DOLENJSKE Dolenjske Novice izliajajo vsul; čelrtek ; akt» : : je tii (lun jn'uznik, dan pojU'cj. : ; Cenil jim je zii cclu leto (ml iiprilii do aiirila) 3 K, za pol leta i'5(1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno iu dniice evropske države /-naSa S'ôO K, za Amerik*) 4-50 K. lasi: il) ogluHÏ He pliiětijojo iiii{ii'ej. Vse ilopise, iiarociiiiio iti oziniiiíla H)M'ejtíiiiii tjsk'ui'iia >f. Krnjec iiasl. Dr. Hpuban o miru. Vsi lircptiiiiiiio in (irlitiino i)t> iiiiiu. ^ato o iiiini iiajmjši beremo. Ko vxaiiieš ťasnik v i'okc. iščeS iii vprašaš lo: ali Ijo skoraj inii'V T'i'epriiaiii smo, da ustrežeino čitateljem „Dol. Novic", će priobi^inio mi-rovtii govor d r, 11 rub a u a v državnem íibui ii z dtie 27. junija, preveden iz Češkega katoliškega dticvnika „Našinec" v Olomoucí, , Podobe: Križani, sveti Štefan. Drugi v premeru (12 cm je imel 112 kg. Napis: .Toannis, Jacobi Samassa, Labaci 1801. Podobe: Križani, sv.Lenart, Marija Vnebovzeta. ^ 3. Podružnica s v e te M a r j e te n a Bregu se je ponašala s iienii zvonovi. Najmanjši je osl,al doma. Večja dva sta morala iti. Srednji: Premer 81 cm, teža 289 kg, vlit leta 1811, ima naslednje podobe; Križani, sv. Pavel, sv. Ana in te-le napise: Maci campana est proprietas commun ilatis in Poni(|Ue iiarociiiacTreťfiniensis. Opus Vincenlii Samassa, Labaci anno 1811. (Ta zvon je lastnina soseske v Ponikvah v Župniji Trebnje. Delo Vincencija Samassa, v Ljubljani leta 1811. Veliki zvon, še-le štiri leta star, ni Sel rad, zdelo se mu je, da je premlad, toda, kadar kliče domovina, je dejal, nečem zaostati, kakor ljudje niso |)reslišali itiojega glasn, kadar sem klical jaz k dai-itvi in molitvi. Premera je imel 110 cm, tehtal je 711. Okrašen je bil s podobami: Križanega, sv. Jožefa in svete Jlarjete ter nosil sledeči napis: Naročili so me dobrotniki leta 1913, ko sta bila ključarja Alojzij Radelj in Jožef Fink. Max Samassa, Labaci, št. 4047. 4. Podružnica sv. J akoba na Vrh-trebnjem je imela dva zvona: Mali;, premer 60 cm, teža 12G kg. Napis: Albert Samassa, Labaci anno Domini 1890. Opus Nr. 2458. Podobe: Sv. Jožef, Križani in sv. Janez ev. ; di'Ugi: premer 70 cm, teža 172 kg. Napis: Ojnis Antonii Samassa, Labaci 1849. Podobe: Križani, Marija D. Vnebovzeta, sv. Jakob ap. 5. Podružnica svete Jederti v Škovcu je ohranila dva zvona, le najmanjšega, ki je bil tudi najmlajši, je poslala v bojni grom. Ta je bil vojske navajen, ker luČ sveta je zagledal 1. Ift48. Premera je imel 57 ctii, telital je lOH kg. Napis je bil: Opus Antonii Samassa, Labaci 1848, Podobe: Križani, sveti Jožef, sv. Jedert. (i. Sv. Mihael v Dečji vasi žaluje najbolj za svojima klicarjema k molitvi; žaluje zato, ker sc v to vas od nikoder ne sliši nikak zvon. Mali je mei'il čez sredo 60 cm in tehtal 117 kg ter bil oki'ašen s podobami Ki'ižanega, sv. Mihaela in M, D. Brezmadežne. Napis je nosil sledeči: Nr. 1398. Opus Antonii Samassa, Labaci I85i), Drngi je bil malo večji, 74Va cm v premeru in težji za 20 kg. Videl še i)i bil Abrabariia, to kaže napis: Nr. 90. Opns Alberti Samassa, Labaci 1867. Oki'ašen je bil z naslednjimi podobami: Križani z Marijo in sv. Janezom, Kraljica nebes. 7. liavno tako zapuščena je sveta Ana na Gradiščti. Vi'h hriba sv. Ane je sedaj tihota, niti glas cerkvenih zvonov je ne moti, kajti, tiidi sv. Ana je dala oba zvona. Pi vi (manjši) je meril 58 cm, tehtal 110 kg in imel ta-lc napis: Albert Samassa, Hof-Glockengiesser, Nr. 782, Labaci 1877. Podobi sta bili na njem LISTEK. Spomini no mojego deda in tlliotapcB. Spisal Ivan Sbkla.Hn. i^o nekem zunanjem redu se viili, liako se ni zastonj trudila avstrijska Hpi'ava, da uredi osvojeno Bosno; bosen-skegu prebivalstva pa se je seveda to kulluriit) tlelo do zdaj slabo in'ijclo. Z bosenské .strani t,i j« hp („.gled na hrvaško Kostajnico, ki je v sredini stisnjena pod brdom Dedom. Tukaj je ti.sta ozka ulica, lijer so [uorali streho rezati, a jc še zdaj na mestih tako ozka, da bi naš snen voz težko prerinil skoz njo. Ko so bile slabe letine, se je uvozilo mnogo žita na Kranjsko. Vozil ga je ttidi moj ded iz Siska ali i/ Karlovca. Najrajši so hoilili Kranjci jio žito v Karlovec, kjer ic živelo takrat-že itak mnogo Kranjcev '■iitli zaslužka. V Karlovcu bila takrat Živahna trgovina. Koba se jc dovažala iz Siska po Kolpi v podolgovatih, ozkili ladjah Uiniibasih). Tukaj se je roba prekladala za Reko, pred vsem hrastov les in žito. Na tisočo voz je takrat prevažalo robo po krasni lujzinski cesti na Reko; na Kolpi pa je stalo toliko ladij, da si mogel priti po njih z enega brega na drugi. V Kai'lovcn se jo takrat živelo ugodno. Premoženje si je mogel steči tudi priprosti deíavťt^ Če je bil varčen. Toda vse to ni dolgo trajalo. Železnice so spremenile pola trgovini tam, kjer niso imeli zmisla za naravna občila. l">a so je uredila Sava do Siska in Kolpa do Kaiiovca, bi bil ostal ICarlovec vkljub Železnici še vedno važno ti žišče; tako pa je 1. 1873 na Reko odiirta železnica odnesla tuili blagostanje karlovŠkega prebivalstva. Tti (lasi je dobil Karlovec v najnovejšem času še dve novi železniški zvezi in sicer s Siskom in Ljubljano, vendar ne moie nič več oživeti nekdanja trgovina. — Jloj ded je dohajal po Žito najrajšc v Karlovec. Ostajal je z vozom na Baniji, kjer je bilo takrat vse polno gostileii. IzmnČen od dolge vožnje, se je hotel seveda dobro po-krepčati. In zato je bilo takrat kaj lahko, Dobrega vina je bilo v obilju. Meso svinjsko se je peklo kar zunaj na ulici na železnih kotlih skoz celi dan ter si si lahko izbral najboljši kos Čisto (lO ceni in zraven belega kinha, ]\Ioj ded je odsedal v dobri gostilni, kjer ga je Čakala vedno dobra postrežba. Navadno je spremljal deda tndi moj oče. Pri večerji se je jiilo dobro domače vino. Požunac (naš stari ferkelj) je veljal šest krajcarjev. Moj ded je bil siccr trezen mož,, toda vino mu jo šlo v slast ter pokliče še drugi požunac. Gostilničar mu odgovori, da ga ne bo nosil, češ, da je premočan, „Ej liudik, priiiesi ga, saj ga bom i»lačal!" Vem, da ga boš plai'ial, ali ga no boš nosil", odgovori gostilničar in ustreže svojemu gostu. Ded pije s slastjo, a moj oče pomaga 1)0 malem, ker je slutil, kaj bi so moglo zgoditi. Ko poravna ded račun in hoČo vstati; pade na stol iu obsedi. „VidiŠ", pravi gostilničar, „da ga ne moreš nositi," „Ej hudik, saj sem ga plačal." „Plačal pošteno, ali nositi ga ne moreš", konča gostilničar. Ji oííetom spravi gostilničar deda na jio-čiivališče, kjer je drugo jutro siccr zdrav vstal, ali se znal v bodoče varovati hrvaškega vina. V Karlovec pa je hodil še dolgo potem po žito. Ta trgoviiui s Karlovcem jé prenehala iiopolnoma, ko je bila 1. 