SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) # ŠTEV. (N°) 8
ČE NE BOMO BRALI, NAS BO POBRALO
Lansko leto je minilo 150 let, odkar je bila ustanovljena Družba svetega Mohorja, najstarejša slovenska knjižna založba, ki je ,,naučila Slovence brati”, kot je zapisal pisatelj Franc Šaleški Finžgar. Zamisel blaženega Antona Martina Slomška, narodnega voditelja Andreja Einspilerja ter prof. Antona Janežiča se je zaradi zgodovinskih okoliščin razrasla v mogočno drevo s tremi vejami: v Celovcu, Gorici in Celju. Vse tri sestrske založbe so 150 letnico praznovale z osrednjo slavnostjo in skupno izdajo knjig ob tem jubileju.
Ob svetovnem dnevu knjige so lani v Sloveniji praznovali že šesti dan Slovenske knjige. Ob tej temeljni civilizacijski pridobitvi, ki naj bi bila za Slovence izkaznica narodne zrelosti in razgledanosti, se je vršilo več prireditev v raznih slovenskih mestih. Na teh praznovanjih je bilo slišati mnoge kritične pripombe na račun državnega vodstva, pa tudi velikega upadanja bralne kulture. ,,Če ne bomo brali, nas bo pobralo!” je zatrdil eden izmed govornikov. Besedna umetnost je zlasti med mladino izredno padla.
Položaj v Sloveniji ni rožnat. V veliki krizi pa je tudi v tukajšnjem svetu. Leta 2000 kar 45 odstotkov prebivalcev ni prebralo nobene knjige. 32 odstotkov je izjavilo, da za branje nima zanimanja. Le šest odstotkov ima resnično ljubezen do knjige in branja. Navedene podatke je objavilo argentinsko vzgojno ministrstvo ob lanskem knjižnem sejmu.
Kakšno pa je stanje v slovenski skupnosti? Kako je v resnici z našo kulturo? Se ohranja, raste ali pada? Pred leti je naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija izvedlo gibanje za centralno knjižnico, kjer naj bo lepota slovenske besede vsem dostopna. Stvar je uspela in nedavno smo z veseljem sprejeli novico o zapisu in pregledu vseh knjig. Lani je tudi pričel delovati Slovenski zdomski arhiv, ki je tesno povezan s knjižnico in se posveča predvsem zbiranju knjižnih izdaj in dokumentov naše skupnosti.
Bolj žalostni in vznemirljivi pa so drugi podatki. V letu 1999 je bilo v osrednji knjižnici zabeleženih le 27 različnih bralcev. Podatki iz leta 2000 ugotavljajo okoli 25 izposojenih knjig na mesec. Leta 2001 je število bralcev nekoliko naraslo (34) zlasti zaradi pristopa nekaterih mladih, a število izposojenih knjig se ni povečalo. V kakšni krajevni knjižnici položaj ni boljši. Imamo sicer nekaj posameznikov, ki imajo lepe knjižnice z izredno množino knjig, revij in dnevnega tiska. To so ljudje z izredno bralno kulturo. Vemo, da v nekaterih šolskih tečajih otroke zelo vzpodbujajo k branju in šolske knjižnice ponekod lepo delujejo. A mnogo je odvisno od iniciative in truda posameznikov.
Kaj pa večina naših rojakov in zlasti mladina? O tem ni znanih podatkov. Morda je zadnji čas, da se seznanimo s dejanskim položajem. Vse ustanove naj na podlagi dejanskega stanja preučijo možnosti za primerne ukrepe.
Naš mislec dr. Milan Komar je zapisal: ,,Z nezanimanjem potuje smrt neopaženo!" Za vse velja 'svarilo.
Če ne bomo brali, nas bo pobralo!
M. Š.
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de maržo -14. marca 2002
NAŠLI SO SPET NOVA OKOSTJA
Delavci so tudi v drugem bunkerju na Zgornji Bistrici, kjer naj bi bile zakopane žrtve povojnih pobojev, našli nekaj človeških okostij. Komisija je o najdbi že obvestila kriminaliste Policijske uprave Maribor ter predstavnike tožilstva, sodstva in sodne medicine.
Ob tem je župan spomnil, da so lani v prvem bunkerju izkopali 231 okostij ljudi, ki naj bi jih takoj po drugi svetovni vojni dala pobiti takratna politična oblast. Ker so priče povojnih dogodkov govorile o tem, da so žrtve zakopane tudi v drugem bunkerju, se je slovenskobis-triška občina oz. njena komisija odločila za nadaljevanje izkopavanja.
Vodja mariborskega okrožnega tožilstva Elizabeta Gyoerkoes je 22. januarja na časnikarski konferenci predstavila dosedanja prizadevanja tožil-
cev v zvezi z najdiščem na Zgornji Bistrici.
Tam je policija v sodelovanju s tožilstvom že zaslišala nekaj prič in začela identifikacijo s pomočjo ADN analize, v nadaljevanju pa bodo tožilci z morebitnimi dodatnimi pričami in podatki iz arhivov skušali sestaviti celovit obtožni predlog.
Policija je v dogovoru s tožilstvom opravila tudi številne informativne pogovore z občani, za katere so ugotovili, da bi lahko nudili koristne podatke, ter zbrala s trupel nekatere osebne pred-
mete, ki bi lahko olajšali identifikacijo žrtev.
Na podlagi zbranih' informacij so opravili tudi dve zaslišanji s predstojnikoma OZNE za območje Slovenske Bistrice in Maribora.
Po STA in Delu
Trgovina z ženskami
Poročilo ameriškega State Departmenta o položaju človekovih pravic po svetu v letu 2001, pripravljeno na podlagi poročil ameriških diplomatskih predstavništev in poročil nevladnih organizacij, je za Slovenijo na splošno ugodno.
Največji problem pa ostaja vladna in nevladna ignoranca do trgovanja z ženskami iz Vzhodne Evrope, ki jih kriminalne organizacije silijo v spolno suženjstvo. Poročilo omenja tudi primer še vedno navzočo medijsko samocenzuro in posredne politične pritiske na časnikarsko poročanje ter sodne zaostanke v kazenskih in civilnih primerih, kakor tudi v primerih denacionalizacije. Za razliko od lani pa ni poročil o policijskem nasilju nad pripadniki romske manjšine.
Čeprav prek Slovenije vsako leto na zahod „izvo-zijo" okoli 1000 žensk iz Vzhodne Evrope, precejšnje število pa jih tudi „uvo-zijo", slovenska vlada nima nobenega programa za pomoč žrtvam in preprečevanje trgovanja z njimi. Trgovanje z osebami je prepovedano, vseeno pa poteka trgovina z ženskami iz Ukrajine, Češke, Slovaške, Moldavije, Rusije, Romunije in Bolgarije, ugotavlja poročilo. Po ocenah policije se prek Slovenije na Zahod, predvsem v Italijo, Nizozemsko in Belgijo, letno proda okoli 1000 žensk, ki so prisiljene v prostitucijo.
Posredniki služijo od 500 do 2500 dolarjev za žensko. Čeprav vladni uradniki niso vmešani v trgovino, pa State Department navaja govorice, da naj bi
nekateri krajevni uradniki mižali na eno oko. V Sloveniji tudi ni nobene nevladne organizacije, ki bi se posebej ukvarjala s to problematiko.
V Sloveniji po mnenju State Departmenta vlada svoboda govora in tiska. Mediji so ustanova, ki je še vedno izpostavljena samocenzuri in posrednim političnim pritiskom.
Poročilo opiše slovenski medijski prostor, ki je svoboden in odprt, vendar ima zaradi 40-letne vladavine komunizma še vedno nekaj
težav pri poročanju o notranjepolitičnih temah.
Poročilo je ugodno tudi glede spoštovanja verskih svoboščin in pravic in navaja dejstvo, da je bilo po drugi svetovni vojni rimskokatoliški cerkvi odvzeto veliko premoženja, ki pa se po določilih zakona o denacionalizaciji vrača. Glede ombudsmana poročilo pravi, da je pošten, vendar nima moči za uveljavljanje svojih odločitev.
Ženske v Sloveniji še vedno zaslužijo le okoli 85 odstotkov moških plač.
Čeplakova znova navdušila
ZA KOROŠKO
Založnik Lojze Wieser je v Celovcu javnosti predstavil platformo pro Kaernten/za Koroško. Namen pobude, ki je mišljena tudi kot odziv na vnovično zaostritev političnega ozračja na avstrijskem Koroškem, je delovanje za sožitje v medsebojnem spoštovanju jezika, kulture in izročila med predstavniki obeh narodov, ki živita na avstrijskem Koroškem. Med podpisniki platforme pro Kaernten/za Koroško so med drugimi v Parizu živeči avstrijski pisatelj
Peter Handke, poslanka av-
Svetovna rekorderka na 800 metrov Jolanda Čeplak je na dvoranskem atletskem mitingu v Glasgovvu v teku na 1500 m zmagala in s časom 4:05,44 dosegla tudi nov slovenski rekord ter drugi najboljši čas na svetu v letošnji sezoni. Za njo je na drugem mestu zaostala tudi evropska dvoranska prvakinja na 1500 m Rusinja Pusanova (4:05,53).
