodnjem sestanku se bo diskutiral tozadevni predlog. Zato je dolžnost zavednih strokovničarjev, da se ponedeljkovega sestanka udeležijo in povedo svoje mišljenje. Združitev delavcev mora biti delo delavcev samih.
Te diskusije se vršijo redno vsak pondeljek od 20. do 23. ure v Brezalkoholni restavraciji »Pod lipo« na Rimski cesti 20. Udeležujte se jih!
Janez Kocmur:
Afiketa o socialnem zavarovanju.
Delavec« št. 22 od 10. novembra t. 1. prinaša pod gornjim naslovom daljši članek, ki me izziva, da nanj odgovorim. Člankar, podpisan z »r.«, je o zadevi očitno dobro poučen; zato mu posamezne netočnosti, da ne rečem kaj hujšega, tembolj zamerim. Pišoč o centralizaciji delavskega bolniškega zavarovanja v Sloveniji pravi:
»Taka temeljna reorganizacija pa zahteva seveda časa in čisto naravno je, da je n. pr. ravnatelj Kocmur razpustil zadnjo ekspozituro na Vrhniki šele leta 1924. Tekom dobe od prevrata dalje se spominjamo časov, ko je imela Okrajna bolniška blagajna celo 27 ekspozitur. Le strokovnemu vodstvu se je zahvaliti, da se je znižalo število ekspozitur na 18. Torej tekom treh, štirih let so ukinili 9 ekspozitur in pristavljamo i zato, ker je to zahteval interes zavarovanja in zavarovancev.«
Ker si je dovolil g. »—r.«, kakor sam pravi, »par konštatacij in reminiscenc«, bodi tudi meni dovoljenih par takih. Centraliziranje bolniškega zavarovanja v Sloveniji je v resnici moje delo, ki mi je moglo uspeti le radi
popolnega zaupanja, ki sem ga bil kot vladni komisar užival pri poverjeniku za socialno skrb gg. Albinu Prepeluhu in načelniku blagajne Mihaelu Rožancu. Tega njunega zaupanja nisem nikdar niti v najmanjši meri zlorabil. Obhodil, pregledal in likvidiral sem nad 70 bolniških blagajn, kar je bilo spričo njih neenotnega, deloma pomanjkljivega in popolnoma zanemarjenega poslovanja tekom vojne izredno težko delo. Treba se je samo zamisliti v ono prvo poprevrat-no dobo, v neurejene prometne razmere itd., ko večkrat ni bilo dobiti ne prenočišča, ne hrane. V Prekmurju n. pr. sem kljub določbam senžer-menske mirovne pogodbe skušal organizirati zavarovanje po avstrijskih zakonih; poslal sem tja gg. Rade Če-lešnika in Josipa Morettija, toda po komaj 14 dneh sta, lahko bi rekel: pribežala nazaj. Opravila nista nič, potrošila sta ves kredit in doplačala še iz svojega. Poskus se mi je posrečil šele leto pozneje. Tedaj je bil g. Čelešnik podnevi uradnik, ponoči pa stavec in strojnik, pozneje tudi sel, ki je razdeljeval po njem samem spisane, postavljene in natisnjene razglase delodajalcem ali delavcem.
Pri svojem delu sem imel premagati še druge, večje ovire, predvsem izvojevati številne boje z upravami posameznih bolniških blagajn, z raznimi lokalnimi veličinami, pa tudi s krajevnimi političnimi oblastvi, katerih nekatera so bila glede zavarovanja popolnoma pasivna ali so celo dajala renitentnim elementom potuho. Sklicujem se samo na g. Čelešnik a, ki bi lahko napisal cele knjige o svojih doživljajih v krškem okraju, na Kočevskem in drugod.
Jaz sam sem bil dne 24. decembra 1918 v Mariboru skoro na cesto vržen. Načelnik ondotne Okrajne bolniške blagajne je, ko sem se mu bil legitimiral, porogljivo dejal: »Ach was, das ist Windisch, das verstehe ich nicht; unsere Aufsichtsbehorde ist der Stadtmagistrat. Ich bin iiber-zeugt, dass wir uberhaupt nicht un-ter Laibach oder Belgrad kommen itd.« Par dni pozneje so me graški listi in »Deutsche Krankenkassen Zei-tung« napadli kot »jugoslawischen Eindringling«. Zahteval sem asistenco; toda vodja okrajnega glavarstva, g. dr. Lajnšič mi je ni mogel, pa tudi ni smel dati za intervencijo v mestu z lastnim štatutom. Napotil me je do g. generala Maistra. Le-ta me ni utegnil sprejeti radi zasliševanja številnih prič in vojaka, ki je bil prejšnji dan ustrelil nemškega poslanca; sporočil mi je po svojem adjutantu g. stotniku Mravlaggu sledeče: »Ne morem pogrešati ne enega orožnika ali vojaka. Če bi Nemci vedeli, kako šibki smo, bi se mi še en dan ne držali, takoj bi udrli. Za enkrat je moja prva skrb, da dobim za magistrat komisarja, tam so namreč še vedno Nemci. Toda se nihče ne javi, vsak se boji prevzeti posel na tako nevarnih tleh. Kadar boste čitali, da smo zavzeli magistrat, pridite, na razpolago Vam bom.« Teden dni pozneje sem prevzel blagajno, jpri prevzemu sta fungirala gg. Ignacij Mihevc.in Jože Erbežnik kot civilna varnostna organa.
Javnosti bodi sporočeno tudi, da sem bil prvi, ki je opozoril Narodno vlado na ogromne množine takozva-
nega »koroškega svinca ... Iz Maribora sem bil namreč po naročilu vlade odšel v Prevalje, od koder je bilo brzojavno zaprošeno za nujno pomoč, češ, da grozi radi hujskanja ondotnih nemških uradnikov izbruhniti vsak hip upor rudarjev. Prišedši pozno v noči tja, sem takoj začel z zasliševanjem v županski pisarni. Poleg župana je bilo navzočih več občinskih odbornikov, dva duhovnika, dva oficirja in več drugih. Telefoniral sem v Guštanj in Mežico po delavske zaupnike; iz Guštanja je prišla deputaci-ja še isto noč, rudarska pa šele drugi dan navsezgodaj. To je bilo dobro: položaj se je razbistril. Nevarnost je bila res velika; toda ni se bilo bati revolucije rudarjev, marveč, da nastane v strahu splošna zmešnjava, kajti par kilometrov proč so začeli grmeti nemški in jugoslovanski topovi... Pri tej priliki so me ravno rudarji opozorili na nevarnost, da utegnejo Avstrijci odpeljati svinec. Tudi tukaj sta asistirala gg. Mihevc in Erbežnik. O vseh ugotovitvah sem sestavil obširno poročilo in ga predložil predsedstvu Narodne vlade, vsem poverjenikom in Rudarskemu glavarstvu. Na temelju tega poročila se je vršila pozneje pri vladi pod predsedstvom tedanjega komisarja za delavske zadeve g. inž. Antona Štebija obširna konferenca, ki so jej bili pritegnjeni tudi zastopniki prizadetih delavcev. Kar se je v danih razmerah dalo napraviti, se je napravilo — svinec je pa šel, kakor znano, svoja pota, v »varnejše« zavetje ...