18G3 dogotovljena železnica /Cidanimost-Zagreb, Mladostna leta so hitro minevala. Dali so me v Novo mesto v nemško šolo, da sem se mogel preriniti skoz to mučilnico v nepraktično gimnazijo, ker ni bilo takrat pri nas Se drugih šol, a jih žal še zdaj pogrešamo. Hodil sem na počitnice in obiskoval deda v mlinu. Ni bil veČ tako živahen; videlo se je, da mii delo, poprej tako ljubo, dela težave. Staral se jc vidno. Ko sem prišel leta 1863 na počitnice, je ležal (led smrtno bolan na svojem starem domu, kamor se je bil preselil že po zimi radi miru. Prve dni avgusta je končal svoje trudno življenje. Imel je lep pogreb, saj je bil na daleč znan kot. mož iioštenjak. Od takrat nisem zahajal dolgo v Jiaklejice, ker oče je dal mliii v luijem. Čez deset let potem pa se je preselil sam v mlin. Spremenilo se je tukaj marsikaj. Oče je postavil poleg mlina Še žago; mlin sani je dobil lepšo podobo; urejen je bil vrt za zelenjavo in zasajeno je bilo mnogo sadnega drevja. Prihajal sem iznovič v Záklopce, toda ne dolgo. Neprevidnost in nezaijpnost z ene sliani, z druge pa grda ])ohlepnost je provzročila, da, je mlin v Za-klepcih prišel v tujo last. (Kouťc sWi.) te-le: Križani z Mai'îjo in sv. -TaneKoin, Mati božja. Drugi (večji) ju imel premera 74Va cm in je tehtal 260 kg. Napis je bil lia iijcm ta: Max Samassa, Labaci, Nv. 3423; Sv. Ana, liiršlta Mati božja in sveti .Tožel, za nas lioga prosite! 1908. Okrašen je bil s sledečimi podobami: Sv. Ana, Marija lurška z Bernardko, sv. Jožef. 8. Sv. Peter v Je k eni je dal mlajši zvon. Preinei' 7") cm, teža 192 kg. Napisi: Opus Atitoiiii Samassa, Labaci, Nr. 321, 183H. Podobe: Križani, sveti Peter, sv. Floi'ijan. 9. Sv. Junex Krstnik v Brezi je dal istotako manjši in mlajši zvon, ki je uiei'îl v premeni 60 cm in tehtal 125 kg. Imel je napis: Anton Samassa in Laibacli im ,rabre 1825. Okrašen je bil z nasled-njititi podobaitii; Križani, sv, Janez Krstnik, sv. Janez ev. 10. Jialostiia M. R na Vinji-gorici je ljudi vabila k sebi s tremi zvonovi, sedaj pa samo z enim, ker dva" je žrtvovala rešenju domovine. Manjši je imel premera 48 cni in je telital G6 kg. Napis je imel: Oims Vinceiitii Samassa, Laltaci, 1805; podobe pa: Križanega in M. B. Vnebovzcte. Drugi je meril 56 etii, tehtal 85 kg in imel napis: A. Samassa in Laibach, annb 1827, ter podobe: Križanega ter sv. Antona l'ad. Rekel sem gori, da imamo 12 cerkva, v tem spisu pa je naštetih samo deset. Zakaj y Zato, ker sv. h^lorijan v Uaćjem selu in sv. Jurij v Lukovkii imata tako stare zvonove, da niso bili za v boj. Odposlali smo torej vsega skupaj 16 zvonov, v skupni teži 4247 kg, prejeli smo zanje 16.988 K, ki smo jih i)a zopet poslali zoper naše sovrage v obliki VI. vojnega posojila. Će še omenim, da sta se farna zvonova na zmrznjenih tleh v kosce razbila ter da so pi idna dekl\;ta pokrila njihove zemeljske ostanke z venci 1er jih spremila na zadnji poti do kolodvora, sem s tem povedal, kar je bilo vredno, da se otme pozabljivosti. Josip riaittariĆ, dekan. Trebnju, dne 2(3. junija 1917. Dopisi. Iz DobrniČ. Naša dekliška Marijitia družba lepo procvita. Na Alojzijevo nedeljo se je zopet pomnožila s 24. ilanleami. Spi'ejein se je vi"šil zelo slovesno, da šc nikoli tako. Kandidatinje je spremila cela družba z zastavo pred krasno ozaljSan oltar Brezmadežne. Slavnostni govor je imel č. gosp. Alojzij Salvadoři, bogoslovec tržaške školije, ki biva v Dobrnicuï'na poćitnicah. Družba se mlademu, navdušenemu gospoilu za lep, pomenljiv govor iz srea zahvaljuje. Med sprejemanjem je. iz-boiiio piepeval dekliški pevski z\joi, ki se zdaj sicer malo krha, a upamo, da le mimogrede. Pevskemu zboru še vedno rada pomaga nekdanja družbeidia, cerkvena pevka, sedaj omožťna Jlînka Stariě, ki s svojim izredno globokim, Čistim in lepim glasom kar očara. Vsa slovesnost je ])rav ginljivo vplivala na eeto cerkev. Zadnjič je nekdo v „Dol. Novicah" ošteval dekleta zaradi „šjiic". No, jia ni tako liudo, kakor se je oni dopisnik iz-1'azil. Nekatere se res nekoliko Čedneje nosijo, kar pa mladini dekletom ni zameriti, da je le obleka dostojno narejena. Mislimo, da tiste spieatie rute ne delajo nobenega pohujšanja. Suša je pi'i nas že nesnosna. Smo že na koncu z vodo in z vsetu. Ni ga dežja in ga ni, Cepi'av smo že v zadnjem času obhodili v procesijah vse podi'užnice in obrali vse svetniku in svetnice naše Tare, Kaj bo. Če se nas kmalu Bog ne usmili? Trda nam gre pa tudi že za fante tako, da se puiiee zanje že kar lasajo. Jej, kam smo prišli! Postiljou se nam je tudi skujal. Vozi namreč samo vsak drugi dan, a mi s tem nikakoi' nismo zadovoljtn'. To tiiora biti drugače, saj nismo na koncu sveta. Če eden noče, bo pa drugi. Iz Čateža, O razmerah v potresnem ozemlju v Brežicali, cerkljanski in čatežki župniji, poroča prijatelj naSemu listu: Precej po nesreči je jioslala vojaška oblast vojake-sajjejje, ki so podprli, kar se je pretilo podreti, napravili barake za urade v lírežieah ter nekatera poslopja zvezali. Ko so bili sapeiji odpoklicani, so prišli drugi vojaški delavci, posebno zidai ji. Zdaj jih je v Brežicah okrog 190, v Ki'ški vasi (za Kranj.sko) pa le okrog 60, dasi je na Kranjskem več objektov poškodovanih in bo treba več poslopij popolnoma jia novo pozidati; v Brežicah bo popolnoma nov menda le frančiškanski samostan (eerkev ostane stara). Poslopja