Nadškof Rode in ljubljanska županja
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik in ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode sta se 28. februarja pogovarjala o spomeniku medvojnim ženskim demonstracijam, to je o sramotilnem prstu, ki obtožujoče žuga škofiji.
Nadškofa je županja obvestila o nadaljnjih aktivnostih v zvezi s spomenikom ter mu posredovala zaključke nedavnega sestanka Komisije za proučitev ustreznosti vsebtneoapisa spomenika pred stolnico, ki ponovno sestala na županjino
Kaj pravi komisija in kaj je odgovoril nadškof, občinsko sporočilo ne pove.
Pogovori o aktualnem sodelovanju so zadevali predvsem področje reševanja denacionalizacijskih postopkov, predvsem postopkov Baragovega semenišča oziroma Pionirskega doma ter Pastoralnega centra na Viču. Dogovorila sta se, da strokovne službe obeh strani nadaljujejo s postopki. Ljubljanski nadškof Rode je županji tudi predlagal sodelovanje občine pri obnovi fresk ob bližnji 300-letnici ljubljanske stolnice, ki bo leta 2007.
strijskih Zelenih v Evropskem parlamentu Mercedes Echerer, diplomat Valentin-Zdravko Inzko ter rektor celovške univerze Doerfler.
M
Čeplakova, ki je s fantastičnim svetovnim rekordom na dvoranskem evropskem prvenstvu (EP) na Dunaju 3. marca (1:55,82) .osvojila zlato odličje na 800 m, je znova navdušila, saj je od nje na 1500 m letos hitreje tekla le Portugalka Carla Sacramento. Čeplakova je krepko izboljšala tudi svoj osebni rekord na 1500 m (za več kot sedem sekund), slovenski rekord pa je bil doslej v lasti Helene Javornik, ki je 11. februarja leta 2001 v nemškem Dortmundu tekla 4:06,22. Svetovni rekord je 9. februarja 1990 v ameriškem East Rutherfordu postavila Romunka Doina Meline (4:00,27).
	
RAZPRAVA O VKLJUČEVANJU	SAMOOVADBA
SLOVENIJE V NATO	2	PARTIZANA	4
ZAČETEK MLADINSKEGA	VEČ SE JIH UČI ŠPANŠČINE
LETA	3	KOT FRANCOŠČINE	6
V popisu prebivalstva tudi vprašanje o veroizpovedi /Z ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ustavno sodišče je odločitev v zvezi z uvrstitvijo vprašanja o veroizpovedi v vprašalnik za popis prebivalstva sprejelo s petimi glasovi proti trem (proti so glasovali sodniki Zvonko Fišer, Ciril Ribičič in Lojze Ude, ki so dali odklonilna ločena mnenja, sodnica Dragica VVedam-Lukič pa je dala pritrdilno ločeno mnenje). Glede skladnosti izpodbijane določbe z ustavo je ustavno sodišče poudarilo, da ustava določa le splošno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti, iz katerega izhaja, da mora biti država v razmerju do verskih skupnosti nevtralna in nepristranska ter da vere ali drugih svetovnih nazorov ne sme niti vsiljevati niti ovirati.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je pri popisu zagotovljena pravica posameznika, da odkloni odgovor na vprašanje o veroizpovedi, in določena dolžnost popisovalca, da posameznika opozori na to pravico. Prav tako je zagotovljeno, da se bo podatek o veroizpovedi oseb, starejših od 14 let, ki ob popisu niso prisotne, zbral samo na podlagi njihove pisne izjave.
Glede na to je ustavno sodišče ocenilo, da izpodbijana zakonska določba ne'sili posameznika, niti da bi se opredelil glede svojega verskega prepričanja niti da bi svoje versko prepričanje razkril, če_ tega sam ne želi.
Zbiranje podatkov o veroizpovedi po mnenju ustavnega sodišča vsekakor predstavlja poseg v človekovo zasebnost, čeprav posamezniku na postavljeno vprašanje ni treba odgovoriti, vendar naj bi bil takšen poseg ustavno dopusten, ker je v skladu z načelom sorazmernosti. Po mnenju sodišča je primerno, da se s popisom zberejo ne samo podatki, ki so pomembni za nadaljnji gospodarski razvoj in planiranje, temveč tudi podatki, ki se nanašajo na sestavo prebivalstva s kulturnega, zgodovinskega in sociološkega vidika.
Iz ločenega mnenja sodnikov Lojzeta Udeta in Cirila Ribičiča (bivši predsednik Partije) pa izhaja, da se je že pri sami sestavi popisnega lista in v kasnejši razpravi o njegovi vsebini pokazalo, da namen zajemanja podatkov o veroizpovedi očitno ni predvsem statističen.
Podatki naj bi po mnenju obeh sodnikov služili nekaterim političnim skupinam in institucijam za dosego drugih ciljev, za dokazovanje upravičenosti posameznih zahtev (na primer v zvezi z verskim poukom v šolah, v zvezi z zagotavljanjem posebnih pravic pripadnikom posameznih narodov in narodnosti), ali pa podlaga za pritisk na posamezne skupine, naj pokažejo svojo pripadnost določenemu narodu.
TONE MIZERIT
Cekinov grad in Dražgoše kulturna spomenika državnega pomena
Vlada je sprejela odloka o razglasitvi Dražgoš -kostnice s spomenikom in Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturna spomenika državnega pomena.
Cekinov grad stoji na uravnavi v severozahodnem robu parka Tivoli.
Reprezentančna baročna fasada graščine je sredi 19. stoletja sodila med ljubljanske stavbne znamenitosti.
Glavna dvorana je poslikana v rokokojskem slogu sredine 18. stoletja, ohranjeno je tudi originalno stavbno pohištvo.
. Strop je bil popravljen po potresu; leta 1905 ga je poslikal Alojzij Šubic. Stavbo so gradili med letoma 1752 in 1755.
Dolgoletni lastnik Cekinovega gradu in v bližini stoječe pivovarne Union je bil Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenskih
dežel, ki je sredi 19. stoletja na karti izrisal obseg slovenskega etničnega ozemlja v tem času.
Po drugi svetovni vojni je bil v dvorcu nameščen osrednji slovenski Muzej revolucije. Ta je sedaj spremenjen v Muzej novejše zgodovine s prikazom slovenske zgodovine v 20. stoletju.
V Dražgošah nad Škofjo Loko so partizani januarja leta 1942 izzivali Nemce in so ti zato vas požgali in vrsto domačinov pobili.
Spomenik, posvečen žrtvam in bitki, so dogradili leta 1976. Sedanji oblastniki se trudijo, da ohranijo in poveličujejo NOB, čeprav je ljudstvo drugačnega mnenja.
Na primer: Dan poboja v Dražgošah je bil nekoč škofejeloški občinski praznik, a je sedaj spremenjen.
Cekinov grad
Razprava o vključevanju Slovenije v NATO
Svetovni slovenski kongres (SSK), Slovenska konferenca SSK in Slovenski odbor za NATO so 5. marca v Ljubljani zvečer pripravili tematski večer o pomoči slovenskih rojakov v tujini pri vključevanju Slovenije v zvezo NATO, na katerem je kot osrednji govornik nastopil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Minister je v svojem nastopu izrazil prepričanje, da Slovenija spada v zvezo NATO, pri vključevanju pa rabi pomoč čimvečjega števila Slovencev, tudi tistih po svetu. V živahni razpravi, ki je sledila, je Rupel predstavil nekatere argumente v prid članstvu v zvezi NATO, posebej pa je'izpostavil pomen resne in argumentirane razprave o vseh vidikih slovenskega vključevanja v zavezništvo.
"Če bo potrebno, se bomo rojakom oglasili s pobudami za podporo vključevanju," je še dejal minister, ki se je v svojem nastopu sicer spomnil tudi na čas osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje slovenske države. Takrat je bila pomoč Slovencev v zamejstvu in po svetu velikega pomena, dragocena pa je tudi danes, ko si Slovenija prizadeva za vključevanje v evroatlantske povezave, je ocenil Rupel.
Na vprašanje iz občinstva, zakaj se v slovenski javnosti pojavlja nasprotovanje zvezi NATO, pa je Rupel naštel tri vidike. Najprej je omenil vpliv razočaranja, ki ga je slovenska javnost doživela ob madridskem vrhu leta 1997, ko zveza NATO Slovenije ni povabila medse. Drugi razlog so mnoge neresnice, ki jih moramo zanikati, in farne, ki jih moramo preganjati, je dejal Rupel, ki je kot tretji razlog navedel pojavljanje antiamerikanizma v naši družbi. Ob tem je opozoril, da tega pojava sam ne razume dobro, saj so ZDA že dvakrat v tem stoletju Evropo rešile pred totalitarizmom.