Nič ne de, če sem se nekoliko oddaljil od tvarine; bo vsaj pojasnjeno, da nisem spal, marveč delal, konstruktivno delal v času, ko so mnogi drugi, ki bi tudi lahko delali, ležali na medvedovi koži. Pomagačev nisem imel — sploh nobenega izvežbanega csobja; prvi čas sem moral opraviti vse popolnoma sam. Moj zamisel ni bil, združiti samo obstoječe bolniške blagajne, temveč združene izpopolniti, krog zavarovancev razširiti, zakon novelirati. V ta namen sem sklical prve dni februarja 1919 obširno anketo zastopnikov - vseh interesiranih zavodov, uradov in poverjeništev. Poročal sem sam, predsedoval je pa komisar g. Rudolf Matjašič. Večji del predlogov, vsaj najvažnejših, je bil sprejet, deloma soglasno, deloma z večino glasov. Za centralizacijo so bili vsi, razen onih, ki niso imeli pooblastila (ravnatelj Mandelj za tobačno tovarno, dr. Fatur za južno železnico itd.); pokojni Mihael Moškerc se je kot zastopnik kršoansko-socialnega delavstva po naročilu g. Jožeta Gostinčarja še posebej zavzel za to, da se vsi bol-niško-zavarovani zavodi brez izjeme centralizirajo. — Ne dolgo po tej anketi se je vršila v bivšem deželnem dvorcu pod predsedstvom deželnega predsednika dr. Janka Brejca (in podpredsednika dr. Gregorja Žerjava) medstrankarska konferenca, na kateri se je mnogo govorilo o prenosu kompetenc iz Ljubljane v Beograd. Ko je bil nekdo zoper predajo legisla-tivne pravice, je pokojni dr. Karel Triller jezno udaril po mizi, rekoč: O tem niti besede; da bi bili država v državi, nikdar!« Narodna vlada je izgubila zakonodajno pravico, za socialno zavarovanje se je začela trnjeva pot.
Predvsem je bil moj namen bolniško zavarovanje razširiti na hišno služinčad, na kmetijsko delavstvo in viničarje; tudi zavarovanje uradnikov bi se imelo izvesti. Če bi Narodna vlada imela zakonodajno moč, bi to šlo brez težav, pa tudi še potem, če bi bilo sposobnih delavcev in takih, ki bi hoteli delati. V bolje razumevanje razmer, ki so takrat vladale, bodi omenjeno, da je imel neki gospod skoro celo leto plačan dopust, da kot praktičen strokovnjak pomaga v Delavskem odseku (pri vladi) z nasveti in delom pri reševanju raznih delavskih vprašanj. Pozneje sem zvedel, tla mož odseka sploh nikdar videl ni; poznal ga je po imenu le oni, ki mu je nakazoval, (lasi majhen, pa kljub temu nezaslužen honorar, in pa sluga, ki mu je izročal denar. Istemu gospodu sem pozneje naročil, pripraviti gradivo in sestaviti načrt za ureditev vprašanja viničarjev. Imel je leto dni časa in dovoljenje, da si nabavi vso potrebno literaturo, predvsem francosko (zavarovanje šampanjskih viničarjev!) in jo dati proučiti, kolikor bi on sam ne obvladal jezikov. Mož ni napravil ničesar; še pikice ne. Da s takimi »strokovnjaki« nisem mogel ustvarjati čudežev, je jasno, sam pa tudi nisem imel deset rok. Če me izzivajo, naj svet zve, kako je bilo. Važne, znabiti najvažnejše reforme in izpeljave so morale radi popolnega brezdelja onih, ki se danes morda najbolj napihujejo, izostati. Ni dovolj znati teoretizirati, kritizirati in dajati lepe nauke. Kdor to dela, mora znati tudi sam ustvarjati, zlasti, če je sposoben za to. In dotični gospod je sposoben!
Če ne bi bilo bolniško zavarovanje v Sloveniji že centralizirano, bi sedanji zakon o zavarovanju delavcev nikdar ne bil postal zakon. Če bi bilo treba slovenske bolniške blagajne centralizirati šele na temelju sedanjega zakona, bi bil nastal med delodajalci tak odpor, ki ga takratni minister dr. Vekoslav Kukovec ne bi mogel preslišati. V prid mojemu delovanju prvo dobo po prevratu je bilo namreč, da delodajalci takrat še niso bili orientirani, boriti sem se imel le s sporadičnimi odpori, dočim so pozneje delodajalci nastopali že organizirani. Pomislite: zoper razpust malih bolniških blagajen bi protestiralo nad 70 načelnikov, ravnotoliko upravnih in nadzornih odborov, številne zadruge in obrtna društva, razni lokalni patriotje, Vereinsmeierji« itd.) In da nekateri znajo kričati, to je znano.
Podrobnega organizatoričnega dela in razvoja sestava zavarovanja ne bom opisoval, le glede ekspozitur naj omenim, da sem stal od vsega začetka na stališču, da naj bodo v vseh večjih prometnejših delavskih centrih, ako morejo biti po številu članov toliko močne, da lahko vzdrže vsaj tri nameščence. Ekspoziture z enim ali dvema nameščencema sem ustanovil le prvi trenotek, za prehodno dobo. Ekspozituram z enim ali dvema nameščencema je radi obolenj, dopustov ali odsotnosti iz drugih razlogov neprestano pošiljati drage, vrh vsega pa še krajevno neorientirane substitute, njih poslovanje pa pogosteje revidirati, kar troši delavne moči in podražuje upravo.