so pa v Brežicah seveda večja. Če ne bo več delavcev, se bodo (»ozidale komaj kake tri liiše v krški vasi in nekaj se jih bo popravilo. Drugo bo čakalo boljših Časov, Niti peči ne bo mogoče vseh popraviti do zime. Samo v občini Čatež okrog 30i) hiš) se je podrlo, ali je bilo jako poškodovanih 280 peči. — Kako je z božjo službo? V Brežicah imajo že od začetka aprila božjo službo v župiii cerkvi, ker ni nevarno poškodovana. V satiiostanu imajo božjo službo v zakristiji, a v kratkem se vrnejo v eerkev, kei' bo prezbiterij kmalu za silo popi'avljeti. — V (Jeikljaii je božja služba v stari šoli. Ni š« odločeno, bo ii treba cerkev vezati ali ne; podirati nebo Mtiba nič; torej je upanje, da se vsaj pred zimo v mejo v cerkev. Najhujše je na Čatežu ; božja služba, ki se obhaja deloma v zasebni hiši, deloma v )iol ui'e oddaljeni kapeli, jako tipi. K{)liko bo ostalo župne cerkve, ni Še odločeno; seveda bi bilo najbolje vse jiodreti, ker je vse razpokano in zi'aliljano; a stroški bi hili za novo cerkev jako veliki. — Župnik se vrne v kratkem kot begunec „domov" ~ pane v župnišče, ampak v župnijsko drvarnico. Posli so so bili vrnili že po Veliki noči v konjski blev. Seveda je oboje za silo prirejeno za stanovanje. Vojni pregled. Italijiinsk« bojišče. — Kuk(jr se je l)*»roCiiio in vojuej;a tiskovnega etanii, so Ituli-Juiii, odkar je poiielmbi dcsetii soSka bitka, piiinkušali B poCasnim delom se iistaliti v pred-postojiuiki Kostanjevice, Razstrcljevall, vrtali in tirxojavljíili so priduo vsako noč, Kmalii se jc ranSb'iia nova črta za bodoic napade pred prvotnimi sovražiiiiiii Črtami. Že so Italijani pošiljali močnejše čete pred njo, a hitro je končai italijanski načrt drzen uapad junakov lionved-skih polkov ill 31. Vzeli so v prvem iiavahi z naskokom italijansko poKtojanko, ttjdi dva častnika in 270 mož in zaplenili dve strojnici. Odbili 80 na to še dva italijanska najiuda. V italijanskem jarku, ki so ya Italijani tako skrbno pripravili, slojf.' ifjili prednje čete. Napad so voditi izključno ndadi Častniki |H'oato-voljei, ki s(f v ročnem inetežu s svojimi malimi četami delali čudeže ter dosegli popoln uspeli, Zadnje dni se iï. tc^^a bojišča ni iiič poseb-ueg'11 poročalo razvcn 1), t. m., ki javlja, da so pri Vodieali naši odbili neki italijanski sunek. , ItusUo bojišče. — V bitki pri Stanislavu, ki je trajala dva dtii, imeli so Kusi, kakor se 9. t. m. poroča, tis])eh, katerega razširiti pu se jim ni posrečilo. Napadli so s premočnimi silami naše postojanke ob liistriei-Solotvinski, I'll sem in tja viUujoČimi, nad vse Ijutimi po-)>ližniini boji ostala'je naša prva postojanka potefi .Jamniee v rnskili rokah. Naša tainošnja črta se jc iiniakiiila na jnj^ovzbodni rob Crnejia Ijaza, zveza s sosedtijim odfnekom ni pretrgana. Ucsniea je ie^ da smo se imiakiiili od zahodnih olircžnili vrliov liistriee proti višinskemu gre-)>enn inLeiiovaiiega pobočja, Nastop rezerv nam janiči, da vzdriimo dnigo črto. Uspeh sovražnika je sliČen onemti pri Koniueby-Zliorovii. Tudi jifi Htanishivii jc vsako ])ro-diranje sovražnika preprcljeno. — Dva dni kljubovale so naše čete vsem ljutim napadom iiiisov, V popolnoma v/.ravnanih jarkib branila se je divizija junaško proti vedno z uovii na-padujoČi premoči sovražnika. Koso Kii.'ii t. ni. opoldne in prve ure popoldneva nove rezerve v l)oj jioslali, morale so nase čete zapustiti prvo Črto njili otirambnili jiostojank. Mali del jirostora, v katerem so Kiisi na eesti od Stanislava proti Kaluszu napredovali, plačali so z ogromnimi izgubami. Pri prvili najiiidih izkrvavelo ni nič manj kot štiri ruske divizije. l'ravoČasni protinafiad hralirib hrvaških čet, Žane z Iblane. O „Dol. Novicah". Na bujiš, ta 12. junija 1917. — Mai-skter moj nekdajn prjatu in ttivarš, k snia ga u tisteh luštneb cajteh tulkat skupi žiitgal tam u bel Iblan pr Fajnioštr al pa pr Waisenholf, se hu čudama za-čudu, kuk,u in na kaka viža jest pridem spet du tega naumcnga pisajna u ta slu-venske cajtcuge in tu še clu u ta dulenske, ne pa, de b že saj ljublauskem cajtengam Čast delu. K buja sluvensk prvakari in rudalubi tu zvedl, veui, de se buja tle iz same sramežlivast fentat, češ: Lej ga, /kaneta, kdaj sma se mu pa tku zatiierl, de nas še na pugleda ne in soj taient raj dol pu Dtilenskem prdaja, kukr pa, de b se spounu na soje ta stare kumpaiijone. Maja prou; al jest jem bom pa tud ena povedu in jem s tem gotle zamašu. — Dons je vojska in u vojskenh časih je ulik duvolenga, kar b tku neko! na blu. Jest stn na front; dost sin ife poskusu, dost kugel m je Že frčal ukul ušes, dost takeh Žvauc, k se jem pran pu dumafie uši, snice, itd. sa me tle snst in kumi sin se jli ubranu. Pa use tu me h še ne napotel du tega u.sodapounega šrita, če b se neki na prgodel, kar m je dal kti-rajža, da stu spet prjeu za pisatelsk peni. Morm bolt puvedat, da sin zvest iia-ročnk „Dtilenskelt Nuvie", U eni zaden numar sa se velespuštvan gespud redelitar neki prtužval iirsa jamral, de je armada ud naročenku ta „Dulenskeh Nuvic" ulik prmejhna, de h se list sam mogu kusat s tku dragem sredstvani, kukr so dondons. Zatu pa, de h usak prstaš prdobu saj še enga nouga naročenka, pa b blu koj bulši in b lia blu treba za Dulence tku pu-trebnem liste konca uzet. K sm prbrun te prtrslivc vrstice, se m je ta sluvensk i'edebtar zasmilu du dna že tku dost ud vojske ranenga si'ca in sm holt koj takrat sklenu, de mu bam šov na roke pr te agitaci, Zdej se pa ubračam na use Sluvcnee skupi, še pusebi pa lui Dulence in na na-ročnkc „Nuvic" z ena lube/.niva prosim: Dejte, i^a puslušajte bsedc, k vam jh [)U-kladama na srce; budite štolc, de ste Sluvcnee, piidiierajte dumače cajtenge, kdur le more, uej se naruČi na „Dulenske Nuviee". S tm buste pnkazal soja narudna. dužnost in buste bolt seb in drugem kii- ristel. — Mugoče me na buste dobr za-stupil, k pišem u ta iblanske šjiraii; to nč na de; pa mal štederite! Jest pa na znam drgač pisat in tud nočm, zatu, de me boja tud Iblančan zastupil in boja