Kot govornika sta na tematskem večeru nastopila tudi podpredsednik Slovenske konference SSK Janez Dular in predsednik Slovenskega odbora za NATO Miha Pogačnik. Dular, prvi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je povedal, da imajo Slovenci po svetu velik ugled in političen vpliv v družbah, v katerih živijo, obenem pa imajo dostop do najpomembnejših ljudi v svojih novih domovinah. Dular je dodal, da se na Slovence po svetu lahko zanesemo za podporo, ta prizadevanja pa ne bodo mogla biti koristna, če Slovenci o teh vprašanjih ne bomo razčistili sami med sabo.
Pogačnik, sicer predstojnik katedre za mednarodnopravne znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani, pa je dejal, da ima Slovenija enake vrednote kot zveza NATO, katere delovanje je sicer popolnoma v skladu z načeli Združenih narodov. Pogačnik, ki je prav tako naštel pozitivne posledice slovenskega vključevanja v zavezništvo, pa je obenem opozoril, da bi Sloveniji članstvo v zavezništvu omogočilo tudi lažje sledenje razvojnim tendencam v svetu.
V SPOMIN LOJZETU BRATUŽU
Ob stoletnici rojstva goriškega skladatelja, pevovodje in organista Lojzeta Bratuža so na mestnem pokopališču rojaki iz Batuj (kjer je Bratuž deloval kot učitelj) in iz Mirna pripravili spominsko slovesnost. Zbor Napev iz Batuja in župnijski mešani zbor iz Mirna sta zapela nekaj pesmi, pri recitacijah sta sodelovala Jan Leo-poli in Valentina Pahor; molitve za pokojnike je odmolil župnik Ivan
Maslo. V komemoracijskem govoru je Marko Vuk omenil njegovo življenje, popolnoma posvečeno glasbi, s katero je postal italijanskim oblastem trn v peti. Te oblasti so ga prisilile, da je decembra 1936 po maši v Podgori popil ricinusovo olje, pomešano z bencinom in na posledicah tega umrl dober mesec kasneje. Lojze Bratuž je bil v svetem letu 2000 tudi uvrščen na seznam mučencev.
V Kulturnem centru v Gorici, poimenovanem po njem, pa je potekala osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo vsako leto v Trstu in Gorici prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Letošnja je potekala v znamenju omenjenega Lojzeta Bratuža, prve žrtve fašizma, ter Ubalda Vrabca, ki je preminil pred natanko desetimi leti.
(Po Novem glasu)
Država se kar ne more izkopati iz svoje popolne odvisnosti od gospodarstva. Čeprav je na političnem področju kar nekaj premikov in lahko gledamo z nekoliko večjim upanjem, se ves svet ozira le po dolarju in na pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom.
Kdaj bodo tiho? Politiki drug za drugim zapadajo skušnjavi sproščenega jezika. To jim seveda potem prinese nevšečne posledice. Zadnje čase sta se spozabila kordobski guverner in predsednik države. De la Sota je izjavil, da ve za način, kako rešiti problem ograda (corra-lito), a da bo načrt uvedel samo v primeru, da bo izvoljen za predsednika (septembra 2003). Njegova priljubljenost med ljudmi je seveda grozno padla. Eduardo Duhalde pa je napovedal, da bomo letošnjega 9. julija praznovali dan neodvisnosti pa tudi konec recezije. V tem primeru je zelo padlo zaupanje v njegovo verodostojnost. Kdo bo naslednji?
Fond pritiska. O tem se
piše tudi na drugem mestu (glej Gospodarski vestnik, str. 4). A omenimo še, da sedaj med zahteve Mednarodnega denarnega sklada spada čimprejšnja ukinitev vseh provincijskih bonov. To pa je stvarno gledano nemogoče. Ne province ne država niso v stanju, da bi s trga potegnili vrsto Pataco-nov, Lecopov, Quebrachov in drugih blestečih papirčkov. Sedaj pa še v prestolnem mestu napovedujejo skorajšnjo pojavo Portenov. Težko je videti način, kako bi to zadevo rešili tako, da bi bil po stari slovenski prispodobi volk sit (recimo EMI, čeprav ni tako, pa brez zamere) in koza (Argentina) cela.
Katera inflacija? Inflacija meseca februarja je bila končno manjša, kot so jo predvidevali. Dosegla je le 3,1% (pričakovali so 4,3%), s čemer je v prvem bimestru desegla Je" 5,5%. Seveda, tisti ki morajo po trgovinah kupovati olje, moko, piščanca, ali mleko bodo rekli, kako so mogoče te številke, ko so vendar cene nekaterih tek pridelkov poskočile nad 30%. Tem nejevernim Tomažem moramo razložiti, da so v računanje inflacije vključeni vsi življenski stroški. Če pa hočejo malo bolj popolno sliko njihovega vsakdanjega križevega pota, pa povejmo še, da se je v februarju po ugotovitvah iste vladne ustanove (INDEC) skupek družinskih potrebščin (canasta basica familiar), ki vključuje predvsem hrano in storitve, podražil za 17,21%. To je pa že nekoliko bolj podobno realnosti.
Beli problemi. Omenili smo mleko. Med kmečkimi proizvajalci in mlečno industrijo že dolgo let ni soglasja niti prijaznosti. Problem je (kot vedno), cena, katero industrialci plačujejo proizvajalcem za liter mle-
pašnikov in krav imajo ljudje težavo z mlekom, iz Spa-
ka. Dolej je bila ta cena med 9 in 14 centavov, odvisno od kakovosti. Industrialci sedaj ponujajo srednjo ceno 15 centavov na liter, vključno do 18 centavov za boljšo kakovost. Proizvajalci pa vztrajajo na zahtevi minimalne cene 24 centavov na liter, zlasti še, ker se je medtem mleko v trgovinah že lepo podražilo, oni pa od tega niso videli niti centava. Mlekarska stavka se je izpridila še v proteste, v sklopu katerih proizvajalci blokirajo izhode iz mlekarn in ne dovolijo odhoda tovornjakov. V deželi lajo lju n, iz Sp
nije pa dobrodelno pošiljajo mleko v prahu. Še eno protislovje več.
Bo kaj sprememb? V vladnih krogih pripravljajo več zakonskih osnutkov za temeljito reformo političnega delovanja. Sem spada tudi konkreten predlog, naj se ukinejo vsa dosedanja članstva in naj se ponovno včlanijo vsi tisti državljani, ki res hočejo odstati v političnem delovanju. Peronis-tična stranka namreč beleži 3.888.644 članov, radikalna stranka pa 2.572.096. Obe števiki sta daleč od stvarnega položaja, kar je razvidno, kadar so notranje volitve, katerih se včasih ne udeleži niti 10% članov.
V vladi pripravljajo tudi spremembo celotnega volilnega kodeksa. V te načrte spada tudi predlog, naj bi veljal propocionalni sistem v vseh organih strank, da bi stranke lahko vključevale neodvisne kandidate in da bi tako pri državnih volitvah kot v strankah volilcem bila dana možnost, da prečrtajo neljube kandidate.
Prav tako pa načrtujejo omejitev stroškov parlamenta na 0,8% državnega proračuna, da občinski svetniki v občinah do 10.000 prebivalcev ne bi prejemali plač. Vse te ideje in ti načrti so res pozitivni, a vprašanje je, koliko tega bo šlo skozi parlamentarno rešeto.
Razočaranje. Katerikrat smo že omenili družbeni dialog, ki se razvija pod okriljem katoliške Cerkve. Škofje so se zelo zavezali in se tudi javno izpostavili, da bi dosegli nekatere potrebne skupne izhodiščne točke. So se pa v tem času že nekajkrat pritožili, da pri vseh predstavniki argentinskega javnega življenja najdejo pripravljenost na dialog, ta pripravljenost pa takoj izgine, kadar je treba popustiti ali odstopiti od kakega privilegija ali kake pravice v skupno korist. Zadnje razočaranje so doživeli, ko so izvozniki poljedelskih pridelkov in prehrambene industrije ponudili 1.500 milijonov pesov za socialno podporo družbe, potem so pa ta predlog umaknili in ponudbo preklicali, ko je vlada napovedala dodatni davek na izvoz. Razočaranje je bilo tudi do vlade, ki škofom ni sporočila svojega namena, ne prej ne potem.
SLOVENC! V ARGENTINI
Začetek mladinskega leta
Težko bi ugotovili, koliko let se že fantje in dekleta zbiramo k mladinskim mašam, katerim potem sledijo sestanki, predavanja ali razgovori. Letos je vodstvo naših organizacij SFZ in SDO sklenilo’ da bo to prvo srečanje organiziralo nekoliko drugače. In lahko rečemo, da je bila zamisel in izvedba prav posrečena. Načrt je bil preživeti v pogovoru in razvedrilu celo nedeljo in dan zaključiti z mašno daritvijo.