Vselej se pa ni moč ozirati na število članov, bodi da je ekspozitura potrebna radi obsežnega teritorija, četudi je ta redko naseljen, bodi radi posebnih prometnih razmer in iz drugih razlogov. V marsikaterem takem kraju je ekspozitura potrebna, čeprav le z dvema nameščencema. Kakšne prednosti je neposreden stik z interesenti, osobito z bolniki, leži na dlani. Je pa še nekaj druzega; smelo trdim, da je v Sloveniji 5 do 10 odstotkov delavcev odtegnjenih zavarovanju, najmanj 25 odstotkov jih je pa napačno priglašenih! Nepriglašene je poiskati, prenizka zavarovanja ugotoviti! Sistematično izvajana revizija bi dvignila dohodke zavarovanja za težke milijone. Revizijo najuspešneje in brez posebnih težav in tudi najceneje pa morejo izvajati le organi, ki krajevne razmere dobro poznajo. To so ekspoziturni nameščenci. Takoj pristavim, da je tako delo silno nehvaležno in tudi — opas-no, vsaj za odgovorno upravo urada;
kajti ravno nesolidni delodajalci imajo najbolj krepka grla. Tudi pri delavcih je tako. Dosledno, sistematično in nepristransko izvajana revizija lahko škoduje pri vsakojakih volitvah. Vsega tega sem se jaz v polni meri zavedal, kar me pa ni plašilo, da sem kljub temu storil svojo dolžnost. Vidite, g. »—r«, morda je pa ravno tu pes pokopan?! Jaz vsaj se nikdar nisem ravnal po reku: Čegar kruh jem, tega hlapec sem.
Trditev, da sem ekspozituro na Vrhniki razpustil jaz, ima očiten namen, me diskreditirati pri ondotnih delavcih, predvsem pri pristaših Jugoslov. scc. dem. stranke. Kar vidim ga, kako se je gosp. »—r.« pri tej izmišljotini muzal v brk, meneč, zdaj bodo pa delavci rekli: »aha, torej Kocmur nam je vzel ekspozituro! Torej on je tisti itd.« Toda laž ima kratke noge. Gosp.
—r.« prav dobro ve, da se ekspoziture smejo ustanavljati in razpuščati le na sklep ravnateljstva okrožnega urada, ako temu pritrdi ravnateljstvo osrednjega urada. Ravnatelj sklepe le izvršuje, ne dela jih pa sam — zato vedite, gospod »—r.«, da Kocmur in ravnateljstva okrožnega in osrednjega urada niso eno in isto Inicijativa za razpust vrhniške ekspoziture je prišla od strani, ki jo g. »—r.« dobro pozna in ki je bližja njemu nego meni. Odločno izjavljam pred vso javnostjo: Vsakemu razpustu obstoječih ekspozitur sem se odločno uprl, kljub temu, da si s tem svojega stališča nisem utrdil. 0 tem obstoje pisani dokazi; g. »—r.« naj kar objavi vse dotične moje referate in predloge z motivacijami vred.
Dalje piše člankar: »Tekom prvih let po prevratu so uvideli tudi strokovnjaki, da zahtevajo razmere obširnejšo centralizacijo uprave in zato so strokovnjaki pod vodstvom in po iniciativnosti ravnatelja Kocmurja odvzeli še obstoječim ekspozituram izplačevanje bolniških dajatev in predpisovanje bolniških prispevkov.« Tu dostavlja še g. >—r.t, da so si ta način izplačevanja osvojili pristaši »Naprejeve« skupine (ss. Leskošek in Pevec), ne tako pa člani Strokovne komisije.«
Kmalu po uvedbi centralnega izplačevanja hranarine, septembra ali oktobra 1928, mi je dejal takratni tajnik Strokovne komisije g. Filip Uratnik: »Komisiji« in »Delavcu« prihajajo od delavcev in organizacij neprestano pritožbe radi centralnega izplačevanja podpor; ker se pa vendar ne smemo boriti zoper moderne naprave, ki so dobre, pritožb ne objavljam in sploh nanje ne reagiram.« Koliko je bilo takih pritožb, ne vem, vsekakor pa jih je danes manj nego jih je bilo takrat.
Uvesti izplačevanje bolniško-pod-pornih dajatev po poštnem čekovnem uradu je bil moj namen že od začetka. Poskušeni vlom v blagajno ljubljanske ekspoziture je ta moj namen realiziral prej nego bi bil pričakoval. Zahteva je prišla od strani, ki jo g. »—r.« dobro pozna. Poleg nevarnosti vlomov je silila v to tudi možnost malverzacij in potreba pogostih dragih revizijskih potovanj, če bi ekspoziture razpolagale z večjimi vsotami.
Vsi ti razlogi pa prihajajo le sekundarno v poštev; glavno je: sedanji način izplačevanja je preprost, pregleden, cenen, modem; kdor se mu upira, dela to iz demagogije, vdajajoč se pritisku nestvarnih argumentov iz strahu za svojo popularnost. Tudi pri prejšnjem načinu izplačevanja podpor so morale ekspoziture pošiljati oddaljenejšim bolnikom denar po pošti. Ako posamezniki ne dobe denarja v normalnem roku, so največkrat krivi ali sami ali njih delodajalci, deloma pa tudi pošta, ki na deželi ne raznaša vsak dan in pušča še takrat, kadar raznaša, samo avize za denar in druge pošiljke pri raznih svojih zaupnikih.
Kaj pravite, g. »—r.« k temu?: član iz Ruš se je pripeljal v soboto v Maribor po denar. Tu je zvedel, da še ni gotovo, če kaj dobi; pride naj v ponedeljek. Prišel je in dobil. Član je samo za vožnjo potrosil kakih 70 Din, kar mu zdaj ni treba. Pa četudi bi bil že prvič prejel hranarino, bi potrošil 35 dinarjev. In iz Ruš so prihajali skoro vsi. Ne samo iz Ruš in ne samo v Maribor; tudi iz drugih krajev in v druge ekspoziture. Ali ni bolje, če dobi član denar na dom? Kajpak,v mnogim to ni bilo in še danes ni všeč. V Celju n. pr. mi je pravila neka žena: »Zdaj vsaj
vem, koliko moj mož dobi; prej mi je vedno kaj utajil. Enkrat je rekel, da ni nič dobil, češ, da je bil ovaden da dela.« Niso vsi zavarovanci taki, da bi utajevali hranarino, vsi pa tudi niso angeli; ali se boji g. »—r.« morda teh slednjih? Jaz se jih ne; zato bom svoje stališče vedno in povsod zagovarjal, ker vem da je dobro in koristno, vsaj za mnogo delavskih rodbin, drugim pa ne škoduje. Tako je g. člankar, dobro stvar je treba zagovarjati tudi pred ne-angeli.