iz-previdel, kuku sveta je dužnost pudperat ta sluvenske časupise. Č se ta nemške cajtenge Inhka bereja in s tem sevedi pudperaja, zakaj pa, de b se domače tku imstrali gledal, čeraven na teče sam med iz neb, — Use tu pa vam guvanm prov z resna vola, brez usacga špasa. Že zatu b mogle moje besede dobr sad riidet, k jh pišem pr tak uručin in s taka muka. Sonce se je glili u ta leva plat našh šicengrabnu uprl in tku prpeka, de m pot kar lije s ksihta; šnajctihel je že tak, kukr de b ga glih kar iz vode putognu. .'Vlso Še enkrat vas prosm, use sluvenske rudalube, de nekar ne pozahtc mojih besed, aiiii)ak se usniilte „Dulenskb Nuvic" s tm, de egeterate zane, ker le morte. Vaša muja na bu zaston. Clu jest vam bum hvaležn in bum pokazu soja bvaležnast s tm, de bum večkat kej luštnga spisu; gespud redeiitar m btija že pivušil kutiček u sojem liste. Na svidene! V. B. katere so Huse zagrabile v bok, ustavil je rusko |irodiranje. Na ostuli hojni črti delovalo je po večini le topništvo. V Karjialili in oh zgornjem teku P.isiriee-Solotvhiske otiiiavaln je več .'itotnij naše varnostne črte, V ostalem seje t, m, videlo malo rii-ske pehote. Kuska oienziva sega do moldavskili gorâ, kjer «<■ bo še-le pokazalo, bodo li Rusi mogli nastopiti z isto silo, kakor v bitki pri Zborovii, ki .spada paČ mej najkrvavejše bitke vojske. 1'ri velikanski važnosli odločbe, za kútero kockajo zdaj na vzhodu, ni misliti, da lii sc rnska ofenziva kinaiit končala. Na morju. — WoHVovunid javlja dne i), t, m., da je bilo me.scea junija po doslili poročilih po vojnili odredbah osrednjih držav uničenega nad en milijon ton ladjinega ]iro-štora pri trgovskih ladjah. Ti uspehi podmorskih čolnov opravičujejo popolnoma zaujtaiije, da hode to dejstvo neizogibno o<[ločevalo pri naših sovražnikih. Cerkveno. Lepo ozaljšane oltarje občudujemo letos v kapiteljski cerkvi. Vsi oltarji so več ali manj okinčaiii z zelenjem in dišečimi, svežimi cvetlicami. Ob večjih praznikih in izvanredniii slovesnostih so ])a kar skrijejo oltarji pod obilnostjo bujnega cvetličnega nakitja. Človeku srce naravnost zanka — tako blažilno in prijetno dopadljivo vpliva to okrašenje na tijega. — Kako zelo so nas čestokrat motile tiste narejene suhe i'ože, jioine prahu in ju'azne lepote, ki so Štrlele po naših, sicer tako okusno izdelanili oltarjih, kajti narejene cvetice iiiso nikoli tako umetno izdelane, da bi zamogle le od daleč tekmovati z umetnostjo in krasoto naravnega listja, naravnega cvetja in naravnih cvetlic. lu večji je bil jtraznik in slavnejša sloTtsnost, bolj so silile v oči stare rože izmed leskeČilt se svečnikov. A sedaj je naša kajiiteljska cerkev ju'avi paradiž: kakor vrt s cvete-čimi gredicami. — Toraj, v ogenj s [lo-nai'ejeniiiii dragimi rožami! l'osebno v ])oietnem času naj izginejo vsepovsod iz cerkva, ko liani nudi božja narava dovolj vsakovrslnili krasnih cvetlic po nizki eeni. Po zimi pa naj bodo oltarji prazni, ampak cisti, kar je veliko dostojneje za božjo čast, kakor Če so obloženi z bledimi papirnatimi ali platnenimi rožami. — Da pa imamo sedaj tako prijetno notranjščino cerkve in vedno ozaljšane oltarje, gre jii va hvala vztrajni marljivosti odseka dekliške Marijanske kongregacije, ki je z dovoljenjem cerkvenega predstojništva z ljubeznijo In navdušenostjo jirevzela oskrbo za olepšavo oltarjev in splob hiše božje. Tudi v več drugih župnijah delujejo hvalevredno enaki odseki, koder jih jia ni, pa se naj ustanove. Takšnim nelahkim nalogam je kos le nežno srce, dober okus in spretna roka vrlilt deklet. Ravnotako zaslužijo pohvalo tudi novomeške gospe in gospodične, ki radevolje in nesebično posojujejo svoje ljubljenke-rože tíospodu in Mariji. — Boç bodi vsem-vsem obilen plačnik!__ DomaČe in tuje novice. Grof Attems, dež. predsednik kranjski, je dobil od cesaija vojno dekoracijo li komturneiiiu ki ižcu Franc Jožeťovega loda z zvezdo. Odlikovan je bil z železno kjono Jll. reda z vojno dekoracijo radi hrabiega obnašanja pred sovražnikom gosp. major Oskar Bobić. Njegov oče je bil 1. 1K74 daviini kontrolor v Novem mostu. Drugič odlikovan s „Signum landis" je bil nas domačin iz ugledne rodbine g, nad poročni k .loško Rosina, sedaj pri praškem strelskem polku št. 8, V vojski se nabaja Že od pi'vega začetka, V Srbiji je bil ranjen. Na fronti v Galiciji je zbolel, pa je sedaj zopet Čil, Bog ga ohrani i nadalje v zdravju! Sodnikom imenovan je bil tudi avskul-tant g. Yinko Strasser pri okrožnem sodišču v Novem mestu. V zadnji številki çmo prezrli to objaviti, katero neljubo pomoto naj nam g, sodnik blagovoljno oprosti. Umrl je 9. julija ob 6. iivi zjutraj v gradu lia Kaďiiiu v Kandiji obíeziiaiií gosijod Vtlko Rosina, živitiozdraviiik iii ))oscsliiili, po ilolgi mučni boleiîiii, previden 8 sv, iîakraijiciiti, star ňt) let. »Slovesen pogreb je Idi v sredo, ob pot B. uri popoldne ob veliki udťležbi obííiiistva i/, vseli sfanov na pokopališče v Šiuiltel. Veliko njegovih Častilcev je prihitelo tudi ii! Metlike, kjer je deloval kot iîivi'stcn Ži-vinozdravnik skozi veliko let; prišli so, da izkažejo svojemu dobreiiui in odkritemu prijatelju zadnjo Čast. Tokojiicga je vse .spoštovalo vsied njegove prijaznosti in niiruljubnosti. Beloki'anjiiani mu bodo ohranili vedno hvaležno si'cc za njegovo nesebično in hitro pomoč jiri živini. Bodi mu ohranjen najboljši spomin! Dan žepnih robcev v Novem mestu. Robcev, od])ad!iov )>latnenih in boitibažnilt tlî-anin in druzegii nerabnega perila se je darovalo za 3S iu pol kilogiama. Denarnih prispevkov sc je nabralo za 1^0 ]i G O v. Oboje sc je odposlalo na pristojno mesto v blag vojni namen. Odbor izreka vsem darovatelje tli prisrčno zahvalo. Mestna hranilnica v Novem mestu. Iz letnega računskega zaključka za 23. npravno leto posnamemo sledeče poročilo z dne 24. itiaja 1917: Denarnega prometa je bilo v letu 1916 9,485,8(îil K 27 vin.; koncem leta 1915 je bilo vlog 4,023.742 K 96 vin.; leta 1916 je bilo novih vlog 2,030.456 K 18 v; nevzdig-njeiiih obresti se je kapitalu pripisalo 182.635 K 21 vinai'jev ; dvigov je bilo l,495.7(il K 28 v; vseh vlog je bilo dne 31. dciccmbra 191G 4,741.073 K 7 vin.; iiovili ktijižic se jc přetečeno leto izdalo )01(), popolno izplačalo 379, priraslo jili je torej 631; konec leta 1916 je bilo 5990 knjižic s povprečno vrednostjo 790K i^v; ])osojila na zemljišča [»'oti intabulaeiji so znašala konec, leta 191') 2,333.036 K 23 vin.; posojil konec leta 1916 je bilo 1,851.627 K 82 vin.; -Uipotečna posojila dajo 3y'()r>7u pokritja vseli vloj?; vseli hipotečnih dolžnikov je 1485 (,er pride povprečno na eno iiipoteko 1246 K 88 v; konec leta 1915 je bilo menic 306.116 K; konec leta 1916 Je bilo menic 223.955 K; liri javnih denarnih zavodih na tekočem ■■ačtinu je bilo naloženega denarja konec •eta 1916 1,807,629 K 10 v; izposojila vrednostne listine leta 1915 7B25K; izposojila lia vrednostne listine leta 1916 25.