Tako smo se mladi v nedeljo, 3. marca zbrali na Naši domačiji. Okoli 9. ure so že začeli prihajati fantje in dekleta iz vseh domov. Na začetku programa je bil razgovor z Marijo Čeč in z Francijem Žnidarjem. Oba sta bila pred leti predsednika centralnih odborov. Ho-teli smo, da nam povesta kaj iz svojih izkušenj. Razlagala sta nam, kaj in kako so ’dekleta in fantje delali pri organizacijah v času, ko sta ona dva sodelovala kot predsednika. V prijetnem tonu sta podala polno misli, nakar se je pa razvila kar lepa debata.
Prišel je čas skupnega kosila. Tudi za to je bilo vse predvideno. Dekleta so lahko počivala, ker za jed in pijačo so to pot poskrbeli fantje, ki so spekli na žaru okusne
Predavatelja Marija Čeč in Franci Žnidar
hamburgerje (paty), in dekleta so se čutila zelo počaščene, ko so jim fantje tudi postregli z vso prijaznostjo. Celo posladka ni manjkalo.
Popoldan pa smo imeli prosto za zabavo. Čas smo izkoristili v bazenu in se kopali, ker je bil tisti popoldan zelo vroč.
Ob 18.30 pa je naš duhovni vodja Franci Cukjati daroval mašo, pri kateri smo vsi sodelovali s pe-
tjem. Po maši in lepo preživetem dnevu smo se razšli na svoje domove.
To je bilo naše prvo skupno srečanje v tem letu. Obisk je bil zelo lep, saj se nas je zbralo nad osemdeset mladih. Gotovo je razlog tudi, da je bilo srečanje dobro organizirano in po vseh domovih pravočasno obveščeno. Dober začetek. Da bi se le srečanja nadaljevala v tako lepem vzdušju.
r. c.
KATARZA S ČOPIČEM
Razstava ob 80-letnici Marijana Tršarja
Franci Cukjati med mašo
Mladina med razgovorom
Na Valentinovo - 14. februarja zvečer, je bila v galeriji Družina otvoritev razstave velikih akrilnih platen, ki jih je umetnik naslikal v letih 1998-1999 in sodijo v njegov cikl „Holokavst". Na dvaindvajsetih platnih so z živimi barvami upodobljeni trenutki vojne, povojnih pobojev, človeškega propadanja, groze - in miru, ki je zavladal nad temačnimi brezni. Verjetno so (smo) številni obiskovalci pričakovali temne barve in groteskno spačena trupla pobitih - slikar pa nas je vse presenetil s svojimi izredno živimi barvami, ki so dobesedno žarele z belih sten galerije. Med barvami prevladujejo rdeča, modra in zelena, ki imajo v času Holokavsta poseben pomen. Rdeča -izpričuje kri mučenih in pobitih domobrancev; modra - nebo nad brezni kamor je bil usmerjen zadnji pogled umirajočih; zelena - barva drevesnih krošenj, podrasti in mahu, ki je zakrila to povojno sramoto.
Ob razstavi'je izšel tudi barvni katalog razstave, ki jo dopolnjujejo Tršarjevi verzi in spremna beseda dr. Milčka Komelja, ki je bistvo razstavljenih slik zajel v naslednjih stavkih: „... Širokopotezni barvni prelivi, povezani z razjedenimi formami, združujejo organsko razkrajanje in prerajanje v izrazno lepoto barvnih energij, ki sunkovito, v zagonu slikarjevih značilnih modro-rdečih in zelenih barv s svetlobnimi prebliski žari iz temine, zaživi v lastnem izraznem krču in se preliva v fantastični zemljevid asociacij, med katerimi se kot stalnica, kot senca iz podzemlja porajajo in razblinjajo podobe ali slutnje votlo str-.mečih človeških lobanj. • Vanje je zajet odmev ustvarjalčevih nočnih mor, prisluhov in nenehnih meditacij, povezanih z mislijo na grozo umirajočih, izjemoma - na eni izmed slik, na kateri se je pljusk barve razlil v demona črne ptice - pa tudi na vpijočo vest krivcev ter na zalego kačjega sovraštva, ki ga sugerira sugestiven splet v
P
rogovilasto deblo prepletenih sikajočih oblik. ..."
Sam slikar pa je svojo opus predstavil kot neke vrste katarzo, ki jo je doživljal ob slikanju teh slik. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil tudi Marijan Tršar eden izmed vrnjenih domobrancev, ki je preživel Teharje in imel to srečo, da se je izognil Rogu.
Razstavo, ki je posvečena slikarjevi osemdesetletnici, je odprl nadškof dr. Franc Rode, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril to, da je ta razstava ne le opomin -spomin za dejanja, ki so se zgodila, ampak istočasno tudi poziv k miru in odpuščanju (kar je v tem predvelikonočnem času še toliko bolj pomembno! - dodala RŠ).
RŠ
M. Tršar, julij 1945, Teharje, iz barake
Razpravljanja o slovenski zgodovini že dolgo presegajo kroge poklicnih zgodovinarjev. Dokaze o tem lahko zasledimo tudi v novejših številkah naše Svobodne Slovenije. Nekatere to moti, a menim, da brez potrebe. Mar ne pišejo, recimo, o zvezdah tudi ljudje, ki niso študirali astronomije, ali o medicini taki, ki niso nikdar videli od znotraj medicinske fakultete, da ne govorim o ekonomiji, o kateri pišejo z vso resnostjo ljudje, ki o njej nimajo pojma, pa imajo včasih kljub temu prav. Da bi se lotil pisanja o stvari, ki ni moja stroka, bi seveda moral biti časnikar, kar nisem. Tako opravičuje moje naslednje razmišljanje le, da me kot Slovenca sme, če ne celo mora, zanimati preteklost mojega naroda, pa spomin na profesorja, ki nas je v srednji šoli učil umevati slovensko zgodovino z glavo in srcem.
Ko sem v šesti šoli, na begunski gimnaziji v Spittalu, poslušal prof. Romana Pavlovčiča, ki nam je razlagal prazgodovino naše zemlje, me je sredi raztresenosti presenetilo vprašanje: „No, Kremžar, povejte, zakaj so lončene izkopanine v najdiščih pri Ptuju po okraskih in obliki podobne onim iz otoka Rujane v Baltskem morju?" Osramočen sem moral priznati, da tega ne vem. Pa je gospod profesor nadaljeval v rahlo ironičnem tonu: „Dobro, da ne veste, ker bi sicer vedeli več kot jaz in vsi zgodovinarji skupaj."
Seveda je bil odgovor na vprašanje mogoč in profesor ga je od mene verjetno pričakoval, saj je bil nakazan na prvi strani njegovega Zgodovinskega atlasa, a to se mi je posvetilo šele čez nekaj dni, ko smo bili s snovjo že drugje. Ker je šlo za nedokazano podmeno, nam je vestni zgodovinar ni vsiljeval in je moje pomanjkanje zgodovinske domišljije z nasmehom prešel.
Vsi njegovi učenci smo seveda vedeli, kje je otok Rujana (Ruegen). Ko smo barvali vsak svoj razmnoženi izvod prvega slovenskega zgodovinskega atlasa, ki je bil delo prof. Pavlovčiča in skupine njegovih učencev, nismo mogli spregledati otoka, ki je bil jasno zarisan na prvi
NEKOČ JE BILO...
MARKO KREMŽAR (1)
strani, kjer je bila prikazana stara transkontinentalna „jan-tarska pot". Ta prazgodovinska prometna žila je bila po profesorjevem mnenju bistvenega pomena za razumevanje naše preteklosti.
Atlas me je spremljal v emigracijo in imel sem priložnost, da sem skupaj z nekaterimi drugimi bivšimi dijaki špitalske begunske gimnazije lahko sodeloval pri pripravi njegove tiskane izdaje v Buenos Airesu v okviru Slovenske kulturne akcije. Tako mi je ostala jantarska pot sveže v spominu, čeprav nisem vedel, kaj z njo početi.
Leta kasneje na univerzi, pri predavanjih o transportni ekonomiji, ko sem slišal in bral o raznih trgovskih poteh kot na primer o poti svile ali poti dišav ali slonove kosti, ki so oblikovale gospodarsko in kulturno razne dele sveta, sem se ponovno spomnil na jantarsko pot, ki v mojih takratnih knjigah ni bila omenjena.
V dobi, ko je bil baltski jantar dragocenejši od zlata, je omenjena pot povezovala najdišča ob Baltiku z dvema najbogatejšima tržiščima tiste dobe: z Rimom in z Bizancem. Zemljevid na prvi strani Pavlovčičevega Atlasa kaže, da se je pričenjala ta pot ob baltski obali, na otoku Rujanom na zahodu in mestom Gdansk na vzhodu in da ima sprva dva kraka. Eden teče po reki Odri, drugi pa le malo časa po Visli, potem pa krene naravnot proti jugu in se nekako na ozemlju današnje Slovaške združi z zahodnim krakom. Ker je bil naslednji del poti pretežno po kopnem, jp bil težavnejši in verjetno tudi bolj nevaren. Zato so tovorniki iz zahodnga in iz vzhodnega dela poti v teh krajih združili sile.