Glede sklepa zadnje plenarne seje Delavske zbornice, da naj se bolniške dajatve zopet izplačujejo pri ekspoziturah, pravi člankar v >Delavcu«: »Okrožni urad doslej tega sklepa še ni vpošteval. Nasprotno. Na seji upravnega odbora Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je njegov ravnatelj dr. Joža Bohinjec nedavno predlagal, da se nadaljuje organizatorično delo njegovega prednika in ukinejo % nova nekatere ekspoziture.«
Ta pasus se glasi kakor moja pohvala, ima pa dobro vidno konjsko kopito. Ne morem vedeti, kaj kdo reče, in tudi ne, če se kdo na mene sklicuje; zato resničnosti gorenje trditve ne morem kontrolirati. Ako pa je bila izrečena, se sklicujem na ono, kar sem bil navedel glede sedanjih ekspozitur. O vsem so spisi in obsežni zapisniki; podčrtam obsežni, ker sem že takrat slutil^ kaj utegne priti, pa sem skrbel za točnost in pravilnost dokumentov mojega poslovanja, čeprav so postali ti dokumenti zato obsežni! Gospod »—r.« me dobro razume; njegovi somišljeniki brez dvoma tudi.
To povedati sem se čutil primoranega, da ne bo slepomišenja. Ako gospod »—r.« še kaj želi, naj se oglasi, mu bom promptno odgovoril.
Zagreb, dne 15. novembra 1926.
'i^ffonckaSmri
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
okusen I cenen.
Dobiva se v vsefi
dobro asorliranU)	r'
tcotoni/alnMt) trgovina6.
Kozel za vrtnarja.
Protizakonitost oblastnikov gre tako daleč, da postavlja kozla za vrtnarja.
Od ljudstva izvoljeni občinski odbor in krajevni šolski svet je razpustila »zaradi razsipnega gospodarstva, ugotovljenega po uradni reviziji.«
Pri vsaki uradni reviziji mora biti spisan in podpisan zapisnik. Mežičani niso videli nobenega, ga niso podpisali in tudi ga še zdaj niso prejeli, dasi so ga na vse mogoče načine zahtevali. Kakor kaže imenovanje komisarjevega sosveta (iz katerega zakona so oblastniki vzeli ta sosvet?) tega zapisnika sploh ne bo, da se bo oblast lahko za tajnim zapisnikom skrivala, in da bo »Jutro« lahko objavljalo neosnova-ne napade na poštene ljudi, člani nezakonitega sosveta pa da bodo veljali za poštene, četudi je revizija baš njihove grehe ugotovila.
Peter Logar je bil izvoljen na delavski listi in delavci so ga postavili za župana. A prelevil se je v kristanov-ca in začel delati za kapital ter proti delavstvu. Ko so delavci to spoznali, so mu dali nezaupnico, pravilno nezaupnico občinskega odbora, iz katere bi moral izvajati posledice.
A držal se je županskega stolca kakor klop in pomagal rudniku proti delavcem, kolikor je pač mogel, a proračuna in nove šole vendarle ni mogel preprečiti. Končno so prišle nove volitve in ljudska volja ga je pometla med smeti, ni bil več izvoljen v občinski odbor. Nekaj slabe tolažbe ima v tem, da mu je rudnik dal svojo restavracijo v najem.
Z njim vred je odletel tudi njegov prijatelj Lasnik. Revizija občinskega gospodarstva je ugotovila, da je bil pod prejšnjim županom Logarjem nered in da manjka nad 3.000 Din. Za to sta odgovorna takratni župan Logar in blagajnik Lasnik.
Namesto da bi oblast predložila zapisnik revizije in prijela Logarja in Lasnika za ušesa, skriva ta zapisnik, »Jutro« pa piše, kakor da bi zapisnik poznalo in poroča, kakor da bi uradna revizija našla kakšne pregrehe sedanjega odbora!
Če bi bilo ljudstvo nevedno, bi »Jutru« verjelo in mislilo, da je s. Modern-dorfer res kaj zakrivil, Peter Logar in Lasnik pa da sta vzor moža. Kajti ta dva moža sta bila postavljena v sosvet. Tema dvema je oblast zaupala mesto, s katerega je pregnala poštene može!
Kaj konkretnega »Jutro« ne ve povedati, razen, da je s. Mdderndorfer prejel 3000 Din za vodstvo knjig m štipendijo 3000 Din za rokotvomi tečaj. Radi bi poznali komisijo, ki bi si upala ti dve postavki označiti za krivdo. Tudi če bi se to komu zdelo preveč, bi
ne mogel ugovarjati, ker je bilo pravilno sklenjeno in pravilno vpisano, a tudi preveč ni, kajti za knjigovodstvo skoro dveh let pri prometu nad 7 milijonov Din ne najdete nikogar, ki bi delal za ta denar, kaj še ceneje. Komisija, ki je te knjige'samo pregledovala, je bila gotovo dražja!
Še nekaj »konkretnega« ve »Jutro« povedati — da je bil nakupljen stroj za brušenje svinčnikov za 390 Din. Kakor je neverjetno, vendar je res, da se tudi ta očitek tiče Jutrovcev, oziroma njihovih prijateljev kristanovcev — kajti ta stroj nikakor ne spada v delovanje sedanjega odbora, ampak pod Logarjevo gospodarstvo.
Svinčena afera meče svoje sence daleč. Razumljivo je, da so »Jutrovck iz sebe. Razumljivo je pa tudi, da se v Mežici pod najnovejšimi dogodki tudi nezavedni zbujajo in da »Jutrovck zgubljajo poslednje svoje pristaše.
Zakoni so na strani ljudstva, oblasti so na strani tujega kapitala.
Ljudstvo je mirno, ker se zaveda, da izhaja vsa oblast iz njega. Čim dalje bo nezakonitost trajala, tem bolj bo ljudstvo združeno in pripravljeno za končno zmago.
Slepota nasprotnikov, ki se sami tolčejo po glavi, je dokaz, da zmaga ni več daleč.
VRHNIKA BREZ OBRTNO NADALJEVALNE ŠOLE.
Pouka v obrtni nadaljevalni soli se je udeleževalo v letu 1925/26 skupaj 71 učencev in sicer v pripravljalnem razredu 28, v I. razredu 27 in v drugem 16. Učni uspehi so bili dobri, ker je 55 učencev z uspehom končalo. G. župan dr. Marolt je v seji odbora za obrtno nadaljevalno šolo dne 6. oktobra izjavil, da država ni plačala svojega deleža v celoti, temveč približno le polovico, istotako ni Trgovska zbornica poravnala vsega njenega prispevka v znesku Din 2000.—. Ker ne more vrhniška občina baje vec prispevati, in ker tudi druge korporacije niso izjavile, koliko bodo prispevale za obrtno nadaljevalno šolo, se ista ne more letos otvoriti. Veleposestnik in tovarnar gosp. Josip Lenarčič — naprednjak in član Trgovske zbornice v Ljubljani — je povedal, da Kmetska hranilnica na Vrhniki (on je tam predsednik) ne da ničesar v to svrho. Zastopnika obrtnikov sta izjavila, da so mojstri proti obrtno nadaljevalni šoli. Obrtna zadruga (načelnik g. Franc Simon) se sploh še nikdar ni odzvala županovemu povabilu, k sejam tega odbora, niti ni kaj prispevala za vzdrževanje obrtno nadaljevalne šole. Sodr. Langof je kritiziral postopanje obrtnikov, ki imajo le koristi od dobrih vajencev in pomočnikov in to je tudi zasluga dobrih uč-
držite se stare
 	in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
Pravi&anckov kavni pridatek
la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus.
Tudi k žihj spada neobhodno Travi Franck.
n ih uspehov v obrtno nadaljevalni šoli. Grajal je obrtnike, ki ne privoščijo svojim vajencem izobrazbe; vajenci ne le, da delajo brezplačno tri leta, nekateri morajo hoditi domov na hrano in mnogi morajo celo mojstru plačevati do 10.000 ozir. 11.000 kron za to, ker se uče obrti pri njem! Predlagal je, naj se poroča na obrtno oblast, da obrtna zadruga na Vrhniki ne izvršuje svoje naloge, ker ovira izobrazbo vajencev in da taka zadruga ne zasluži, da bi smela sama izpraševati vajence po končani učni dobi. Da ne bo letos pouka na obrtni nadaljevalni šoli na Vrhniki, je za tako občino kakor je Vrhnika gotovo žalosten pojav in znamenje, da so na Vrhniki naprednjaki pravi — nazadnjaki, krivda pa leži gotovo tudi na vrhniškem županstvu oziroma občini.
0 kongresu Delavskih zbornic, ki se je vršil v Beogradu 24. in 25. oktobra, je prineslo tudi »Jutro« daljše poročilo. Rado bi kritiziralo in hvalilo hkrati, toda si ne upa prav z barvo na dan. Takole piše: »Vsi kongresi imajo predvsem manifestativen namen, ki naj opozori javnost na razna pereča vprašanja. Zato je pomotno, ako se hoče na kongresih, zlasti Delavskih zbornic, razpravljati vse preveč o teorijah. Bolj na mestu so razprave o praktičnih potih in sredstvih, potom katerih je realizirati tekoče dnevne potrebe delavstva. Brezmiselno je razpravljati o nujnosti spremembe sedanjega družabnega reda in platonično govoriti o njegovih krivicah. Boj za to spremembo spada drugam. Vodstvo kongresa se je potrudilo, da bi dalo celemu zborovanju manifestativen značaj, kar naj na javnost vpliva resno in dostojno ter prepričevalno. Seveda je tudi na tem kongresu prišla do izraza stara sla bost delavskega pokreta: modrovanje in politiziranje, razvijanje teoretičnih nazorov in gledanj na sedanji gospodarski položaj itd.« — »Kongres je svoj namen dosegel.« — »Kongres pa ni bil pripravljen, odnosno ni bil vsesplošno pripravljen. To ni pravilno, ker taka dejstva morejo vzbujati vtis, da nekdo hoče pri delavskih, institucijah imeti monopol. (Ga tudi ima! Op.) Delegati so prišli v Beograd, recimo, kakor se pride na prireditev, za katero je največja atrakcija skrivnost programa, kaj bo?« — »Kritiko mora vzbuditi tudi dejstvo, da so imeli zastopniki sindikalnih organizacij referate brez predhodnega sporazuma in dogovora z drugimi, da močnejšimi organizacijami. Taka agitacija je kvarna.« —’ »Važnost teh (carinskih odredb. Op.) v gospodarskem življenju karakterizira dejstvo, da je v nekaterih krajih koža od ovce dražja kakor cela ovca z mesom vred...« (Hudomušna opomba: Kakšna je neki ovca brez mesa?) »Strah pred komunizmom je prazen. Več je žandarjev, kakor organiziranih delavcev.« Torej: Kongres ni bil pripravljen, kongres je dosegel svoj namen. Sneg ni črn, sneg je mrzel in ne gorak. Je sitno, če bi kdo rad hvalil, pa ne sme, kritizirati pa tudi ne. Zato izgleda »Jutrovo« poročilo kakor cela ovca brez mesa.« (Op. ur.: V »Novi Pravdi«, ki ni nič drugega kakor malo »Jutro«, je izšel isti članek, popolnoma enak, samo da ima na koncu skrajšan podpis dr. J. Bohinjca, ravnatelja 0UZD. Za njega je seveda potrebno, da bi imeli kongresi le manifestativen značaj, kritika sedanjega reda naj bi pa bila prepuščena — Or-juni!)
Celje. Delavska pekarna, ki je začela v pondeljek 8. t. m. obratovati v Gaberjih, je bila od zavednih delavcev z navdušenjem odobravana. To navdušenje je nekaj pekovskih mojstrov tako razgalilo, da so začeli tudi oni večji kruh peči. Celje je postajo čez noč srečno mesto. Oblast za reguliranje cen
je zgubila svoj mučni posel. Delavska pekarna triumfira in izdeluje največji kruh. Domači kruh peče za Din 1.50, mojstri so dosedaj računali najmanj Din 2.50. Pekovski mojstri, posebno tisti, ki jih poznamo kot delavske sovražnike, so letali od gostilne do gostilne in zvišali provizije od 10 na 20 odstotkov. Naivnim ljudem pripovedujejo, da peče Delavska pekarna samo za člane. Delavci v Celju pa imajo sedaj priložnost videti na lastne oči, kdo se bori proti draginji kruha. Mi verjamemo, da smo z Del. pekarno napravili škodo tistim, ki so na račun kon-sumentov pijančevali, kupovali hiše, vinograde in si redili v brezdelju debele trebuhe, pri volitvah pa glasovali za kapitalistične stranke. Sedaj je konec izkoriščanja. Delavstvo si je postavilo svojo pekarno. Nekateri gostilničarji in branjevci še odklanjajo prodajo kruha iz Delavske pekarne, ker upajo, da bo Delavska pekama trenutni konkurenci podlegla. Delavci preskrbite, da bo povsod v zalogi kruh »Delo«.
Nehvaležnost je plačilo sveta. — V neki številki »Napreja« smo čitali o pojedini Delavske zbornice, na kateri je papcal in pupcal tudi minister na razpoloženju in bankdirektor g. Tone Kristan. Kdor je Kristana povabil, je bil gotovo pozabil na znano »odprto pismo« Uratnika in Svetka na Kristana v »Socialistu«. Kristan ga še ni pozabil; prej ali slej se bo obema oddolžil z obrestmi vred. Toda povedati smo hoteli nekaj drugega. Še nedavno smo imeli na hodnikih deželnovladne palače v Ljubljani priliko občudovati krasne lovske trofeje: rogovje jelenov, srnjakov itd. Na mnogih trofejah je bleščalo poleg datuma ustrelitve ime »Belje«. Aha, smo pri pogledu na te trofeje rekli, ta in ta dan so priredili gospod direktor državnega posestva Belje Anton Kristan velik lov, po lovu pa še večjo pojedino; bog ve, če je bilo pri pojedini tudi kaj lovcev zraven? V Idriji, tam, kjer se dobi kvečjemu kaka veverica ali splašena putka, o tam je Kristan svoje dni ustanovil »Delavsko lovsko društvo« — na Belju je pa delavec dober kvečjemu za gonjača. Je že tako, da je nehvaležnost plačilo sveta. — Pika.
Udeležite se predavanja mistra Johnsena »o ameriški prohibiciji« v nedeljo dne 21. t. m. ob tričetrt na 11. v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani.
Trbovlje. Sika ne pri Dukičevem podjetju postajajo neznosne. Od delavcev se zahteva nemogoče stvari. Oktobra t. 1. se je strojevodji F. pripetila nesreča, da se je njegov vlak prevrnil na končnici proge v prepad. Podjetje je strojevodjo kaznovalo na 250 Din globe, ne da bi preiskalo krivdo in vzrok nesreče. Vzrok, da so taki dogodki neizogibni je, da imajo vlaki premalo zavornih vozov. Na tisti progi pa je vožnja proti končnici tira precej navzdol. Zato je pa v slučajih deževnega vremena tembolj nevarna Strojevodje tiste proge so večkrat intervenirali in zahtevali, da je treba za stroje k posipanju prog preskrbeti boljšega peska. Sedaj dobivajo pregrobega in še mnogo blata in prahu je vmes. Zahtevali pa so tudi, da je treba na končnici proge napraviti večji nasip in opozorili, da je vožnja po sedanji progi smrtno nevarna. Vse je ostalo brez uspeha! Take nezgode, kakor je zgoraj popisana so večkrat pretile, a k sreči so vlaki vedno pred končnico tira izskočili. Tako torej, namesto, da bi podjetje odpravilo nedo-statke ob pravočasni opozoritvi, kaznuje strojevodjo, ki bi bil podjetnikovo brezbrižnost lahko plačal z življenjem, z denarno globo 250 Din, ki pri sedanjih slabih mezdah veliko pomeni. Tako je današnje kapitalistično iz-
koriščanje. Pri volitvah slišimo in vidimo vselej nešteto delavskih »dobrotnikov« in raznovrstne delavske institucije. Kje so sedaj? Najbrž pripravljajo zopet teren, kako bodo delavstvo za glasove opeharili pri prihodnjih volitvah. Citatelji »Napreja« naj si take slučaje zapomnijo in opozarjajo naj na to tudi druge delavce, ki tavajo še po nedelavskih vodah, da si bodo pravočasno, to je mnogo pred volitvami preskrbeli prave zastopnike, kajti zadnji moment se malokdo pravilno odloči. — Opazovalec.
Najboljši šivalni stroj in
Je edino le
K
W tJ
a <
0£
H
t
H 2 o
asa domačo obrt In IndusirtJo v vsehopremah.
Istotam pletilni stroj DUBIE1
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomeniki
DUI1IED
y
Trbovlje. 14. XI. t. 1. je bilo precej živahno med tukajšnjim delavstvom. Vršili so se razni sestanki in predavanja. Že sredi pret. tedna smo čitali na rdečih plakatih, da se bo vršilo 14. t. m. v Delavskem domu predavanje z dnevnim redom: Zgodovina socializma. Toda napovedanega predavatelja g. Eržena iz Maribora ni bilo, ali je vlak zamudil, ali bogve kaj. Sicer zamudil ni mnogo ,kajti prišlo je reci in piši 10 poslušalcev. Drugače je bilo na sestanku v gostilni Forte. Tam so se zbrali rokodelci Dukioevega podjetja iz Dobrne, ki je uspel z ustanovitvijo rokodelske sekcije JSDS in KDZ. — Važna pa je bila tudi razprava dele-
gatov II. rudarske skupine, ki se je vršila isti dan dopoldne. Dnevni red je bil: I. Proslava sv. Barbare in II, Razno. Načelnik Ant. Zupančič otvori sejo in ugotovi sklepčnost. Določili so se zastavonoše za običajno slavnost sv. Barbare na dan 5. XII. Običajna popoldanska proslava ta dan odpade. Sklenilo pa se je: naprositi TPD, da za ta praznik izplača delavcem polno enodnevno mezdo. Glede volitev delegatov II. rudarske skupine se po daljši debati soglasno sklene, da se te volitve izvedejo po razpisu Rudarskega glavarstva v Ljubljani. Sklenilo se je tudi naprositi TPD, da dovoli svojemu delavstvu uporabo jamskih vozičkov za prevažanje drv do najbližjega kraja, kjer stanuje. Dalje se rudarji za-padnega obrata pritožujejo, da se jim plačuje pod minimalno plačo. Ravnateljstvo TPD se naproša, naj pregleda delavne prilike in ugotovi zakaj rudarji ne dobe vsaj minimalne plače. Tudi nad slabim strelivom se rudarji pritožujejo. Drago ga morajo plačevati, a je v veliki meri neuporabno. Drugih predlogov ni bilo, zato se je seja zaključila ob 12. uri z običajno zahvalo za udeležbo. S sklepi, ki se tičejo TPD sta se naslednji dan 15. t. m. podala načelnik II. rudarske skupine Zupančič in delegat Spilar k ravnateljstvu TPD v Trbovljah. G. ravnatelj Bauer je pa izjavil, da ne ve, če bo imela banka toliko denarja, da bo na Barbare dan izplačala zahtevano plačo delavstvu. Neglede na to, da spada ta stvar v rešitev upravnega odbora. Zato sta se drugi dan 16. t. m. odpeljala oba zastopnika II. rud. skupine v Ljubljano k TPD in končni efekt je bil ta, da ostane rudarjem namesto predvojne 1 krone za sv. Barbare dne 1 dinar, ki se mu 1-krat na leto pripiše na plačilni listek. Čujte in strmite, delavec, ki nakopiči s trudapolnim delom milijonske profite v žrelo nenasitnega kapitala v žepih par upravnih svetnikov, dobi reci in piši na Barbare dan, to je na rudarski praznik od TPD 1 dinar letne dividende. (Pri rudarjih velja še precej sv. Barbara, praznik Dela na 1. maja le počasi izpodriva praznoverje!) Sto in stotisoči pa gredo za provizije in tantijeme posameznikom. Jasno, da TPD zahteve delavstva
r~
Delavci! Kako dolgo boste še čakali, da se združijo voditelji? Vsak, kdor si služi kruh z delom, naj vstopi v organizacijo, v kateri odločujejo delavci, naj v tej organizaciji sodeluje in soodločuje — pa bo konec razcepov.
Da vaditelji vaše združitve ne marajo, so dokazali dovolj jasno v Delavski zbornici, ki jo izkoriščajo brez vas in proti vam, čeprav je to skupna strokovna organizacija vseh delavcev brez razlike. Da bi pa vi ne spoznali važnosti te skupne strokovne organizacije, zato vam mečejo voditelji pesek v oči z drugo skupno organeizacijo, z »združeno« Strokovno komisijo. Obe vodijo v korist kapitala, vam pa pravijo, da sta obe nepolitični in nevtralni!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Posledice so strašne,
če se zanemari pravilno negovanje celega telesa. Že naši očetje in dedje 60 vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega »Elsaifluiidia« krepi mišice to 'kite, daje fiv-cem moči in varutje pred boleznijo. Drgnjenje do. umiranje z Eleatluidom nae obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine. S svojo mnogostranako uporabo ee nakazuje EleaJluid zunaj in znotraj vedno koristna m kot staro dobro domače sredstvo in kosmetiiknm. Močnejše in boljše delovanje kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno »Kellerjev« pravi Elsalluid v poizkusnih steklemCicah po 8 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din ali specialnih steklenicah po 2« Din. Po politi pride tem cenejše, dim veC se naroči naenkrat; z zavojnino in pofitnlno vred stanc:
9 poizkusnih ali 8 dvojnatih ali 2 specialni steklenici Din 61.—, 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specialnih steklenic Din 1S9.—, 64 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic Din 260.—.
Naročila nasloviti razločno takale:
EUGEN V. FELLER, LEKARNAR V STUBICI »ONJI, ELSATRG ŠTEV. 252, HRVAT8KA.
V.
»Merkur« v Ljubljani: A.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
t. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trfj Ste v. 15
kakršnikoli
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v ■■■— velikosti po najnižji ceni. =
ne bo niti zdaj upoštevala. Zlasti ko tako brezsrčno odpravlja še te sedanje skromne //dobrine« delavstva, kakor so nabavni prispevek, doklade itd. 16. t. in. sta tudi delegata II. rudarske skupine v Ljubljani intervenirala pri Rudarskem glavarstvu glede izplačevanja rudarskih mezd na 14 dni in glede boljše ureditve delavnega časa pri Dukičevem podjetju. Šihti od 14. ure do 22. ure in od 22. ure do 6. ure so za delavstvo zelo neprimerni, ker je dopoldanski čas za delavca, ki nima primernega stanovanja, za počitek zelo nepripraven. 0 tozadevnem uspehu bomo še poročali, ko se bo TPD na to izjavila.
Mežica. V nedeljo 21. novembra ob 11. uri pri Stoparju javni shod. Referent s. Bemot.
Mežica. Prvi živinski in kramarski sejm se bo vršil dne 4. decembra 1926.
Prevalje. Poplava je napravila pri nas znatno škodo. Trije rudarji so izgubili prav vse, več ali manj prizadeti so pa še drugi, skupno 86 strank zato, ker je Meža vdrla v vse kleti kolonijskih hiš. Občina je votirala skupno okrog 3000 Din. Drugo so nabrali po hišah itd. za poplavijence. Vsega skupaj bo znašala pomoč okroglo 10.000 dinarjev. Ne vem, kako jih bo razdeliti. Velikega župana smo čakali, da nam pride pomagat, pa ga ni bilo do danes, ko to pišemo. Prišla pa je neka /svetnica , ki je pri nesrečnih poplav-Ijencih vpila: »Prav se vam godi, bog vas je kaznoval.« Končno pravijo, da sta jo dve delavki po domače nabun-kali. Potem ni prišel nihče več. Pobiralci, ki so hodili po hišah, so slišali še marsikaj, med drugim tudi to, da so leta 1918 ropali prizadeti siromaki trgovine. Vidimo, da bo treba o tem še spregovoriti, zato smo naprosili sodru-ga, da nam I:aj napiše v »Napreju«. — Razmere pri premogovniku Lese so
Din
Din
50.—' Din 10.75 Din
4 —	Din
10.—	Din
1.—	Din
5.—	Din
3.-	Din*
20.-	Din
3.—	Din
4,—	Din
2.—	Din
2.—	Din
1 —	Din
1 —	Din
postale sedaj še boji težavne, ko je poplava zabranila obrat. Mnogo rudarjev je na cesti. Ali bomo dobili tako hitro pomoč, kakor angleški kapitalisti v Mežici? — Dvomimo.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz	11.730.
Andrej Martinšek, za potovanje v Sarajevo prejel od Del. zbornice Din 1250.—, neizrabljene potnine 50. in neizrabljene potnine seje z dne 17. nov. 1926 v Ljubljani Neimenovan, Ljubljana Neimenovana v Crni Ivan Grabner v Crni Alojz Šisemik v Črni Neimenovan v Prevaljah Karl Doblšek v Mežici Rudolf Spendel, Velenje Ivan Lang, Celje Rudolf Spendel, Velenje Jože Koželj, Velenje Franc Znoj, Velenje Pongrac Spital, Velenje
Franc Brodaj, Velenje	_______
Skupaj 11.896.75 Din Prihodnji teden izide pregled organizacij, ki so obračunale za mesec oktober.
Šoštanj. Ker »Delavska politika« ni hotela objaviti mojega dopisa, kakor sem ga napisal, pošljem dopis »Napreju«, ker vem, da je to edini delavski list, ki se ne boji napisati javno, kar hoče delavstvo. »Naprej« je objavil v št. 43 članek o neki anketi, ki »e je vršila pred kratkim v Ljubljani. Pravi, da se je razpravljalo o odpravi ekspozitur OUZD v Logatcu, Konjicah, Šoštanju, Tržiču, na Jesenicah, v Kamniku, Gornji Radgoni, Murski Soboti in Krškem. Navaja tudi imena glavnih referentov za odpravo imenovanih ekspozitur ter podrobnosti o debati; h koncu poročila pravi, da so bili storjeni sklepi v prilog govorom poročevalcev gg. Likarja, Golmajerja in Če-lešnika, ki so za odpravo teh ekspozitur.
Naš namen ni baviti se z besedilom debate, za nas velja predvsem dejstvo,
da hočejo zopet enkrat prikrajšati naše pravice in to je storjeno v momentu, ko se odpravi le ena obstoječih ekspozitur. Če pa misli uprava delavskega zavarovanja in nje zagovorniki, da bo delala še nadalje eksperimente v socialnem zavarovanju — delavstvu na škodo, se pa moti. Ako ima uprava resno voljo štediti, je to sigurno prav, toda štedi naj se od zgoraj, kjer se tudi da štediti, ne pa pri ekspoziturah, ki so pomoč nam, ki vzdržujemo socialno zavarovanje. Mi hočemo in zahtevamo, da ekspoziture ostanejo in se strinjamo popolnoma s Petejanom, Krajcarjem, Vrečarjem in Hojnikom, da se njih delokrog še razširi, ne pa krči ali celo odpravi.
Danes se omejimo samo še na tale vprašanja:
1. Kdo je pooblastil Golmajerja, Če-lešnika in Likarja, da nastopajo po anketah proti našim interesom v socialnem zavarovanju?
2. Kdo je dal Strokovni komisiji, ki se vendar vzdržuje iz dohodkov naših slrokovnih organizacij, pravico sodelovati pri nameravanem poslabšanju našega že itak slabega socialnega zavarovanja?
3. Kdo je vendar izvolil zaupnike v Delavsko zbornico, da sporazumno sklepajo s Strokovno komisijo za našimi hrbti stvari, ki so nam le v škodo?
Na ta vprašanja naj nam jasno odgovorijo prizadete korporacije1.
Šoštanjsko delavstvo je že protestiralo proti takim namenom, danes kličemo ostalemu delavstvu Slovenije, kje si? Ali ne vidite, kaj se namerava z našim socialnim zavarovanjem? Namesto, da bi se sklicevale ankete o starostnem zavarovanju, pa hočejo kapitalistični hlapci še bolniško že itak skromno delavsko zavarovanje skrčiti.
Ali ne vedo gospodje v vodstvu pri
OUZD, da zaradi zanemarjenosti in pičlega delokroga imenovanih ekspozitur dolgujejo delodajalci težke milijone delavskemu zavarovanju? Kričijo pa na drugi strani, da smo pasivni in da je treba štediti, seveda v škodo delavstva! Delavstvo zahteva:
1. da se delokrog obstoječih ekspozitur še bolj razširi, ne pa skrči,
2. da se postavi stroga kontrola,
3. dolgovi, katere delodajalci dolgujejo OUZD, se morajo takoj izterjati.1
To je parola delavcev! 0 takih anketah pa ne smemo več slišati, sicer bo končno odločilo delavstvo samo, ne pa posamezni elementi! Štefan Premužič.
s Črna. Vse člane Krajevne organizacije prosimo, naj redno vsak mesec najpozneje do 20. prinesejo zaupnikom svojo članarino, da bo blagajnik lahko pravočasno obračunal centrali. Odbor.
Kakšno pogodbo ima vodja »Ljudske tiskarne« v Mariboru, katera je, kakor govorijo, prišla zadnji čas popolnoma v roke kristanoveev, sicer ne vemo, vsekakor bi nas pa zanimalo, če se bo tudi tukaj kdo našel, ki bo skušal trditi, da je fiktivna. Ne> bo nič čudnega, če bo kaj
pretendentov!	___________________
"K0 se Ruddha je Učlovečil, da človeštvo bi osrečil, čajev grmič je takrat _________nam	prinesel_v	blagodat.
19. novembra 1926. — 2.400.
Izšla je
BLASN1KOVA
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najsta-rejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letalni« obiirn* l»d*j* »e odHM« V> bogatirsebini In	OpoMUjam®	n«
davčne spiie, kaj« mor* vsak čiUti, da bo vedel, kaj »mo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevali dane* »tan Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA NASIEDHIKIH
tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg št. 12.
Kdor oglaša v ,Napreju“, ga podpirajo delavci.
:	o	o
•	BS
s	ig	a
:	a
:	sp
:	g
Mia :	1	£ **
I	l
:	«>	►
:	e	>
vsi k joemuer v
odeje (koutre) od...................Din	140’	naprej
štoiaste moške obleke od.............Din	400'	naprej
štofaste fantovske obleke od.........Din	100'	naprej
cajgaste moške obleke od.............Din	159'	naprej
cajgaste fantovske obleke od ..... Din 80'— naprej cajgaste hlače od ......... Din
moške kape, štofaste od..............Din
drukiatno od.......................Din
belop 1.............................Din
45'— naprej 30‘— naprej 9"50 naprej 10’ — naprej
Ostanki po lastni ceni.
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov. svtlenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete štediti in poceni kupiti. I»otem seprepričajte in
pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerk
raznih barvah, rokavice, nogovice. dokole-nlce, nahrbtniki za šolarje lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
losip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Najnižje cene I
Na -veliko In malo 1
POZOR!
Zopet znižane cene!
Josip Šlibar
POZOR!
Zopet znižane cene!
Ljubljana, Stari trg 21, - poleg Zalaznika
Angie ki poplčni	Čisto	voln»no	blago	za	ženska	široko
Kontanina ruja«	Din	7 -, 10'-, 12’
Kontenine za	riuhe	Din	IV , 29 -, 34--	»	«<*»	Dlfl	36'** 40'-' 45 ‘
Angltžkl šifoni Din 12-, 15--, 19 -	Različno	blago
Robti. tutat	Din	48--, 70--. 90--	za	ženske	obleke	Oin	9'-. 16--. 32*-
Vsako sredo	in	soboto	prodaja ostankov
110—130 cm Din 40 —, 70 —, 120—-Prlma moški štofl, lodnl. kamgami In drugi Din 90-—, 200-—, 300 —.
M—------------------------------ t,s
PERILO IN OBLEKEj
platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, * naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno g perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki	■
I. N. ŠoštarlC
MARIBOR' Aleksandrova cesta štev. 13. J lgMmuumum»munmmmmmmmmmnmummummmMmmw»
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 reglstrovana zadruga * omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipu ou
 ------------- ~.Z-----------------------——-----------Zona ta ROZI — 7!*
IidststoHien tn *dr*vorn» nnM": I»A PRIJATELJEVA (r tmsnn Im. sAbrs J9D9 t« Zl. Za