(i79 K 32 v; vrednostnih papirjev je imela hranilnica po kur^ni vieiinosti pri upravi 726.745 kron; Ciisti dobiček iz leťa 1916 28.179 K 49 v; pokojninski zaklad je znašal konec 1. 1916 13.694K 96 vinarjev; saldo splošne rezerve ziiaša 325.308 K 38 v, to jc 6-86"/, vseb vlog; saldo posebne rezerve 16.819 K 53 vin. Hranilnica se JC po možnosti trudila za vojna posojila; iz svojega je dosedaj pod-l'isala 590.000 kron, za stranke pa nad okroglo 120.000 kron. Darovi za slepe vojake v Gradcu; f^iosp. Jos. Jndnič, Feldpost 646, 2 kroni; g. Neimenovana 2 K; gosp. Miha Mramor IK; preč. g. Jos, Bambič, Pretoka, 4 K; g- Marija Smerke, Stožce pri Ljubljani, kron. Bog plačaj in nakloni novib dobrotnikov! Srčne pozdrave poSitjamo vsem Do-lenjkatn in Dolenjcem iz visoke planote italijanske, ki jo je mislil polentar vzeli nazaj, a jo jfi velikimi "izgubami dobil po „pukli". Al. Novak, korporal, Anton Košir, četovodja, Jos. Udovič, .Jui'ij Glavič, Andrej Ciuha, ,7. Taučar, Tomaž Moneta' Fr. Tate. Iz ruskega ujetništva se je oglasil ■iosip liro vat, posestnikov sin iz Velikega Podljubna Št. 16. Dne 1. apilla je poslat „odki'itoe pismo" s poštnim pečatom «Sosnica", v katerem naznanja, da je že 20 mesecev v ujetništvu, t. j. od avgusta '915, in res od tedaj njegovi domači niso 1'1'ejeli nikacega glasu o njem — in da Vsak teden piše jio eno kartico, a da ne dobi nikacega odgovora, katerega tako željno pričakuje. Naslov je: Vojnopleni J, 11., V. ICudroska. P. Čeniotič, Í!ernavska guberjiija. Rusija. Upajte, ki še ne veste kaj zanesljivega o svojili pogrešanih domaČih vojakih. Hranilnica in posojilnica v Kandiji naznanja, da so obligacije V. vojnega posojila vse došte in jih vsakteri Interesent lahko dobi. Nesreče. JoŽeŠutar, pos. sin iz Orešja pri Řmarjetl, je padel s črešnje in si zlomil obe roki. — Anton Juh, begunec iz Solkana, se je vsekal v levo koleno. Ponesrečenca se zdravita v kandijski bolnici. Posnematya vredno. Že večkrat smo obsojali v našem listu, onesnaženje blagoslovljenih krajev, prostorov okoli cerkve, posebno pa pokopali.šČ, kjer Čakajo nasi dragi vstajenja k večnemu življenju. Do-sedaj áe tiaše pi'itožbe niso veliko izdale. Temn bi se lahko veliko odpomoglo, Če bi se pokopališča zaklepala. Lej) dokaz nam nudi vas Orehovica na Dolenjskem. Ko mi je neko vljudno dekle na mojo prošnjo boteio pokazati cerkvico, je moralo najprvo oilkleniti pokopališče. Kako snažno pokopališče! S cveHicami obloženi grobovi in lični križi, to vse leži in stoji v hvalevrednem 1'edu, v lepih vrstah, kakor na preprogi zelene ti'ate. Na sredi pa kraljuje lična cerkvica, katere notranjost kaže, da je vaščatiom zai'cs na srcu lepota svoje podružnice, da znajo spoštovati blagoslovljene kraje. Oast vašČanom ! Padel je junija 1917, zadet od laške mine, dolgoletni strojni Čikoslavec „Sloven. Gospodarja" g.. Alojzij Exler. V časn od 2ik avgusta 1907 do 19. scjit. 1908 je kondicijoniral tudi v tiskarni .1. Krajec nasi, v Novem mestu. Bil je marljiv in vesten delavec in prijaznega značaja in obnašanja. Vrlemu slovenskemu junaku svetila večna luč! Dva požara. V Gornji vasi i>ri Le-skovcu je pogoiel .Jan. K oče v a i', Zgorela jo hiša, poslopja In vsa ojirava. ZaŽgal jc 4 letni otrok, — íí. julija jc pogorela v fai'i najvišje ležeča liiŠa in gospodarska poslopja Antona Hadi, posestnika na Dednemvrhu; tudi precej denarja. Vžgala je strela. Blagodejni dež smo dobili tudi na Dolenjskem. Bog je uslišal prošnjo ljudstva, da ga je rešil jired katastrofo lakote, ki hi bita neizogibna, ko bi trajala neznosna suša še eden teden. Tedaj Bogu čast in hvala! V vlaku pozabljena je bila 21. junija t, 1. na progi dol. železnice ženska ročna toibica, v katei i je bila potna legitimacíjá in več diugih vrednosti. Dotična dva gospoda, katera sta se vozila dotičnega dne z veČei'nim vlakom iz Ljubljane proti Novem mestu v družbi neke gospodične v železniškem kopeju, se, ker sta osebno znana, vljnduo prosita, da isto torbico izročita, oziroma ])ošljeta proti nagradi ua postajni urad v Veliko Loko. Strela udarila, v sredo popoldne, dne 27. junija je treščilo v bišo posestnika Janeza Prosen v Strahitiji v Naklem. Pogorelo sicer ni veliko, ker je vojaštvo s civilisti vred priilno gasilo, toda zgodila se je še večja nesreča. Žrtev ognja je namreč postala hišna gospodinja, mati g. profesorja Petra Prosena, ki Je padla po stopnicah, ko je hitela ven ter je obležala v ognju. Reševat jo Jo skočil nek vojak, ki se je pa tudi sam močno opekel po celem telesu. Mati je živela še en dan 1)0 tej nesreči in je bita pri popolni zavesti, čeprav svojega telesa, zlasti pa glave ni nič več občutila. — Gosp. profesoi'ju Petru in vsej cenjeni prizadeti obitelji naše prisrčno sožalje! Cigani so prava nadloga, posebno v novomeškem okraju. Dne 25. junija krog 10. ure dopoldan na Hudem so pokladli posestniku Francu lievcu iz hiše denarja 1040 kron in špelta 5 do 6 kg. Tat je zdrobil okno, |io sobi brskal, iz škrinje vzel denarnico, jo odprl ter vzel hitro en tisočak in dva desetaka; med tem, ko je denar spravljal k sebi, mu je en večji bankovec odpadel, ki se je našel