Potem teče jantarska pot nekaj časa po Moravi, prekorači Donavo, Muro in Dravo ter pripelje po naših krajih do Save. Tukaj se pot razcepi. Po Savi so odpeljali tisti, ki so
bili namenjeni proti Črnemu morju in Bizancu, po Ljubljanici pa oni, ki so hoteli čez jezero, ki je danes ljubljansko barje, proti Trstu.. Tam so spet natovorili ladje in odjadrali čez Jadransko morje do reke Pad, potem pa po njej do starodavnih cest, ki so vodile v Sredozemlje in Rim.
Ko sem gledal na zemljevidu omenjene smeri, sem se vprašal, zakaj niso nekdanji tovorniki, namenjeni v Bizanc, raje krenili kar po Donavi proti vzhodu. Prihranili bi si del naporne poti po kopnem. Edini razlog za kaj takega je bila lahko varnost. Če bi del popotnikov odplul po Donavi, bi bili ostali, namenjeni proti italskemu polotoku, šibkejši in zato v primeru napada bolj ranljivi. Če je bila vsa pot zavarovana z naselji istega rodu, je kazalo opraviti čim več poti skupaj, da je bila koncentracija oporišč lahko večja. Tako postane razumljivo, da se oba južna kraka poti ločita ne ob prvi reki, ki vodi na vzhod, marveč ob zadnjem možnem razhodu, ob Savi in Ljubljanici.
Pravijo, da so se starodavni Argonavti vračali v Grčijo po skrivni, večini nepoznani poti, po Savi in Ljubljanici do Jadranskega morja in po njem do doma. Potovali so potemtakem po vzhodnem in zahodnem kraku južne jantarske poti, katere tek je bila verjetno rodovna skrivnost ali bolje trgovski monopol, kot je to držalo še za marsikatero staro pa tudi novejšo trgovinsko povezavo.
Promet po vodi je bil takrat in je navadno še danes lažji in cenejši od prevoza po cestah. Nad tri četrt celotne jantarske poti je potekal po rekah in jezerih. Kdorkoli je tovoril po tej poti, jo je moral poznati in biti izurjen čolnar, voznik, pa tudi samozavesten, pogumen človek. Tako potovanje je dolgotrajno in vse prej kot varno. Ljudje, ki so tovorili blago in zaklade čez pol Evrope, so morali zagotoviti sebi in ljudem, ki so jim zaupali tovor, gotovost, da bo ta v redu prispel do cilja, izkupiček zanj pa do njih nazaj. Na uprabljanje take poti ne bi smeli gledati kot na nekakšno občasno avanturo, temveč kot na veliko in dobro organizirano podjetje, ki vzdržuje redno zvezo med tržišči.
Nadaljevanje prihodnjič
■■■■■■m
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
GOSPODARSKI
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Nikogar ne bomo presenetili, če zapišemo, da je argentinski položaj obupen. Kako globoko sega kriza? Navedimo samo nekaj podatkov, točno tako, kot jih je gospodarski minister Jorge Remes Lenikov predstavil na zasedanju Medameriške razvojne banke v Fortaleza, Brazil, v nedeljo 10. marca.
Notranja bruto proizvodnja je padla za 15%, investicije za 40%, industrijska proizvodnja je 20% nižja, brezposelnost je dosegla 33% in 40% argentinskega prebivalstva živi pod mejo uboštva (por debajo de la linea de pobreza). Še komaj osem let nazaj se je v takem stanju nahajalo le 15% prebivalstva.
jasno je, da je problem države huda recezija, ki nas muči že več kot tri leta. Takoj po devalvaciji, ki je sorazmerje argentinskega pesa do dolarja spremenila iz 1=1 na 1 =2 ali še več, pa se je receziji pridružila še inflacija. Da je mera težav polna, je so v bankah „ograjeni" prihranki srednjega sloja zamrznili trgovsko delovanje, ki se omejuje na golo preživetje.
Kako je v tem stanju minister Lemes lahko zagotovi, da „dolar ne bo ušel", ko je v petek 9 marca dosegel $ 2,28, je težko razumeti. A dolar in njegova rast ni vzrok sedanjih in prihodnjih težav, je le barometer, ki kaže po eni strani jakost ali šibkost domačega gospodarstva, po drugi pa tudi zaupanje notranjih in zunanjih dejavnikov v argentinsko politično in gospodarsko stabilnost.
Kar se politike tiče, je zadeva drugega področja, ki ga vsak teden obravnavamo v našem listu. Gospodarska stabilnost pa je vprašanje notranjih pogojev in zunanje pomoči. Mednarodni denarni sklad (FMI), katerega posebna delegacija se nahaja v Buenos Airesu, je neizprosno trd in dosleden v svojih zahtevah. Strogost zahtev
se pojavlja zlasti na dveh področjih: izredno visoki operativni deficiti domala vseh argentinskih provinc in pa padajoča davčna nabirka, ki ne daje upanja, da bi se proračunski položaj mogel zboljšati.
Ko smo že omenili davčno nabirko, zapišimo, da so predvidevanja za tekoči mesec izredno negativna. Vlada sama, ki je v zakonsko že potrjenem proračunu beležila domnevni dohodek 3.700 milijonov dolarjev sedaj dvomi, če bo dohodek mogel preseči 3.000 milijonov. Preostalih 700 milijonov bo manjkalo in ni znano, odkod jih bo vlada dobila. S tem bi davčna nabirka padla 9,6% v primeru z istim mesecem lanskega leta.
ČepFav vzbuja upanje, da se bo davčna nabirka povečala zaradi "večjega izvoza, kar je edina svetla točka v sedanjem temnem položaju, so v vladi sami pesismisti in računajo, da bo v prvem semestru 1.500 milijonov dolarjev manj, kot pa so predvideli v proračunu. V takih okoliščinah je zadržanje FMI glede stvarnosti gospodarskega načrta pač upravičena. Težje je razumeti pričakovanje, naj ta začasna vlada v dveh mesecih uredi vse, kar so ga dvajset in še dvajset let lomile posamezne izvoljene in neizvoljene vlade.
Kar se pa proizvodnje tiče, položaj ni nič boljši. Te dni pričakujejo ugotovitve stanja za mesec februar in nihče ne upa, da bo kaj veliko izboljšave v primeru z januarjem. Pretekli je bil najslabši januar v zadnjih desetih letih in je predstavlja padec za 18,4 odstotke v primeri z lanskim letom. Najbolj je padla proizvodnja avtomobilov (-65%) pa tudi tekstil (- 56,1%).
Ob vsem tem črnem prizoru pa ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da je argentinski gospodarski položaj obupen, a ne brezupen. Upanje vedno ostane.
-e. -t.
4 UY>
4.200
1.000
3 M 0
3.600 2.
s 200
t ‘j y
2 600
Davčna nabirka v zadnjih dvanajstih mesecih (v milijonih)
PRODALI MARIBORSKI AERODROM
Stečajna upraviteljica Aerodroma Maribor Majda Jaki in direktorica družbe Gemag Nevena Tea Gorjup sta podpisali pogodbo o nakupu Aerodroma Maribor v stečaju. Podjetje Gemag mora v skladu z določili pogodbe kupnino plačati v roku treh mesecev in jo zavarovati z bančnim jamstvom v roku enega meseca, oboje od dneva dražbe, to je 12. februarja. Mariborsko podjetje Gemag je kupilo Aerodrom Maribor za 500 milijonov tolarjev.
Pokojni dr. Franc Gnidovec
Franc Gnidovec se je rodil 29. marca 1914 v Gornjem Ajdovcu pri „Gnidovčevih" in je tretji duhovnik iz te družine. V duhovnika je bil posvečen leta 1938. Bil kaplan na Otočcu in prefekt v Škofovih zavodih. Doktorat je napravil leta 1942.
Po vojni je odšel z drugimi begunci v tujino in nato v Argentino, kjer je v San Luisu in v Adrogueju od leta 1948 do konca na slovenski teološki fakulteti v begunstvu predaval dogmatiko, ontologijo, leodicejo, psihologijo; po potrebi tudi druge predmete.
Bil je rektor semenišča od leta 1951 do leta 1965, ko je semenišče nehalo delovati.
Pozneje je prevzel I. 1952 mesto rektorja Rožmanovega dijaškega zavoda za slovenske srednješolce, ki ga je obdržal do konca zavoda leta 1977.
Na slovenskem oddelku Ukrajinske katoliške univerze sv. Klementa v Buenos Airesu je nekaj let predaval staroslovanščino in teologijo.
Zadnja desetletja je pomagal na fari Fatimske Marije v Lomas de Miradoru, zadnje mesece pa je preživel v domu za ostarele v Claypole, kjer je 19. februarja umrl.