na tleh poleg denarnice. Pri begti je vi'get Špeh od sebe. Poleg liiše je stala ciganka, najbi'ž na straži. Orožništvo je osumljence že oddalo sodišču. Denarnica se je izgubila z denarjem od knjigarne J. Krajec nasi, do mesttie hiše poleg drevoreda. Pošten najditelj se prosi, da denarnico z denarjem Izroči proti nagradi pri Mestnem županstvu. Odlikovana Doler\jca. Z železnim zaslužnim križem na traku hrabrostnesveiinje sta bila odlikovana desetnik Anton Hrovat iz Ambrnsa in poddesetnik Miliael Sturm iz Fužine pri Zagracu. Velikanska kača ima baje nekje na Barju pri Ljubljani svoje podzemeljsko stanovanje. Getovo je to prazna govorica, ker bi se sicer eden ali drug odvzal pozivu uredništev. Češ, komin- je kaj več o tem znanega, naj sporoči. Pa dosedaj Še ni prišel verodostojen poročevalec. Novi dvekronski bankovci so prišli v promet 9. julija t, 1. Novi bankovci imajo datum 1. marca 1917, Barva je rdeča in črna; v obeh zgornjih kotih sta naslikani ženski glavi. „Špange'" odpravljene. Naš cesar jc odredil z dne 19. junija 1917, da je odslej napi'ej v naši armadi odpj'avljena vojaška kazen „Špange" ali vklepanje vojakov v spone, kar ni bila dosti manj grozna kazen od obe.šanja k drevesom. Tedaj zopet nov dokaz izredne ljudomilosti plemenitega našega mladega, a modrega vladarja. Bog nam ga ohrani! Podpisujte šBsto vojno posojilo! Kraiijo Neubîiiier Naprej! 1'fisetn begunca. Domači kraj me vabil je: „lirasote moje glej!" A žalosten je peval glas; „Naprej, oh, le naprej!" Kako sladko duhtelo je s cvetov prepolnih vej ! Kako grenko zvenelo je: „Napi'ej, oil, le naprej !" Spremljalo me je petje ptic do domovinskih mej, a tam je pelo žalostno: „Naprej, oh, le naprej !■' Doklej naj romam in trpim, usoda mi povej! Odgovor mi zveni grenak; „Naprej, ob, te naprej!" Tredragi čitatelj! — Ali ste iíť pridobili saj eimga novega naročnika /,a „Itol. Novice''i — Zakaj ne! — Število naših iiiiov pniv počasi narašča! — l'o-sliHsite, pokažite liohro voljo /ai dobro stvar Î — Takoj v nedeljo po sveti nmši prigovarjajte sosciln ali sosedinji tako dolgo, da so naroči nii edin dolenjski list. Uradne vesii. Najvišje cene za nekatera živila za en kilogram. Koren 30 vin., pesa 30 vin., repa 16 vin., repa kisla 40 vin., nadzetii-Ijica-(kolaraba) 30 vin., bren 1 K 50 v, Šltinača 1 K, ze^je sveže 20 vin., zelje kislo 60 vin,, čebula 1 K 20 viu., tižol svež v Strokih 60 vin., češenj 2 K, petersil (šopek s tremi kosi) 10 vin., paradižniki GO vin,, zelena 8n viit., grah sveŽ v štrokih 60 v, oLrovt 24 vin., kumare sveže'30 v, race 4-50 K, gosi 4-50 K, purani 4-50, kuretina (odrasla) i K, kuretina za peči, par po velikosti 8 do 10 kron, piščanci za pohanje po velikosti (i do H ki-on. Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode prihodnji teden, dne 17.. 18., 19. in 20. t. m. oddajala mestnemu pi'e-bivalstvu koruzna moka in kaša terp.šeuičiii zdiob (za otroke do Štirih let) in sicer v običajnem redu: Hiš. St. 1 do 56 v toi'ck od 3, do (i. iirc)>op, ri7 13y v sredo 3. ti. 139 220 v četrtek 3, 6. 221 298 v petek 3. 6. Mast pa se bode oddajala od sedaj naprej vsaki petek in soboto, začenši ta teden, to je 13, in 14. julija, in sicer v sledečem redu: V petek h. št, 1 do 40 od 8. do 9. dop. 41 ■ 9,^) 10. 96 !,'>] 10. 11. V soboto 152 214 H, 9, 215 262 9. 10. 263 29S 10. 11. Vse sli'anke naj prihajajo točno ob določeni url ter prineso s sabo potrebni drobiž. Razglas. Glasom pozivnega razglasa „T" so bili posebnega pregledovanja dolžni vsi v letih 1893 do 1867 rojeni čiiio-vojniki, kateri so bili dosedanjih prebiranj oproščeni, ker so bili poprej radi pogreškov spoznani za vsako službo nesposobnim in bili vsled tega izbiisani v nabornem izkazu, ali pa so prejeli kateio drugo oprostilno izkaznico CinovojniŠke službe, ali odliodnico, ali pa so ijiieli pi'avico do kake take listine, K tej skupini so sjia-dali tudi: 1, Invalidi z invalidnino in dokladami za ranenje, kateri jili Še vedno vživajo in 2, vsi v teku vojske z odliodnico odpuščeni črnovojniki, ako niso bili v smislu točke 5 omenjenega poklicnega 1'azglasa še-le po 30. novembru 1916 potoni s II p e r a r b i 11- i r a n j a o d-puščeni, odsl o vi j e n i, oziroma, ako ne spadajo v smislu točke 7 tega pozivnega 1'azglasa med take črnovojnike, ki oči vi dno niso sposobni za čniovojno službo z orožjem. V kolikoi- se tiče določenega roka (30. novembra 1916) je mer oda j en datum dotične končno-veljavne odločitve, ne pa datum izdane listine, ki je zaznamovan ob nje sklepu. Dognalo se je, da je več črno-vojnikov teb dveh skupin vsled napačnega razumevanja omenjenega razglasa od prebiranja izostalo. Ti črnovojniki se s tem poživljajo, da se najdalje do 15. novembra t, t. zglasijo pri županstvu njih bivališča v svrho naknadnega prebiranja. Če kdo ne jiride k naknadnemu prebiranju, se to kaznuje po zakonu z dne 28, junija 1800, drž. zak. Št. 137 o kaznovanju, ali kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja, ali zapelje k temu. — C. kr. okrajno glavarstvo, Rudolfovo. Razglas. Glasom ukaza c. ki', deželne vlade z dne 21. junija 1917, št. 18.488, dal je C. kr, urad za ljudsko prehrano za Kranjsko 10 vagonov sladkorja za vku-hanje sadja na razpolago. — Od te množine pride na tukajšnji politični okraj približno en vagon. — V prvi vrsti določen je ta sladkor za razdelitev sadjerejskim društvom in njih članom, ki pridelujejo sadje, posestnikom manjših sadnih vrtov, Šolskim vrtovom in vrtovom župniŠČ in sploh za vrtno sadje. Sladkor sme se nakazati v obče le v največji izmeri do 10 kg. Večje množine smejo se dovoliti le v najizrednejših slučajih, če je to z ozirom na množino pridelanega sadja upravičeno, Vsi posestniki sadnih vrtov, ki bi radi, da se jim nakaže nekaj slatlkorja za - vknhanje sadja se tedaj poživljajo, prošnje za sladkor pri pristojne m ž u-panstvu pismeno vložiti. Prošnje morajo obsezati naslednje jiodatke; 1. Ime in stanovališČe prosilca, 2, Šl.evilo sadnih dreves, 3, Množina sadja, katero se