Bil je tudi neumoren pisec. Koliko člankov je napisal predvsem v Duhovno življenje! Izdal je tudi več knjig: Za Marijino leto Mati našega Odrešenika, za tisk pri SKA je
pripravil knjigo Alojzija Zu-
vllojzij Zupanc
I Zgodovina .tjdo v ra
panca Zgodovina Ajdovca, pa Alfonz Jarc iz Ajdovca.
Obema je napisal uvod. V španščini pa je izdal zelo brano Las religiones del mundo actual
V lepem spominu ga bodo obdržali gotovo njegovi učenci semeniščniki ter dijaki zavodarji, pa tudi vsi, ki smo z njim prišli v stik ali ga poznali.
Počivaj v miru!
TD
Samoovadba partizana
Vinka Levstika, domobranca, so preganjali 20 let in ga končno obsodili na 12 let zapora. Zdaj Levstik čaka na odgovor na svojo pritožbo, kjer je ovrgel obsodbo, ki je bila izrečena brez resnih dokazov. Vsi so le „slišali" nekaj, na sodišču pa so samo prebrali pričevanja, ki so bila pred desetletji izsiljena od UDBE, tako da Levstikova stran ni imela priložnosti zasliševati prič.
Višji državni tožilec Šinkovec, ki je zastopal obtožnico proti Levstiku, je zatrjeval, da ni pristranskir„Če bom dobil prijavo zoper partizana, ki je storil podobno dejanje vojnega hudodelstva, ga bom preganjal z enako vnemo kot domobranca Vinka Levstika."
Tožilec ni vedel, da je ugriznil v kislo jabolko.
Ljubljanski časopis Delo je 14. januarja letos namreč objavilo pogovor s Francem Copijem - Borotinom, nekdanjim partizanom Cankarjeve brigade, ki je glede spopada z Nemci dne 12. decembra 1941 v Rovtu med drugim ponosno dejal tole: „V četrt ure smo opravili. Potem smo jih obračali in pobirali dokumente. Pes je ležal na lastniku, ki pa je hlinil smrt in ni bil zadet nikamor. S psom in lastnikom sem nato opravil jaz."
Levstikova odvetnika Starman in Hribernik sta nato na tožilca Šinkovca naslovila vprašanje, kaj bo ukrepal v primeru samoovadbe Franca Čopija. Ali bo začel kazenski ^postopek proti Francu Čo-
piju Borotinu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike, kakor je sam Čopi priznal? "Glede na vašo javno zavezo v procesu zoper Vinka Levstika pričakujeva, da boste držali svojo besedo." Vprašanje, hkrati ovadbo, sta tudi poslala državni tožilki Zdenki Cerar.* Tožilstvo v Kopru je postopek proti Čopiju že začelo. Vendar le na „vzpodbu-dbo" Levstikove obrambe.
Alionz Jarc iz Ajdovca
DNEVNIK OLGE RUDEZ KOSLER
Utrinki iz slovenske zgodovine Uredila Katja Zorc Kobi
Konec lanskega leta je izšla v Sloveniji v samozaložbi zanimiva knjiga. Zanimiva iz več ozirov. Najprej ker urednica Katja Zorc Kobi živi kot begunka med nami v Argentini.
Knjiga je posvečena njeni stari materi Olgi, rojeni Kos-ler in poročeni Ru-dež. Pri tem moramo poudariti, da pripadati obe družini tistim Slovencem, ki so v začetku 19. stoletja s pomočjo svojega šolanja, sposobnosti in ugodnega trenutka dosegli prehod iz kmečkega stanu med veleposestnike in tovarnarje. Slovenci so že prej prehajali v meščanski razred, a v višjem so bili samo plemiči - Nemci ali Italijani (npr. Zois, Valvasor itd). Šele tedaj se je posrečilo nekaterim vstop med veleposestnike, npr. Feliks Trpine (Vevče, Fužine, itd), Bleivveis (blago), Kosler (Cekinov grad, pivovarna Union, grad Ortnek), Kalister (davčni zakupnik v Trstu, najbogatejši Slovenec), Rudež (veleposestvo Ribnica) in še nekaj.
Zato je ta nova knjiga nekaj novega, ker nam nudi vpogled v drugačno slovensko okolje, kot smo ga bili vajeni.
Ko je urednica dobila vrnjeno denacionalizirano dediščino svojih staršev, je med raznimi rečmi odkrila tudi dnevnik svoje stare matere. V njen spomin in v hvaležnost je objavila to zanimivo knjigo, skupaj z bratrancem
EVNIK OLGE RUDEŽ KOSLER
UTRINKI IZ SLOVENSKE ZGODOVINE
Jurijem.
V prvem delu je objavljen povzetek iz knjige „Rodbine na Kranjskem" dr. Hansa von Schop-pla.
Družinski spomin se prične s preprostim Primorcem Antonom Rude-žem, ki je študiral na italijanskih univerzah, nato vstopil v službo pri grofu Cobenzlu na raznih krajih po Kranjskem. Nato ga najdemo kot upravnika graščine Ribnica, pozneje kot za-kupnika, končno pa je poceni kupil vso graščino od grofa Cobenzla. Z umnim gospodarstvom tako kot vseh njegovih naslednikov je uspel veleposestvo večati. Zanimivo je, da so vsi njegovi nasledniki študirali, predvsem gozdarstvo. In še bolj zanimivo je, da so bili vsi ti tudi zavedni, celo zelo navdušeni Slovenci. Nekateri so bili celo bolj povezani s Stankom Vrazom, Korytkom, Janezom Trdinom itd.
V drugem delu je Katja Zorc Kobi opisala svojo staro mater Olgo. Ta se je rodila v Koslerjevi družini v Ceki-novem gradu v Ljubljani Petru Kosler-ju, ki je znan, da je prvi izdal zemljevid, na katerega je vrisal slovenske narodne meje. Zato je bil zaprt kot veleizdajalec Avstrije. Pozneje se je Olga poročila z bratrancem Janezom Koslerjem, ki pa je kmalu umrl in se je Olga znova poročila z Janezovim bratrancem po drugi strani Antonom Rudežem iz Ribnice. Nato Katja raz-
preda zgodbo družine, veselo in žalostno, a vedno zanimivo. Članek spremljajo mnoge družinske slike.
Sledi DNEVNIK GOSPE OLGE RUDEŽ KOSLER od leta 1943 do 1951. Tu lahko spremljamo Olgino življenje iz njenih lastnih zapiskov iz domačega življenja, pa tudi o vojski in revoluciji, ki je takrat divjala po Ribnici. Olga je poskušala preživeti, kakor se je dalo, a po vojski so jo razlastili in je trpela stiske. Njena hči Olga je z možem advokatom dr. Zorcem pribežala v Argentino, nekateri drugi sorodniki so odšli v Avstrijo.
Knjigi je dodana še Knjiga gostov v Jelenovem žlebu, Rudeževi lovski pristavi, in imena raznih gostov. Tudi ta del spremljajo mnoge slike, pa tudi lovski dnevnik same Olge. Mimogrede zvemo, da je bila Olga odličen lovec, celo tajnica lovskega društva, ki je uplenila kar štiri medvede.
Za konec pa je še Lojze Kobi sestavil Družinsko deblo rodbine Rudež od leta 1750 do danes. Številna družina se je razvejala po vsej Sloveniji, Argentini, Avstriji in Nemčiji.
Še in še bi lahko naštevali. Naj še enkrat poudarimo vrednost te knjige kot nekaj posebnega v naši literaturi, večinoma kmečki in meščanski. Pa tudi kot doprinos Slovencev v Argentini do zgodovine v domovini. Pisateljici in urednici Katji Rudež Kobi pa zahvalo za ljubezen do njene stare matere.
TD
>H<«
Ribniški grad nekoč
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
„PIQUETEROS" NA VERDU
Prebivalci Verda so zaradi neučinkovitega reševanja njihovih zahtev s strani Občine Vrhnika znova izrazili protest z zaporo ceste proti kamnolomu. Predstavniki KS (krajevne skupnosti) Verd in predstavniki vrhniške občine so na sestanku ugotovili, da pogodba med občino Vrhnika in Kamnolomom Verd še ni bila usklajena s strani slednjega. Kljub sestanku se verdski Odbor za zaporo ceste ni odločil za takojšnjo prekinitev zapore, ampak so jo nadaljevali do 18.ure, kot je bilo napovedano že pred protestom.
VEDNO VEČ INTERNETA
Število uporabnikov interneta v Sloveniji strmo narašča, je ena temeljnih ugotovitev spletne ankete Raba interneta v Sloveniji (RIS) 2001, ki so jo med lanskim julijem in septembrom izpeljali na Fakulteti za družbene vede. Kot kažejo rezultati ankete, internet dnevno uporablja 56 odstotkov vprašanih, kar je v primerjavi z rezultati ankete iz leta 1998 devet odstotkov več, medtem ko e-nakupovan-je še ne dosega rasti držav EZ ali ZDA. Raziskovalci sicer ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji približno 500.000 uporabnikov spleta, medtem ko naj bi jih januarja lani bilo 350.000, ter poudarjajo, da obstoji izredno visoko zanimanje za on-line storitve tudi med tistimi, ki sicer interneta še ne uporabljajo.
Ljubljanski kongres
PO SVE
ATOMSKA VOJNA
ZDA pripravljajo načrt, v skladu s katerim naj bi v skrajnih primerih proti sedmim državam uporabile jedrsko orožje. Los Angeles Times, ki se sklicuje na tajni dokument ameriškega obrambnega ministrstva, še navaja, da je ameriški predsednik George Bush Pentagonu ukazal, naj razvije manjše jedrsko orožje, ki bi ga uporabili v določenih situacijah. Države, proti katerim naj bi uporabili omenjeno orožje, so Iran, Irak, Severna Koreja, Libija, Sirija, Kitajska in tudi Rusija. Dokument po navedbah časnika določa, da naj bi ZDA jedrsko orožje uporabile v treh primerih: proti ciljem, ki se lahko branijo proti konvencionalnemu orožju, kot povračilni ukrep za napade z jedrskim, ke-
mičnim ali biološkim orožjem in v „primeru nepričakovanih vojaških zapletov''.
SAMO Tl - EVRO!
V 12 državah evroob-močja, ki so z letošnjim letom dokončno uvedle skupno evropsko valuto, je evro od 1. marca naprej edino plačilno sredstvo. 28. februarja opolnoči se je namreč izteklo dvomesečno obdobje dvojnega kroženja denarja, ko so bile nacionalne valute članic gospodarske in monetarne unije (EMU) v obtoku vzporedno z evrogotovino. Zaloge nacionalnih valut dvanajsterice, tako bankovce kot kovance, bo v večini komercialnih bank moč zamenjati še celo leto, centralne banke pa bodo zamenjave opravljale še več let, ponekod ^neomejeno.
SLOVENCI ŠPORT
Kot smo že pisali, je Avstrija hotela zavreti ideje in dosežke francoske revolucije. Zato so med drugim ustanovili zvezo evropskih držav, ki naj izvede restavracijo in pazi na širjenje revolucionarnih idej.
Tako so na Dunajskem kongresu (1814-15) sestavili ,,Sveto Alianso", ki so jo sestavljali Avstrija, Rusija, Nemška zveza in druge manjše države.
V Avstriji je tedaj imel vso oblast knez Metternich, ki je dosegel, da so bile Avstriji vrnjene njene dežele. Nemčija je postala bolj povezana v Nemško zvezo, Sveto nemško cesarstvo je izgubilo ves smisel in Franc II ga je ukinil, sam pa ustanovil avstrijsko cesarstvo z njim kot prvim avstrijskim cesarjem Francem I.
Neznani avtor: Procesija ob ljubljanskem kongresu 1821 na Mestnem trgu
Sveta Aliansa je skrbno bdela nad Evropo. Ker ni šlo vse po paragrafih, kot so si zamišljali oni, so sklicali še druge kongrese.
Tak kongres evropskih vladarjev je bil leta 1821 v Ljubljani. Zanjo je bil to velik dogodek in špektakel, kot se je ponovil le pred letom s sestankom Bush -Putin. V Ljubljano sta prišla dva cesarja, avstrijski Franc I in ruski Aleksander, ne-apeljsko-sicilski kralj Ferdinand, poleg drugih opolno-močenih poslanikov - nemški, papeške države in drugi. (O tem je napisal Tavčar zanimivo povest Izza kongresa). Problem je nastal namreč v Neaplju, ko je zaradi revolucionarne množice kralj bil primoran dati ustavo, ki pa jo je pozneje preklical. Nato se je umaknil v Ljubljano, kjer so pod Metternichovim vodstvom vladarji odločili, da s pomočjo avstrijske vojske zatro vstajo in vrnejo kralju prestol, kar so nato tudi storili.
Sveta Aliansa je tako vsaj začasno ohranila konservativno politično stabilnost v Evropi (saj je pozneje k njej pristopila tudi Francija). *
Bile so to lepe misli, a so sadovi francoske revolucije le globlje prodrli. V Sloveniji so se pričela porajati nova gibanja kot ilirizem, narodno preporodno delo in kulturno prebujenje.
PISALI	SMO	P
TENIŠKA LESTVICA
Najvišje uvrščena slovenska tenisačica Mariborčanka Tina Pisnik je od 48. padla na 51. mesto. Velenjčanka Katarina Srebotnik pa se je po zmagi v Acapulcu prebila na 60. mesto; Ljubljančanka Maja Matevžič je na 73. mestu. Pri moških je Marko Tkalec 283., Iztok Božič 472. in Miha Gregorc 868.
ZMAGA V ČETRTFINALI
Košarkarji Pivovarne Laško so v povratni četrtfinalni tekmi pokala Radivoja Korača premagali Maccabi Ironi s 75:65 in se uvrstili v polfinale. Laščani so z 68:58 slavili že na prvi tekmi, njihov naslednji nasprotnik pa bo francoski Nancy Basket. Prva tekma bo v Franciji 27. marca, povratna pa teden dni kasneje.
35. ŠAHOVSKA OLIMPIADA
Na 35. šahovski olimpiadi, ki bo od 27. oktobra do 13. novembra na Bledu, naj bi sodelovalo prek 130 držav, kar bi bil rekord tega tekmovanja. Doslej je bilo največ udeleženk pred štirimi leti v Elisti (129). Organizatorji so zagotovili, da priprave na to veliko tekmovanje potekajo dobro in da bo do olimpiade nared tudi ledena dvorana, v kateri bo potekal šahovski turnir, na katerem naj bi nastopili vsi najboljši igralci in igralke sveta. V zadnjih letih je izmed boljših na olimpiadah manjkal le Gari Kasparov.
HRVAŠKO-SLOVENSKI DVOBOJ
Slovenska in hrvaška nogometna zveza sta se dogovorili že skoraj o vseh podrobnostih glede prijateljske tekme. Ta bo 27. marca ob 18. uri na stadionu Maksimir v Zagrebu, mladi reprezentanci pa se bosta udarili dan prej. Hrvati so slovenskim navijačem dali na voljo 5.000 vstopnic po enotni ceni 3.000 tolarjev.
San Cirilo y San Metodio entre los eslovenos
Constantino (que mas tarde torno el nombre de Cirilo) y Metodio eran griegos, pero sabian el eslavo. A pedido del duque Rastislav de Moravia desplegaron su labor misionera entre los checos. Constantino, que era filosofo, ideo un alfabeto especial (glagolica) que inclufa los sonidos č, š., ž (ch, sh, y) y otros que le son propios al eslavo. Entre los dos tradujeron, segun el modelo oriental, la misa, otros ritos y las partes esenciales de la Biblia. La version fue al eslavo de entonces, el que era muy similar al esloveno y al checo. Como los sacerdotes alemanes se sintieron desplazados y tuvieron que regresar a Alemania, fueron con sus habladurias a Roma.
Por eso el Papa llamo a Constantino y a Metodio. Y fue durante esa travesfa cuando hicieron su parada en Panonia, donde fueron muy bien recibidos por el duque Kocelj. Su entusiasmo fue tan grande que les dio a cincuenta jovenes para que los hermanos misioneros pudieran instruirlos.
La visita a Roma fue todo un triunfo. El Papa les dio permiso para la celebracion de la misa en idioma eslavo y confirmo la labor misionera. Constantino ingreso en un monasterio y adopto el nombre de Cirilo. Fallecio al poco tiempo. Metodio regreso a Moravia. Trabajo tambien entre los eslovenos, en la Panonia de Kocelj. Mas tarde volvio a ir a Roma y el Papa lo nombro arzobispo de una nueva arquidiocesis.
Sin embargo los sacerdotes alemanes no podfan cesar en su obra destructora. Lograron que Metodio fuera encarcelado y que, despues de su muerte, Roma anulara la arquidiocesis de Metodio. Los sacerdotes alemanes regre-saron y expulsaron a los discipulos de Metodio. Estos emigraron a las regiones eslavas que estaban bajo la influencia de Bizancio: a Serbia, Bulgaria, Ucrania, Rusia. Alif conservaron el alfabeto (llamado mas tarde „cirflico"), los libros de los hermanos misioneros y el idioma eslavo ritual.
Poco es lo que ha quedado entre los eslovenos de la obra de Cirilo y Metodio. Aun se debate la posibilidad de que su predica hubiera tenido influencias en obras poste-riores, como, por ejemplo, los monumentos de Freising (Brižinski spomeniki).
OSEBNE
MISIJONSKI VEČER NA PRISTAVI
Zadnjo sobota sta predavala tu mudeča se izgnana misijonarja s Kitajske. Najprej je govoril p. Pokorn o razvoju katolicizma na Kitajskem, in zapel v tem jeziku Oče naš in Zdravo Marijo. - G. Prebil pa je podal razvoj in metode komunistične revolucije tamkaj. Misijonarja sta se v družbi rojakov dobro počutila.