namerava uporabiti za vkubanje, 4. Množino zahtevanega sladkorja, — Ti podatki, po-sebtio dejstvo, da je prosilec posestnik sadnih dreves, potrjeni morajo biti od pristojnega žuiianstva, i)ri katerem se morajo prošnje najkasneje d o 20. j ul i j a tega leta vložiti. Županstvo mora vložene prošnje takoj, in sicer najkasneje do 25, t. m. sciiikaj preilložiti. Na pozneje vložuiifi })roštije sc ne bo oziralo. V povsem i z-j C m II i h sliiiSajih, in sicer Ic tedaj, Čc 1)1 oil tukajšiijenm okraju nakazanega sladkorja kaj ostalo, dovolil se bo sladkoi' tudi potreliniiM gospodarstvom, toda k vcčjeijui v množini 2 kg za gospodai'stvo. Tudi tozadevne lu'osnje gospotIar.stcv nio-lajo se najkasneje do gori določenega tcrtiiina pri pristojnem županstvu pismeno vložiti. Otl županstev semkaj predložene prošnje bodo se od okiajnega glavarstva presodile, ie so utemeljene ter se bodo potem upi'avičenceiii izdala nakazila za dobavo sladkorja za vknliavanje sadja, Sladkor Minel sc bo porabiti edino-Ic za vkiiljavanje sadja in je poraba tega sladkorja za izdelovanje mošta in sadjevca brezpogojno pi'epovedana. — C. ki', okrajno glavai-stvo, Rudolfovo. Satanova novoletna darila. Poljsko spisal Cbochlik. 1. Celo satan ima male nezgode. Zvit je in previden, ima Jve roki, a samo eno nogo in eno kopito.. Zaupati pa moi'C svoje kopito samo tiiojatrn iz kraljestva teme in ravno zato pa ima tudi svoje nezgode. Od časa do ćasa izgubi podkev na spolzki poti. Če ni nobenega i'Cjiatega mojstra blizu, nui ne more pomagati noben smrtnik. Satan šcpa in pogosto mn spodrsne, da leži kakor je dolg In širok na tleli. Takrat se celo peklo peni od jeze, angelčki v nebesili pa glasno vriskajo oJ veselja. Tudi se dogodi, tla satan, kakor je i'azsvetljen, med potoma kaj pozabi ali izgubi. To se zgodi navadno, íe je požrl preveč vrele smole ali je živel prerazkošno. Take nezgode satanove imajo posebnost, da uiu čisto nič ne škodijo, ljudem pa tudi nič ne koristijo. Tako se je podal satan nekoč v silvestroví noči na pot v Varšavo z vrečo polno novoletnih daril za svoje prijatelje. Med potoma se je ustavil pri svoji teti, mladi čai'ovnici, ki ga je sijajno sprejela in pogostila. Prišlo je na mizo med drugiiit tudi pečeno srce nekega skopulia, pašteta iz možgan neke nečistnice, jezik neke opravljivke, potem velika stekletnca vi-eie smole, v resnici gostija posebne vrste, a seveda samo za želodec satanov. Požrešni satan se nikakor ni dal pimîti, ampak je žrl za štiri, pil za osem niož, da se jc končno pošteno opijanil. Potem pa je vzel svojo vrečo na brbet in hitet v Varšavo, da se hitro iznebi prtljage. Bilo je že pozno, ko je dospel tjakaj. Veter mu je zaganjal droben sneg v obraz. Osupel se je oziral po cestah, kjer so se kopičile cele lavine snega. ' „Ali je to res Varšava?" je mrmral in se ni mogel orijentirati. Poteiii je stopil k tabli, ki je visela v kotu nekega velikega poslopja in je bral v plapolajoči svetlobi cestnih svetilk napis. „Seveda, to je Varšava!" je Šepetal pomirjen. „Danes sem preveč pil, Mali zlodej je vsega kriv, ki je vedno nalival in silil: „Pij, pij, bratec!" Kdo bi ne pil, ko je taka kapljica." Veselo žvižgajoč je hitel, kamor je hotel oddati svoja darila. Peklenska pijača nul je pa zmešata glavo, da je oiiiahoval. Snežni kupi so postajali vedno višji in so mu zapirali pot. Ker se jiii je moral vedno izogibati, zbegalo ga je tudi si'e-čanje z nočnimi čuvaji, ki se jih je bal, da bi zapazili njegovo konjsko nogo, se je po dolgih urah nahajal zopet tam, kot od začetka. Najhujše pa je bilo, da je izgubil Tiied potoma svojo vrečo. „Vsi budiči!" je klel čisto satansko. „Sedaj ne morem niti svojih prijateljev obdariti. Mislili si bodo, da sem jih čisto l>ozabil." A ni se dolgo žalostil te izgube, pi'e-dobro je poznal človeško naravo. Vedel je, da bodn tij(>gavi prijatelji tinli brez daril' ostali pii starem in da se pošteni najditíílj ne bo zdržal, jiorabiti najdeno v prid peklu. lîi'ez zadržka je I'azpi ostrl svoj plašč in veter ga je zanesel nazaj k Sataneli, Obilo zabave! Zopet eden... [Jmiko M.) Poročnik Ivern mrtev. Ziipet eden mojih prijateljev, eden iz vi'ste starih voj-Ščakov. 22 mesecev je stal nepretrgoma ua bojišču, deležen je bil vseh težkih bojev, deležeti zmag svojega polka vtem dolgem času. Pred tednom se je vrnil z dopusta. 24. maja sva se sešla kot „urlaubarja" v Ljubljani. Na vprašanje, kako da je še vedno v Ljubljani, mi je odgovoril šaljivo: „E, kadai" i)i'ideni, pridem prehitro." Res, prišel je preliitro, en teden prehitro. 1. junija je bil od kosa gi'anate zadet v glavo in težko ranjen, 2. junija zjutraj je uiin-l v bolnici v liilienbergu. Na praznik sv. Trojice, 3. junija po-poludne smo pokopali ljubljenega tovariša na vojaškem pokopališču v Mesarili pri Rihcnbergu. Njegov pogreb je pričal, kako je bil rajni iiriljubljen. Udeležilo se ga je obilo Častnikov, moštvo in precej civilistov. Ob odprtem grobu se je poslovi! od rajnega g. vojni kurat (înidovec. Godba je /.asvii'ala „K molitvi", vojaki so izkazali rajnemu zadnjo' Čast, oči navzočih so se zarosile . .. ]'oročnik Kern je bil eden slovenskih Častnikov, ki ga je vzljubil vsak, kdor ga je poznaJ. Svojim predstojnikoiii je bil pokoren, tovarišem odkritosrčen i[t ljube/njiv, svojint podložnikom pa dober in pravičen. Zvest cesarju in Bogu je umri za domovino, ki jo je nad vse ljubil. „Ljubi Fi'ancel! Umreti si moral tako mlad ... Ko sva bila pi'ed kratkim skupaj, pač nisi mislil ne Ti, ne jaz, da bi čez teden dni vi'gel pest grude na Tvojo gomilo. Počivaj sladko!" Iz spominov na lakotno leto 1617« IV. {župnija ťreloka.) Kaka huda lakota je bila pred sto leti, kaže riant jioleg Viniške župnije tudi PreloŠka župnija, kjer so umrle vsled lakote te-le osebe; 1) Janez Dejan vi Dejanov h. št. 4,, star štii'i mesece. 2) Janez Škavrin iz ňkavrinov hiš. štev. 2., star šest mesecev. Zahvala. Podpisani izi'eka najtoplejšo zahvalo v.scm, ki so pok. preČ, gospodu kanoniku Walker-ju stregli v liolezni in ga .spremili k večnemu počitku. V prvi vi'sti se zahvaljujem mil. g. luoStu di'. S^b. Elbeitu, ki je blagovolil voditi spj'cvod ; preč. g. kanoniku Žlogarju^ki seje pogreba udeležil in s svojim finitii taktom omogočil, da se je pogreb tako sijajno vršil; g. Em. \Vesteru in konventu rsmiljenih bratov, ki so pokojnemu gospodu tako poži'tvovalno stregli in se jjogi'eba polnoštevilno ud^žili. Zahvaljujem se nadalje g. stolnemu kanoniku Zampai ii, gg. Župniku in kapianu šmilielskemu, g. žujjniku Rometu, g, kapiteljskenui vikarju ter vsem gg, duliovnikom, ki so pokojnemu gospodu izkazali zadnjo čast. P]'isrčna zahvala preč. oo. irančiškanom, ki so se udeležili sjii'evoda vkljiib velikim oviram, in enako-tudi zastopstvu čč. Tsmiljenih sester. Najtopleje se zahvaljujem tudi družinama Krajec in Lakner, ter vsetp, ki so s])rcmili gospoda kanonika na zadnji poti. Kranjska Kora, 7. ji,lij;i 1917 AntlrCj KrajCC, Župuik. Straža ob Adriji. Naročajte „DoleHjske Novice"! o Ailrija, ti naša last, ponos si nam, veselje, Čast ! Do zadnje kapljice krvi braîiili bomo te vse dni! Slovesno to pi-iscgamo, življenje zate tvegatno: Dokler řiastava nam vihra in ladja naša tu vesbi, sovrag naj čuti našo pest, vsak Avstrijan je tebi zvest! Vihai- drvi čez morsko plan, vihar 1'azljučcn in strašan; glej, val za valom se podi, kot da vznevoljen nam veli: Dvoglavi orel Čvrst in ljut razmahni svojo mi perut, a spev zaori naš glasan: Domovju smo junaška bran, naj Bog živi nam Avstryo in našo sii\jo Adrijo! Priobčimo to lejio pesmico še enkrat, ker so se natii zadTijič vrinile neljube tiskai'ske potnote. Razvedrilo. St. 40. Razglas. Zlobno. Gospodinja; „NiČ mi ni bolj zoprno, kakor če se starši vpričo otrok 3) Mania P.vlak»viô iz B,,h.„ .. 3„ .tara ,^^ 5(i let. 4) Janez Krotee iz Krocev št. KI., star 41 let. 5) Marko Žugelj iz Zilj št. 18„ Soseda; „Saj menda res, 1" star 54 let. 6) Jure Kroteč iz Krocev Št. 13,, star 8 let. 7, Katarina BrožiČ iz Zilj št, 9., stara 50 iet. 8J Barbara Kroteč iz Krocev št. IG., stara 45 let. 9) Miko Tvanovič iz Balkovec št, 5, star eno leto. 10) Katarina Kroteč iz Krocev št. 13., stara šest let, 11)'Barbara BrožiČ iz Zilj štev. 9., stara 42 let. 12) Marija Vidina s Preloke št. 13., stara 29 let. — Uaznu telt pa je umrl vsled gi'ižc ali kapljavine (morsus) Miha Ivanusič iz Škavrinov št. 1,, stai' 42 let; vsled mrzlice pa sta umrla: 1) Janez Starašinič s Preloke št. iS., star 57 let, in 2) Jure Cvetaš iz Zilj št. IG., star 14 let. K temu seznamu za lakoto umrlih, katei'ega mi je poslal Č. g. župnik J. Bambič, je iu-ipo!unil g. župnik: „V letu 1817. je umrlo tukaj netmvadno dosti ljudi, 49 po številu, dočim jili je Ičto preje 24 in lelo pozneje le 20. Iz seznama sledi, da so ljudje umirali radi lakote in njenih posledic, dasi mogoče ni povsod natančno označen vzi'ok smili v mrtvaški knjigi. Otrok pa jo leta 1817. umi'lo IH, največ na glistah, ki bodo tudi posledica slabe hrane, in pa na lakoti sami. Kakor se vidi, jih je v uekatei'iii hišah unu'lo po Most pri Prečni oddal se bode v popravo dne 16. julija 1917 ob 2. uri popoldne v občinski pisarni v Kandiji. Pri navedetiem mostu se bode potrebovalo: 14 pilotov po TrHO metrov dolgi, 25/25C1U mocni; 4 vezi po 5'20m dolgi, 14/12cm močni; 4 vezi po 4-SO m dolgi, 14/12cm močni; 4 vezi po 4-50 m dolgi, I4/I2cm močni; 2 glavna (tratiia) G'2()m dolga, 26/32 c-m močna; 3 srednji trami (J m dolgi. 2G/30cm močin". Razumeti je_t.o, da mora podjetnik dobaviti hrastov les, ki mora biti poiiolnoma zdrav, brez beline, in prevzeti popravo mostu. Pismene ponudbe ali oferii se bodo s[u-ejemali. Ostiii okrajni odbor novomeški, (Itie H, julija Í!)t7. XiiČeliiik: Jos. Zure. Loterijske številke. Gradec, 4. julija 5. 26 43 14 «2 Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ati v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: J, POGAČNIK : : več vsled lakote." I. ňašelj. vun spodim." ker so celi dan zunaj, Mali nadzornik. A : „Zakaj pa jemljete fantiča seboj v gostilno?" — 1Í: „No zato, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. da bi se navadil piti, ampak da šteje, koliko vrčkov sem izpil, da me ne tnore natakarica goljufati." Mržnja. Kmet; „Prosim gospod, i)o-vejte, koliko je ura!" — Tujec: „Saj imate pred nosom turnsko uro, poglejte na zvonik!" — Kaiet: „Nočem, sem z župnikom skregan!" Lahko verjetno. A: „Kako, da jo Lazarjeva hiša tako hitro prišla na kant?" — B: „Tega je kriva njena lega; stoji namreč ravno gostilni nasproti." Je res. Zdravnik; „Ja, ljubi moj, zakaj pa niste po-me poslali?'' ~ Bolnik: „Kaj ini pa če doblar, če mi življenje reši, potlej pa tak račun pošlje, da moram od jeze umreti !" Umevno. 1'isarniški ravnatelj: „Vam moram Čestitati — slišim, da ste iiostal oče!" — Pisar: „Vas lepo zahvalim, gospod ravnatelj, — toda, nuini bi bilo ljubše, če bi bil postal kancelist!" ■ Iver. Nekateri človek zapazi, da je pokliť izgrešil, še-le takrat, ko jo treba v pokoj iti. ŽENSKE LASE-IK moSatio in Lc/.atie, kupujum po najviSji oiiiii, Iwielujem i/, lasluih tudi kite. V nalogi imam lepo, izgolovljoiie IJiaiie kito vstilt barv, oi 6 Jo -SO 1Í. Mi-cžict,, poJIusu, Nuiaol. IJai-vo /a lus« in biatlo znamka: Krall'icavsoh barvil, Kiinesljiva in trajna. Izborno Cremovo milo /.a brili, 2 K 50 v. Hairpfltrol, sigurno srodstvo proti izpadanju las; /.JravniSko priznano, Burgit ■/.a. odslninitov kurjih oSes in trdfi ko?.i\ Šampon M vin, /.i iiniivanjo Iuh NiiroCila: Ivan Svoten, vlasuljar, Kttdolťovoj iiawpi'oti mestne liiše, S prašičkov in 7 svinjic lleschcve pasme, staie po osem tednov, inta za prodati Ant. GLOBELNIK v Bršliini ))ri Rudolfovem. Cena jio ilogovoru. 4ii-2-l Gobe li>po posušene, kupujem v vsaki ninoiini, po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti jurCke, potem lesiCke, liirke, medvedove tace, sivke, itd.; »ploh v»o vrste gob pGsuSenlli, ki jih poznate kol užitne. ^ Vpraàanja m poniidbr sprejema: Rodolt Starnvašnik, vk^jiorL sob, KonjiťD. Štaji'rsko. 2í)-G-i-