KONCERT SOLER-BILJENSKEGA
Zadnji petek je nastopil v Radio El Mundo naš rojak, pianist A. Soler Biljenski. Z radijskim orkestrom je podal klavirski solo Saint Saensa Koncert za klavir op. 22.
Radijski napovedovalec ga je tokrat lepo predstavil poslušalcem kot Slovenca.
Kot takemu mu želimo še veliko uspehov.
MENDOZA ZANIMIV IZLET NA LEDENIK OVERO
Dne 2. marca sta se odpravila na vzpodbudo slovenskega zdravnika dr. Luskarja še dva argentinska zdravnika na 5300 m visok ledenik Overo.
Ob zatikanju derez je upadel pogum obema Argentincema, medtem ko sta dr. Luskar in Duhovnik že jela sekati prve stopinje. Dvojici se je pridružila še gospa Kati, soproga dr. Luskarja, in trojka je mirno in preudarno v začudenje argentinskih zdravnikov smuknila proti vrhu. Po enourni borbi z ledom in mrazom so prvič odjeknili na tem
Krst. V nedeljo, 10. marca je bil v cerkvi Marije Pomagaj krščen Marko Aleksander Kokalj, sin Ivka in Anke Smole. Botra sta bila Stanko Smole in Marta Smole roj. Koželnik. Krstil je dr. Jure Rode.
Srečni družini iskreno čestitamo in želimo srečo!
Poroka. V soboto, 9. marca sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila Hernan Mario Amalfi in Veronika Irena Tekavec. Priči sta bila Vida Bevčar in Juan Cesar Amalfi, poročil pa je Janez Cerar CM.
Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
ogromnem ledeniku slovenski vzkliki samozavesti in zmage.
Dne 7. marca je prinesel argentinski časopis El Comer-cio iz San Rafaela obširno poročilo s sliko o tej, o tukajšnjih pojmih drzni ekspediciji
JD
1. LAHKOATKETSKI TURNIR SFZ
v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejiji. Teki, skoki in meti so se vrstili. Naj navedemo samo zmagovalce: Tomažin Lovro, Slovša - Krajnik Tone, Tomazin Jernej, Petkovšek Vinko, Vrečar Elo, Trpin Jože, Magister Milan. V pingpongu sta dosegla prvo mesto Padovan in Havelka. Na drogu in krogih je zmagal Jelo Vrečar. V nogometu so se pomerili fantje iz avstrijskih in italijanskih taborišč, kjer so pokal prejeli prvi.
Svobodna Slovenija, št. 10; 20. marca .1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Ani Korošec, Marjan Šušteršič, RŠ, Marko Kremžar, Matjaž Čeč, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na^ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAEICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O O C OJ ’S	FRANQUEO PACADO Cuenta N°7211		VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 12. marca 2002
o ^ U ■<	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153		
			1 EURO 224,42SIT
MALI O			1 U$S dolar 256,48SIT
Konzularni dnevi
V MENDOZI
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da bo v petek, 15. marca 2002 in soboto, 16. marca 2002, organiziralo konzularni dan za slovenske rojake v Mendozi, in sicer v petek od 20. do 21. ure zvečer, v soboto pa od 10. do 12. ure dopoldne, v prostorih Slovenskega doma v Mendozi (Urquiza 339, Mendoza).
V ROSARIU
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da bo v petek, 22. marca 2002 organiziralo konzularni dan za slovenske rojake iz Rosaria in province Santa Fe, in sicer med 12. in 15. uro popoldan in med 17. in 20. uro zvečer. Konzularna pisarna bo odprta v prostorih Slovenskega društva Triglav Rosario, na naslovu Mitre 3924, Rosario.
Strankam svetujemo, da se pred tem datumom obrnejo na veleposlaništvo v Buenos Airesu, kjer bodo dobile natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije lahko dobite po telefonu (011) 4393-2039.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
OBVESTILA
ZA SM
NA CVETNO NEDELjO
24. marca, lepo vabljeni v Rožmanov dom na tradicionalno
SREČANJE
• 11.30 sv. maša. Blagoslov oljk in butaric.
• 13. skupno kosilo
PODPRIMO ROŽMANOV DOM
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personerfa Jurfdica: Decreto N° 1933/62 - Registra C 3754-59 CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los sehores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 55, que se realizara el dia 21 de abril de 2002, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2) Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3) Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1de Enero de 2001 y finalizado el 31 de Diciembre de 2001.
4) Aprobacion de la cuota social, a partir del 1 de Enero de 2002. Transcurrida una hora dospues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se
realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
Španščine se jih uči več kot francoščine
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirskaf" bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI - DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AO] Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 -http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -BI 704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. ^Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA ČARA-PACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova).
Oddam v najem dvosobno stanovanje z garažo v Floresu (Capital),
5 kvadrov od trga -UGODNA CENA
Tel.: 15-5002-8177
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
„Kaj naj naredim s svojimi otroki? Vedno se pretepajo!"
„ Pošljite jih k meni, jim bom kako pesem zapela."
„Tudi s tem sem jim že zagrozila, pa nič ne pomaga."
Zagovornik: „Predlaga-na kazen dosmrtne ječe je
na vsak način previsoka. Obtoženec je namreč tako slaboten, da je ne bo preživel. "
„ Gospa, kako vam ugaja naš novi časopis?"
„Še kar!"
„ln njegova tendenca?"
,, Tendenca... Tega članka pa nisem brala."
Na ljubljanski univerzi, na filozofski fakulteti že 20 let obstaja katedra za hispa-nistiko.
Španščina Slovencem ni več „španska vas". Statistike kažejo, da je to po številu tretji jezik, ki se ga uče slovenski študenti (300). Največ študirajo seveda danes angleščino, malo manj nemščino, francoščino pa le 200 in italijanščino 100.
Večinoma prihajajo tja študentje iz gimnazij, kjer se poučuje španščina: v Ljubljani na Poljanah in v Šubičevi, pa na škofijski v Št. Vidu, pa v Celju, Novi Gorici, Murski Soboti, Postojni, Idriji...
Na fakulteti se podeljujejo se štipendije (v Madridu izobražuje 14 Slovencev, eden v Granadi).
Na univerzi so ustanovili gledališko skupino, pripravili so Teden španske kulture in posvet o Borgesu. Študentje izdajajo v španščini svoj časopis La flaca, profesorji pa revijo Verba hispanica. Sem pa tja imajo tudi lektorat iz portugalskega in katalonskega jezika.
V dveh desetletjih je študij španskega jezika uspešno dokončalo 180 študentov, ki danes poučujejo na srednjih šolah ali pa so postali prevajalci, tolmači,
časnikarji itd.
Veliko prevajajo iz španščine v slovenščino (Borges,) in obratno (Jančar).
Te dni bodo odprli dve razstavi na filozofski fakulteti in predavanje Drugačna Španija, ter bodo debatirali o študiju španščine v Sloveniji.
ČETRTEK, 14. marca:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 16. marca:
Pričetek pouka v slovenskih tečajih.
PETEK, 22. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slov. hiši. SOBOTA, 24. marca:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. CVETNA NEDELJA, 24. marca:
Tradicionalno srečanje v Rožmanovem domu.
VELIKI ČETRTEK, 28. marca:
Sv. maša ob 19. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
VELIKI PETEK, 29. marca:
Slovesni obredi ob 19. uri v cerkvi Marije Pomagaj. VELIKA SOBOTA, 30. marca:
Sv. maša ob 21. uri v cerkvi Marije Pomagaj. NEDELJA, 31. marca:
Velika noč.
SOBOTA, 6. aprila:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 7. aprila:
Bela nedelja. Misijonska tombola v Slovenski vasi. SOBOTA, 13. aprila:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 14. aprila:
V Našem domu v San Justo občni zbor in kosilo Zveze mater in žena.
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
F’odpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
□ po pošti (točno napiši naslov)
□ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: .................................
Ulica in št.: ..................................
Kraj: ........................ Poštna št.: ......
Provinca:.................... Tel.: ............
Država: .........................................
Podpis
Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski pošti esIoveniau@sinectis.com.ar
KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA
Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565
Z žalostjo sporočamo, da nas je po kratki in hudi bolezni _	22. februarja zapustil naš dragi mož, ati, brat, zet in svak
Miha Ribnikar
Zahvaljujemo se gospodom duhovnikom za molitve ob krsti, posebno prelatu dr. Juretu Rodetu in Franciju Cukjatiju za podelitev sv. zakramentov, za pogrebno mašo in molitve na pokopališču.
Elvala Slomškovemu domu za prostor in poslovilne besede ge. Nede Vesel. Hvala vsem, ki ste ga prišli kropit in molili zanj ter darovali cvetje. Hvala mladini, ki mu je pela med molitvami in pri maši.
Bog povrni prav vsem, ki so nam v bolezni ves čas stali ob strani, ga obiskali in nam bili v pomoč in oporo.
Žalujoči: žena Nežka;
otroci Matjaž, Erika in Dafne;
brat in sestra Rudi in Eva; in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires