Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Rento — Tiska tiskarna ujaclran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper. Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 503 dinarjev, polletna din 259, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-Z-1S1 Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 38
V	torek jc bila v Kopru druga redila seja Okrajnega komiteja LMS. Razen članov so bili navzoči tudi sekretar OK ZKS tov. Albert Jako-pič-iKajtimir, predsednik okrajnega sindikalnega sveta in zvezni ljudski poslanec Anton Sturm ter sekretar Centralnega komiteja Ljudsko mladine Slovenije tovariš Mirtič. Uvodoma 'je predsednica komiteja Marija Vogrič podala izčrpno poročilo o splošnem stanju v organizacijah Ljudske mladine v koprskem okraju v pogojih novega komunalnega sistema.
V	koprski skupnosti imamo devet komunskili vodstev Ljudske mladine s skupno 138 organizacijami. Povsod fio že bile komunske konference razen na Kozini .i n Hipejah. V posameznih komunali je še precej pomanjkljivosti. 56 vasi je še brez organizacije. Tudi v nekaterih podjetjih in šolah ni mnogo boljše, V štirih šolah .in v 12 podjetjih še nimajo organizacije Ljudske mladine. Novi komunski komiteji bodo morali znižali razmeroma velik odstotek neorganizirane mladine. Ker vodstva še nimajo podatkov o številu mladine bo treba v najkrajšem času narediti popis in obenem ustanoviti aktive tam. kjer jih še ni.
Tovarišica Vogričeva je pri tem opozorila, da se pri postavljanju organizacij ne smemo zaletavati. Vedno znova moramo namreč ugotavljati, da ko organizacije postavimo, jih potem prepuščamo in spet razpadejo. Nato se ponovno zaženemo, pri čonier ni sistematičnega in konstantnega dela. Korounska vodstva morajo biti stalno povezana s svojimi aktivi'. Osebni obiski, pismeni stiki in sestanki niso še preživela oblika dela z mladino. Nasprotno! Kjer so se organizacije sestajale, kjer so vodstva obiskovala posamezne aktive in imela tesne stike z organizacijami, so le te dejansko živele v pravem pomenu besede. Toda tako so delovale le nekatere komune kot so Postojna, kjer je prišlo na sestankih do mnogih koristnih pobud, delno pa tudi v Ilirski Bistrici in v Kopru. Medtem ko je bilo v tem pogledu v Sežani m Divači, da ne govorimo o Kozini, zelo slabo. Da je bilo takšno stanje v organizacijah ■Ljudske mladine v bivšem sežanskem okraju, je predvsem krivo vodstvo. Predstavniki iz Sežane so na tej sej.i odkrito priznali, da mladinska organizacija ni delovala tako, kot bi morala. Iznesli so nekaj primerov take malomarnosti in sklenili, da bodo v bodoče v tem pogledu krepkoje prijeli.
Govoreč o raznih konkretnih nalogah, ki stoje pred mladinskimi organizacijami, 'jo tovarišica Vogrieeva nakazalo potrebo po boljši organizaciji poročevalske službe' o uspehih, pomanjkljivostih in problemih Ljud-»ke mladine. Prav tako je poudarila, da bi se mladina bolj naročevala na svoj časopis in na Informativni, bilten CK Ljudske mladine Slovenije. Člani komiteja so tudi ugotovili, da imajo težave s prostori, kjer .naj bi bili sedeži koinunsJdh komitejev. Doslej ima tak sedež lo komunski komite v Piranu, drugod pa takega mladinskega doma ni. Zato se bodo morali komunski komiteji resno zavzeti in se zlasti boriti proti takim pojavom, kot se je pripetil v Košani, kjer je bilo mladincem, ki so igrali tenis v Zadružnem domu vljudnod sporočeno, da so nezaželeni, češ da z igranjem tenisa motijo pivce. Takih primerov je več. Razumljivo je, da pri tam zgublja mla-- dina veselje do svoje organizacije.
Glede strokovne izobrazbe in vzgoje mladih kadrov jo tovarišica Vogričeva dejala, da čeprav imamo v komunah dobre komiteje, se v tem ue sinemo varati, saj v marsičem niso kos nalogam, ki so pred njimi, Zlasti letos je bilo v tem pogledu malo storjenega. Razen v postojnski komuni seminarjev za mladinske voditelje sploh ni bilo nikjer, ker pa bo treba čim prej organizirati v vseh komunah. V kolikor pa ne dopuščajo možnosti, da bi se seminarji izvedli še v. tem letu, bo treba poiskati drugačnih oblik dela z mladino. Razširjena posvetovanja, sektorske konference itd., vse to je izvedljivo z majhnimi stroški, treba pa je le več elastičnosti iin samoini-ciative komunskih vodstev.
'Prav tako v zvez/i z organizacijskimi vprašanji, je komite razpravljal o sprejemanju novih članov v mladinsko organizacijo. Po sklepu predsedstva CK LMS bo moral v prihodnje prisostvovati sprejemanju noivih članov v organizacijo član okrajnega komiteja. Mladinec, ki vstopi v oranizacijo Ljudske mladine ,mora občutiti- v- sebi ponos, da je postal član te organizacije. Doslej pa tega ni bilo iin so se izkaznico Ljudske mladine delile kar nekje za kakim vogalom. Vsekakor je pametno, da se bo to izvajalo spodobno in slavnostno ob državnih praznikih, kot se je to zgodilo v Postojni letos na prenvečer 1. maja, ko je bilo sprejetih v LMS 20 novih članov. Sprejemu je prisostvovalo veliko število mladine in novi člani so bili celo obdarjeni. Skratka vzdušje pri sprejemanju novih članov v organizacijo mora biti takšno kot se takemu dogodku tudi spodobi. O tem je na tej seji govoril tudi tovariš 'Kajtimir, ki je razen tega zlasti priporočil mladinskemu komiteju, da vsestransko razvija slvdjd aktivnost iin to predvsem v raznih, že obstoječih društvih, kot jo telesno vzgojno društvo '»'Partizan«, kulturno prosvetno druišitvo »Svcbctda« itd. V teh društvih se lahko naša mladim afirmira in s tem upraviči obstoj svoje organizacije, ne da ibi začela 'ustanavljati nova taka društva, kar na slepo in brez vsake podlage. V novih pogojih komunalnega sistema, kjer naj se tudi mladi ljudje izkažejo in razvijajo svojo dejavnost s poseganjem v razna družbena vprašanja, v tem sistemu in pod temi pogoji pli laliko mladinska organizacija Vsestransko poživi svojo aktivnost'.
O vprašanjih dijaške mladine jo bilo razen v poročilu govora tudi v diskusiji. Dijaki kot sinovi in hčere našaga delovnega'ljudstva laliko med poletnimi in zimskimi počitnicam» veliko naredijo na vasi zlasti pri kuiltumo-protsvetnem delu. Na ^eji je o tem govoril tovariš Srečko Vil-har predsednik prosvetnih društev koprskega okraja. Poudaril jc, da prosvetno delo lahko razvija mladina v že obstoječih prosvetnih društvih, ki zlasti potrebujejo mladih in novih moči. Mladinska organizacija mora usmerjati dijake na to pot sodelovanja. V tem pa bi lahko veliko pomagali tudi klubi študentov, katerih olani so prav gotovo voljni delati v mladinski organizaciji
Na gimnazijah v Kopru in Postojni so pogoji za ustanovitev marksističnih krožkov, ki bi lahko mladinski organizaciji mnogo koristili. Pri tem bi mnogo več prišle do izraza mladinska organizacije na šolah z (Nadaljevanje na 3. strani)
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
Na visoki in »trmi pečini čepi saoerbski grad, ki je zadnja leta postili priljubljena turistična točka. Ta grad je edini še ohranjeni spomin na fevdalno dobo, ko so naši ljudje tlačanili vsem mogočim tujini grofoan. Pravijo da je bilo po robu kozinskega in podgorskega skalovja nekoč devet gradov; zato hrastovelj-sko dolino še danes imenujejo — dolina gradov. Od ostalih gradov je ostal še danes viden mogočen stolp nad Podpečjo in v •Hrastovljah tabor, ki je še iz časov turških napa-dov.
S socerbskega gradu je krasen razgled na Tržaški zaliv, na Trsi, Zavije, Dolino in druge vasi globoko v dolini. V zgodnjih jutranjih urah pa se ob lepem .vremenu vidi precejšen del itaijanske obale na drugi strani tržaškega zdiva vse do Gradeža in otoka Banbane. Če ima turist srečo, da pride na sooerbski grad po kaki nevihti lahko vidi precejšen del Julijskih Alp, ki napravlja-jo vtis, da rasejo naravnost iz morja.'Tostran vidi vrsto vasi in pre-oeijšen del Slovenske Istre,
Za gradom je v gostih borovcih skrita večja podzemna jama, katero omenja celo zgodovinar Valvazor v svoji znameniti knjigi »Slava vojvo-dine Kranjske,« Ta jama jc skozi stoletja služila kot skrivališče in zatočišče pred sovražnimi napadi. Med narodnoosvobodilno borbo je bil Socerb nekaj časa važna partizanska postojanka. V hiši pod gradom jc bila komanda mesta Koper, tu je imela zavetišče tudi .partizanska četa »Čikonja«. V vasi Boka, nedaleč od Socerba, pa je bila partizanska bt»Woa.
Osrednji politični dogodek teh dni so bili razgovori med zahodno-nemškim kanclerjem Adenauerjem in sovjetskimi voditelji v Moskvi. Marsikdo je pričakoval, da bo prišlo do reprize nedavnih sovjetsko-avstrijski pogajanj in večina političnih opazovalcev ni skrivala optimizma. Toda že sam začetek razgovorov je pokazal, da je vsak pretiran optimizem odveč. Avstrijsko vprašanje je bilo namreč povsem zrelo za rešitev, nemško pa je žal še vedno prizorišče raznih blokovskih trenj in nasprotij.
Vs<? kaže, da je dobil zahodno-nemški kancler točna navodila določene velesilo, vaj se izogiba razpravi o najbolj perečem današnjem mednarodnem problemu, ki razdvaja Vzhod in Zahod ■— o vprašanju nemškega zedinjenja. Zato se je pri svojih izvajanjih opredelili le na reševanje manj pomembnih, vprašanj — vrnitev nemških ujetnikov, ki so zadržani -o Sovjetski zvezi, in ureditev diplomatskih odnošajev med obema državama. Pri tem je prišlo do precej burnih dialogov med njim-in Bulganinom, tako da je nekaj časa kazalo, da bodo pogajanja ¡zaključili brez vsakih rezidtatov.
V tej situaciji so sovjetski državniki pokazali precejšnjo mero potrpežljivosti tako da so končno le dosegli delen sporazum o r.rnitvi vinskih ujetnikov in o ured'fm diplomatskih odnosov med obema državama. Čeprav niso ničesar dosegli v korist združitve Nemčije, je vendar Adenauerjev obisk v Moskvi za mednarodni razvoj pozitivno dejanje. Vsaka, čeprav navidezno nepomembna pobuda, lahko nosi v se-
V nekaj vrstah
V NEKAJ VRSTAH
BUENOS AIRES: Vrhovni svet peronistične stranke je sklenil, da bo nekoliko spremenili pogodbo o izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Patagoniji. To pogodbo je argentiska (vlada sklenila s kalifornijsko družbo »Standard Oil«. Opozicija trdi-da sedanja pogodba pomeni kršitev naoionalne suverenosti. Zadnje čase pa pogodbo kritizira tudi sama pe-ronistična stranka.
RIM: Levičarski poslanci zahtevajo, naj sedanja vlada spremeni zakon o pristojnosti vojaških sodišč. Na podlagi fašističnih zakonov so lahko vojaška sodišča doslej klicala na odgovor vse državljane, vojaške obveznike, ne glede na to, ali felužnjo v vojski ali ne. Na podlagi teh zakonitih določb, so zadnje čase vojaška sodišča sodile mnoge novinarje in politike zaradi kritičnih člankov proti vladni politiki ali oboroženim silam.
ŽENEVA: Na kitajsko-ameriških pogajanjih v Ženevi so dosegli sporazum o repatri&ciji civilistov obeh dežel. Načrt repatriaeije je v glavnih potezah že pripravljen in ga bodo samo še dokončno proučili.
TOKIO: Generalni svet japonskih »indikatov, ki šteje 3,300.000 članov, je zahteval od Ameriške federacije dela, 'Kongresa industrijskih organi-racij in Mednarodne federacije svobodnih sindikatov, naj posredujejo, da bi ZDA opustile nadaljnje gradnje ameriških letalskih oporišč na Japonskem, ker »pomenijo neznosno breme za japonski narod.«
NEW DELHI:' Na Kitajsko bosta v kratkem odpotovali dve indijski delegaciji. V eni bodo vseučiliški profesorji in študentje, v drugi pa filmski delavci. Indijska parlamentarna delegacija pa bo obiskala Kitajsko v začetku prihodnjega leta,
LONDON: Britanska vlada baje proučuje možnost izmenjave prijateljskih obiskov vojnih mornaric Velike Britanije in Sovjetske Zveze. Časopis »NEWS CRONICLE« poroča, da bo sovjetska pristanišča obiskalo 7 britanskih vojnih ladij, prav toliko sovjetskih pa britanska pristanišča,
NEW DELHI: Indijski minister tca (kmetijstvo je po obisku poplavljenih pokrajin povedal novinarjem, da je po še nepopolnih podatkih, poplavi jenih 500 vasi, 600,000 ljudi je ločenih od drugih krajev. Poplave so terjale 7 Človeških žrtev. Poginilo je (veliko Število živine.
bi ugodne klice za nadaljnje reševanje nemškega vprašanja. Dobra volja Sovjetske zveze, da bi. se premaknila vsa stvar z mrtve točke, se vidi tudi. t; tem, ker so ugodili celo Adenauerjevi zahtevi o ■izpustitvi več tisoč vojnih zločincev. To sovjetsko odločitev so sprejeli, v neuradnih krogih v Washingtonu z neprekritim. začudenjem. ■:.
Drugi, pomembni dogodek tega tedna je bila londonska konferenca o Cipru. Zaključila se je tako, kakor so mnogi že o začetku predvidevali — brez rezultatov. Položaj se je celo še bolj zamotal, kajti vse tri zainteresirane države —- Anglija, Grčija, in Turčija, so dosledno branile svoja stališča. Anglija je ponudila otoku krajevno avtonomijo s pogojem, da bi ministrstva za zunanje zadeve, obrambo jin .varnost še nadalje ostala o 1njeni pristojnosti, Grčija je vztrajala na svoji stari koncepciji — prebivalstvo Cipra ima pravico do samoodločbe, Turčija pa je odklonila sleherno spremembo v statutu Cipra in celo angleški predlog o avtonomiji. Razumljivo je, da na ta način niso mogli najti nobenega stikališča.
V sedanjem mednarodnem položaju splošne pomiritve bi bila seveda vsaka, zaostritev . grško-turških ali grško-angleških odnosov nezaželena. Vse tri države bi morale \pokazati več dobre volje, da se najde sporazum, ne pa da se celo vprašanje zaostri. Pri vsem tem pa je potrebno omeniti, da je med pogajanji prišlo do neljubih ,pi'ot¡grških incidentov v 'Turčiji, ki stvari niso popravili, ampak celo poslabšali. Turški in grški državniki so te incidente obsodili in poudarili da to ne smejo vplivati na dober razvoj odnosov med obema državama. Toda to je še premalo in potrebno ho tudi nekaj popuščanj z obeh strani, ne samo v interesu dobrih odnosov na Balkanu, temveč tudi v interesu splošnega miru.
Naša javnost je z zaskrbljenjem sprejela vesli o teh dogodkih. Proti-grške incidente v Turčiji je treba
obsoditi, hkrati pa je treba obsoditi tudi. vse poskuse, da bi iz spora okrog Cipra skovali neke »argumente« proti možnosti balkanskega sodelovanja. Praksa je namreč pokazala, da je balkansko sodelovanje trajne vrednosti in zalo ne smemo dopustiti, da bi ga ovirali s prehodnimi. težavami v grško-turških odnosih. Upajmo, da bodo posledice teh incidentov čimprej odstranili, in da bo na zasedanju Organizacije združenih narodov v kolikor bodo razpravljali o tem vprašanju, zavel pomirljive jši- in razsodnejši duh.
Francosko-maroški spor je še vedno v fazi. pogajanj. Pariška vlada se predvsem tudi doseči »častno ureditev« maroškega •vprašanja s tem, da bi dosegla odstop trmoglavega sultana Ben Arafe, ki bi ga nadomestil prestolni svet, v katerem bi bile vse struje maroškega javnega mnenja'. O povratku bivšega, sultana Ben Ju-sefa na maroški prestol seveda noče francoska vlada zaenkrat ničesar slišati. Bilo pa je to dni več raznih obljub o izboljšanju položaja, ki pa ne kažejo, da bi, bila Francija radikalno pripravljena spremeniti svojo politiko v Maroku, ki je pripeljala do sedanjih incidentov.
Egiptski revolucionarni svet preživlja novo notranjo krizo. Zdaj so odstranili — oziroma kakor so uradno objavili »za nedoločen čas poslali na dopust« — ministra za vprašanje Sudana in narodno orientacijo Salaha. Salema. Nobena skrivnost ni, da je prišlo do njegove odstavitve zaradi neuspelih poskusov vzpostavitve Unije med Sudanom in Egiptom. Napačne politične poteze Salaha šo namreč napravile v Sudanu vtis, da Egipt ne želi svobodnega razvoja te države, temveč njeno podrejenost. Šalah je napačno ocenil položaj v Sudanu, kajti Sudancem ne gre več za izbiro med odvisno obliko države kot anglo-egiptskoga protektorata ali povezanosti z Egiptom, temveč za izbiro med napol svobodnim al:. popolnoma samostojnim Sudanom. Čeprav je Saleniova odstranitev povzročila krizo u egiptskem revolucionarnem svetu, se vendar Naserju ni. treba bati globjega razkola, ker ima. za seboj vojsko in policijo. Vsekakor je pravilneje, da je odstavil Salaha Salema kakor pa da bi Egipt o prihodnjo ne imel normalnih prijateljskih stikov z deželo, s katero je živ-ljensko povezati zaradi Nila in njegovega vodovja.
S tretje seje OLO Koper
D
Sprejet okrajni proračun
Na svoji tretji redni seji, ki je bila v soboto, je okrajni ljudski odbor Koper razpravljal o poteku reorganizacije občinskih ljudskih odborov. O tem je poročal predsednik OLO Albin Dujc, ki je uvodoma u-gotovil, da so bili vsi občinski ljudski odbori koprskega okraja konstituirani v predvidenem roku in da. je število izvoljenih odbornikov v skladu s predpisi republiške in o-krajne komisije za reorganizacijo. Predsednik OLO je nadalje poudaril, da so odborniki vseh občinskih odborov že na svojih prvih sejah načeli neikatere probleme, ki so za njihova področja aktualni. Obravnavali so vprašanja komunalnih del, vprašanje kmetijstva, stanovanjsko vprašanje, šolstvo itd. tako da lahko trdimo, da se je že na prvih sejah pokazala skrb odbornikov za bodoče delo.
Tov, Dujc se je dotaknil tudi statutov, ki so jih sprejeli občinski ljudski odbori in jih sedaj proučuje okrajna komisija, da jih nato predloži v potrditev okrajnemu ljud-mu odboru. Posebnih razlik med statuti posameznih občin ni. V glavnem se razlikujejo le v določitvi števila svetov in števila članov teh svetov ter po organizaciji občinskih odborov, glede na specifičnosti in obseg posameznih občin. Pri vseh občinah odborih se je pokazala težnja po večjem številu svetov in ta orientacija je bila pravilna, saj o-mogoča široko sodelovanje pri reševanju raznih vprašanj s' trani prebivalstva, pri čemer bo prišla do izraza iniciativa naših delovnih ljudi.
Tudi glede krajevnih odborov in krajevnih pisaren so občine zavzele pravilno stališče tako da omogočijo prebivalstvu hitro reševanje raznih drobnih zadev. Skupaj imamo v koprskem okraju 27 krajevnih pisarn, ki so postavljene v vseh pomembnejših lokalnih središčih
Medtem pa se je pri novih občinskih odborih pokazala težnja po velikem številu uslužbencev uprav-
Po osemdnevnem bivanju v naši domovini sta grški kralj Pavel in kraljica Frederika odpotovala v Atene. Od Beograda do Dubrovnika, kjer sta se vkrcala na Križar-ko Ely, sita bila deležna na vsakem koraku toplih simpatij prebivalstva, ki je z enakim navdušenjem manifestiralo grško-jugoslovansko prijateljstvo, kakor ga je manifestiralo grško ljudstvo ob obisku predsednika Tita Grčiji. Obisk grških su-verenov je nedvomno prispeval k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih odnosov med dvema sosednima državama, hkrati pa je bil nova manifestacija trdnosti politike balkanskega sodelovanja.
Prijateljstvo in sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo ima svoje tradicionalne korenine v zgodovini in v skupni usodi. V polpretekli zgodovini sta bili obe državi že dvakrat zaveznici v boju proti skupnemu sovražniku, po vojni pa sta se spet znašli na isti fronti — v boju za uveljavljanje razumevanja in sodelovanja med narodi. Toda stiki se niso omejili samo na politično in obrambno področje. Med obema državama so vznikli dogovori o obsežnih trgovinskih izmenjavah, vzpostavili pa smo tudi razne kontakte med predstavniki družbenih organizacij. ustanov, podjetij in med kulturnimi delavci. Vprašanja ureditve želežniškega, cestnega in letalskega prometa, turizma in vodnega gospodarstva v obmejnih predelih, ki so bila več let odprta, smo rešili v dobro voljo in z veliko prizadevnostjo obeh držav. Zelja obeh držav pa je seveda, da se ti stiki v prihodnje še bolj razširijo in poglobe.
Iskreno sodelovanje z Grčijo kakor tudi s tretjim članov Balkanske zveze Turčijo ni plod nekih trenutnih kombinacij. Balkanska zveza je za Jugoslavijo predstavljala in še predstavlja rezultat pravilno pojmovanih nacional-
nih interesov in pntreb treh balkanskih držav , da po načelu medsebojne aktivne koeksistence in ne glede na razlike v družbenih ureditvah, omogočijo mir in blagostanje svojim narodom. Res je sicer, da so Balkansko zvezo ustanovili v določenem obdobju političnega razvoja mednarodnih odnosov, ko so bile tri balkanske države ogrožene in je zato imela v določeni meri obrambni značaj. Vendar so že ob ustanovitvi poudarili, da je eden glavnih ciljev te zveze vsestransko sodelovanje treh držav na političnem, gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih. Ce so se od takrat odnosi v svetu spremenili v korist miru in varnosti, seveda to še ne pomeni, da se je spremenila vrednost Balkanske zveze, , Spremenil se je le pridevnik »obrambna«, glavni cilj zveze ■— vsestransko sodelovanje in aktivno sožitje med ttremi narodi — pa je postal še pomembnejši.
Glede trojnega balkanskega sodelovanja pa je potrebno še posebej poudariti, da se je razvijalo in napredovalo brez vsakega tujega kontroliranja ali vpliva od zunaj. Prav to je prineslo Balkanski zvezi visoko politično in moralno vrednost ter bogate praktične sadove za zainteresirane države. Oblika sodelovanja, ki so jo osvojile Jugoslavija, Grčija in Turčija, pa je tudi nedvomno velik prispevek k ustvarje-vanju miru v svetu. Balkanska zveza je postala -vzgled mednarodnega sodelovanja in s tem tudi pomemben činitelj na mednarodnem torišču. Takemu sodelovanju s'o tuji ozki. blokovski interesi in vse tisto, kar bi lahko netilo nove spore in nasprotja.
Nedvomno je, da se bodo v prihodnosti stiki med deželami Balkanske zveze še razširili, Dosegli smo že precej, vendar še adalee ae
vsega, kar je še mogoče doseči. Razen sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju imamo vs'e polno možnosti za vzpostavitev in razširitev stikov tudi na vseh drugih področjih meddržavnega sodelovanja^
Obisk grških suverenov je v tem pogledu nedvomno vplival vzpodbudno. V skupnem uradnem poročilu o obisku grške kraljevske dvojice v .naši državi in o razgovorih med vrhovnimi predstavniki obeh držav, ki so ga v sredo hkrati objavili v Atenah in v Beogradu, je med drugim rečeno:
»Obisk grških suverenov je sledit pomembnim dogodkom, ki so pozitivno vplivali tako na razvoj ju.goslovansko-grškega sodelovanja, kakor tudi na razvoj mednarodnega položaja,
Prisrčno pozdravljen, od ljudstev obeh držav, je obisk grških suverenov potrdil še enkrat tradicionalne jugoslovansko-grško prijateljstvo, ustvorjeno v težkih preizkušnjah in v bojih v preteklosti, posebno pa še okrepljeno v zadnjih letih z rezultati sodelovanja brez rezerve v balkanskem paktu, katerega načelom ostaneta obe državi še nadalje zvesti.
Obisk je potrdil obojestransko željo, naj bi s'e sodelovanje in nemoteno prijateljstvo med obema državama razvijalo v prihodnje v še bolj poglobljenih in izpopolnjenih zavezniških odnosih.
To prijateljstvo in to sodelovanje sla viden primer možnosti uresničitve zdravih in konstruktivnih odnosov med državami z različno družbeno in polit/ično ureditvijo za doprinos h konstruktivnemu političnemu sodelovanju vseh držav in k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti.«
nega aparata. Po predlogih, ki so jih dale posamezne občine bi bilo v občinski upravi zaposlenih v vseh 9 občinah 295 uslužbencev, kar je 83 uslužbencev več, kot jih je ilo zaposlenih v dosedanjih 32 občinah. Odborniki okrajnega ljudskega odbora so mnenja, da je predlog pretiran, saj že prve izkušnje občinskih ljudskih odborov kažejo, da bodo zmogli svoje delo z znatno do znali prenesti obravnavanje in manjšim aparatom, zlasti še, če bo-reševanje posameznih vprašanj jaa svete in komisije, K zaključku o tem vprašanju je OLO sprejel sklep, da se bo predsedstvo okrajnega ljudskega odbora posvetovalo s predsedniki in tajniki občinskih odborov glede zmanjšanja števila uslužbencev.
Pri reorganizaciji okrajnega ljudskega odbora pa se je upravni a-parat občuteno zmanjšal. Doslej je bilo v vseh treh okrajih zaposlenih 206 uslužbencev okrajnih ljudskih odborov, medtem ko jih bo v novem aparatu zadostovalo le 132. Reorganizacija se je pozitivno odrazila tudi v pogledu izboljšanja kvalitete kadrov. Pri dosedanjih okrajnih odborih je bilo 29% zaposlenih, ki so imeli le osnovnošolsko izobrazbo, s'edaj pa je ta odstotek padel na 18%. Prav tako se je izboljšalo tudi stanje glede kvalifikacije uslužbencev pri občinskih ljudskih o<3bo-rih.
V	nadaljevanju seje je podpredsednik Okrajnega odbora tov. Franc Klobučar predlagal proračun novega okraja za tretje četrtletje. O proračunu sta kasneje razpravljala oba zbora na ločenih sejah. Na dnevnem redu zasedanja so bile tudi volitve in imenovanja. Za novega predsednika sveta za zdrav-za sodnika za prekrške pa Pavla s'tvo so izvolili dr. Dušana Možino, Sušo. Izvolili so tudi člane senata za prekrške, člane okrajnega disciplinskega sodišča ter imenovali šefe upravnih organov ter šefe inšpekcije okrajnega ljudskega odbora.
Ob zaključku seje so razpravljali in odobrili investicijske plane za podjetje »Riba« v Izoli, kmetijsko posestvo Debeli Rtič, medtem ko je ostalo nerešeno vprašanje odobritve investicijskega programa podjetje »Mala oprema« v Izoli.
Na ločenih sejah sta nato oba zbora sprejela okrajni proračun za obdobje od meseca septembra do 31- decembra 1955. Proračun izkazuje 99,850.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Nato sta oba zbora na predlog gospodarskega sveta odobrila gostinskemu podjetju »Palače« v Portorožu povečanje plačnega sklada od 21% na 23%. podjetju Pivopromet v Izoli pa od 4,5% na 5,5%. Sprejela sta tudi predlog gospodarskega sveta o u-slanovitvi Geodetskega zavoda v Kopru in imenovala direktorja določila nagrade za predsednika in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora, sprejela sklep o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in kolegijskih organov OLO in odobrila začasni odlok o sistematizaciji upravnih organov OLO ter začasni odlok o dopolnilni plači uslužbencev.
NA KRATKO
V	prvih osmih mesecih tega leta so izvozili iz LR Makedonije okrog 5,5 'milijonov kilogramov tobaka. Vrednost te količinde znaša 2 imilijardi. 150 milijonov deviznih dinarjev. Pričakujejo, da bodo d.o konca leta izvozili še za 2,5 imilijona deviznih dinarjev tobaka. Letos so bile v Makedoniji zelo ugodne vremenske razmere in predvidevajo, da bodo proizvajalci, tobaka, pridelali nad 13 milijonov kg tobaka. Za naš tobak je veliko zanimanja v preko 20 evropskih in izven evropskih državah. Uspeh izvoza 'makedonskega tobaka je predvsem rezultat ponovnih trgovinskih zvez s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnoevropskimi državami.
Vediko Škodo povzročajo našemu kmetijstvu elementarne nezgode. V naših krajih, kjer je podnebje bolj milo, pevladuje V glavnem med poletjem suša; poplave so bolj redke. Toda pozimi so tudi močni nalivi in hudourniki poplavljajo velike površine rodovitne zemlje v dolinah. Take poplave odnašajo plodno prst, podirajo sadno drevje, trte, močni tokovi hudournikov prinašajo kamenje na rodovitna polja. Taka neurja težko prizadevajo naše 'kmetijstvo. Zemlja, ki je med zimo poplavljena, slabo rodi. Mnogo tako ogroženih zemljišč je bilo še do nedavnega pri nas: Dragonja je vsakokrat ob
večjih nalivih preraščala bregove in poplavljala večji del Sečoveljske doline; njej podobna je bila Val-derniga, ild se pred Sečovljami izliva v Dragonjo; v Koprski in Vanga-nelski dolini so poplavljali hudourniki iKomalunga, Padema in Scane-dcJa. Prav tako je imela tud: Riža-na premajhno strugo, kadar so bili poLdki pod Cičarijo polni.
Okrajna uprava za melioracije v Kopru nam je postregla s podatki, ki povedo, da je bilo v bivšem koprskem okraju še pred nekaj leti ogroženih zaradi poplav nad 2.500 hektarjev plodne zemlje. Danes so doline Dragonje, Valdemige, Riža-
'Zalostna slika o dolini, pri Vanganelu, kjer je hudournik Komalunga poplavljal ogromne površine plodnih tal preden je delovni kolektiv okrajnih melioracij začel s svojimi deli.
Planiranje nasipa s 'težkim valjem, ki ga vleče traktor. V ozadju pa prikazuje slikri delavce pri /zemeljskih delih, ki jih s stroji ne zmorejo. »To pa zmoremo mi«, pravijo člani kolektiva.
Melioracijska delu zahtevajo i ud: gradnjo mostov, ker marsikje režejo novi -prekopi prometne žile. Toda delovni kolektiv okrajnih melioracij zmore tudi lake gradnje.
(Nadaljevanje s 1. strani) boljšo medsebojno povezavo. Možnosti je- v tem pogledu nešteto, le da so bile doslej slabo ¡izkoriščene. Zakaj ne ibi naprimer organizirale šole večkrat medsebojnega srečanja in tekmovanja recimo v šahu, nogometu, lahki atletiki in podobno? Tako sodelovanje je potrebno: po7 seibno sedaj, ko bomo prešli na družbeno upravljanje šolstva, ki se bo razvijalo ponekod boljše, drugje pa slabše. Pri takem (sodelovanju bo posebno prišla do izraza izmenjava izkušenj in mišljenj. .Seveda si take povezave ne smemo zamišljati v obliki, kot so si jo predstavljali dijaki koprske gimnazije, ki so se hoteli povezati z gimnazijami na Hrvatskem s parolo, da jim tukajšnje oblast'. ne gredo na roko. Prav tako je bila sumljiva tudi težnja po zbli-žanju s tržaško mladino s strani istih elementov. -Odločno se je treba enako boriti proti poskusom, kot je primer vodstva gimnazije v Toma-ju, ki je zaradi spora z upravo sežanske gimnazije odbijalo vsak poskus sežanskih dijakov, da bi se približali svojim tomajskim kolegom. Za vse to se bo morala mla-dnska organizacija v prihodnje resneje zanimati.
Na Seji komiteja so ugotovili, da tudi stanje v aktivih delavske mladine ni nič kaj rožnato. V večini primerih bo treba mladinsko organizacijo v podjetjih šele postaviti. Tu se opaža, da se delavska mladina vse premalo zanima za delavsko samoupravljanje. Izgovori, da mladi ljudje niso pri tem upoštevani, so popolnoma zgrešeni. Primer delavskega sveta mladega podjetja LIV v Postojni, kjer sodeluje v u-pravljanju 8 mladincev, članov delavskega sveta in upravnega odbora, gornjo trditev popolnoma zanika, In če pogledamo druge primere kot v JAVORJU, kjer je zaposleno nad 300 mladine, a član de-
lavskega sveta je samo en mladinec, in prav tako je tudi v tovarni ARRIGONI ter AMPELEJI v Izoli, potem lahko mirne duše rečemo, da se naša delavska mladina vse premalo zanima za to življenjsko družbeno vprašanje. Mladinska organizacija tudi vse premalo posega v življenje mladih delavcev. V Izoli na primer ni menze, kjer bi se primerno in poceni hranili mladi delavci in delavke. Dosti je mladink, ki si ne privoščijo dovolj hrane in jedo baje samo po enkrat na dan. Temu se pridružuje stanovanjska stiska, saj spi 10 mladink ali pa fantov v eni sobi, širi se nesnaga in ugotavlja se, da je t.u največ primerov • jetičnih o-bolenj. In kot krona vsemu temu se pojavljajo tatvine in nemoralno življenje. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj delaio tu zdravstvene in delavske inšpekcije, ki bi vendar morale nastopiti proti prenaseljenosti v že ¡tak slabih stanovaniih in zahtevati vsaj to, da se držijo čista. In končno prav bi bilo. da o tem spregovorijo tudi delavski sveti in sindikati, s'aj ni vseeno, kako živijo in se vzgajajo ti mladi ljudje.
V Konru so poskušali mladi delavci ustanovili svoj klub. kot jih imajo že v večjih industrijskih centrih sirom po naši republiki. V tem klubu mladih proizvajalcev je že včlanjenih 130 članov. Oni so voljni razgibati organizacijo delavske mladine. Toda borijo se s težavami zaradi prostorov, nimaio sredstev itd. Komite je ktdi o tem razpravljal in sklep je bil ta, da se klub mladih proizvajalcev podpre in mu nudi primeren prostor.
Eno izmed perečih vprašanj delavske mladine je nedvomno tudi vzgoja vajencev, na kar pa vodstva podjetij pozabljajo. Nezadostna skrb za vajence, lo je slab pojav pri nekaterih podjetjih. Direktor mizarskega podjetja v Senožečah je na
primer pošiljal svojega vajenca past živino kmetu, ki mu je pripeljal drva. Tudi take stvari se še dogajajo. In pri vsem tem pravijo vodstva organizacij v podjetjih, da na sestankih nimajo kaj razpravljati. Priznati je treba, da čaka mladinsko organizacijo na tem področju še trdo delo.
Na kmečko mladino po vaseh, ki je v več primerih neorganizirana, bo treba prav tako resneje misliti in najti način, kako jo pritegniti v mladinsko organizacijo. Vsak kraj ima svoje posebnosti, zato tega vprašanja ni mogoče splošno obravnavati, Nedvomno pa bomo kmečko mladino najlaže zainteresirali s prosvetnim delom in raznimi izobraževalnimi tečaji. Na teh postojankah se bo treba boriti za vpliv mladinske organizacije, ki ne sme biti sama sebi namen. Mladina mora prev-ze'i pobudo v ustanavljanju takih tečajev. Predvsem pa je potrebno misliti, kako bo mladinska organizacija prihodnjo leto manifestirala vs'o to svojo dejavnost. Zato je komite sklenil, da bi začeli komunski komiteji že sedaj misliti na občinske festivale ljudske mladine. Tem festivalom naj bi sledil okrajni mladinski festival, v okviru katerega bodo sodelovala tudi razna društva. Toda o tem bodo še razpravljali na eni prihodnjih sej komiteja.
Kakor vidimo je bila ta seja o-krajnega komiteja Ljudske mladine zelo plodna in je v glavnem obravnavala v celoti problematiko mladinskih organizacij in aktivov. Zlast i je bila živahna diskusija o vseh teh vprašanjih, v kalera sta posegla poleg tovariša Kajtimira tudi predsednik okrajnega- sindikalnega sveta tovariš Anton Sturm in sekretar CK LMS tovariš Mirtič.
Ogromen bager stroj nadomešča lepo število delovnih moči in s tem olajšuje Her hkrati, tudi pocenjuje melioracijska dela, ki \so terjale od naše ljudske oblasti ogromnih sredstev.
ne in Komalunge zaščitene pred poplavami, zemljo pa obdelujejo kmetje brez bojazni pred to nevarnostjo. Nasii>e omenjenih rek in in hudournikov je požrtvovalni delovni kolektiv okrajnih melioracij utrdil in dvignil, njihove struge pa očistil in poglobil, tako da ne bodo več poplavljali rodovitnih polj.
S temi deli okrajna uprava za melioracije hkrati izboljšuje zemljišča, tako da če je poleti suša, lahko polja tudi namakajo. Na desetine kilometrov stranskih .poljskih kanalov so (izkopali v zadnjih letih. Samo glavnih prekopov in rečnih ter hudourniških strug nad 2<1 kilometrov. Pri tem so izkopali na stotiso-če kubikov zemlje, izgradili pet novih mostov in petnajst večjih in manjših slaq:ov. To je le v nekaj 'besedah izražena bilanca dela kolektiva. Razen tega pa skupina sedmih delavcev stalno vzdržuje stare in nove nasipe in ne dopušča, da bi se zanemarila ta dela, zakaj vsaka malomarnost pri tem lahko povzroči ob nenadnem nalivu ogromno Škodo. Ta skupina popravlja črpalke, nasipe, čisti manjše struge, kosi traivo ob njih, skralka, opravlja vsa vzdrževalna dela in ščiti .pred poplavo že meliorirane površine.
Pri tem naj še omenimo, da si delovni kolektiv okrajnih melioracij vedno bolj prizadeva, da bi si pri izvajanju svojih velikih in napornih del pomagal, kar se največ da, z modernimi strojnimi napravami. Zaenkrat jim pri tem precej pomaga ogromen bager, stroj ki nadomešča lepo število delovnih moči. Z betonskimi mešalci, ki jih poganjajo električni in »Disel« motorji ter z modernim »Rasacometom« pa tudi sa-. mi izdelujejo betonske plošče, k: jih nato vzidavajo v najbolj nevarne predele rečnih in hudourniških strug. V prihodnje pa nameravajo melioracijska dela še bolj mehanizirati, saj čakajo na izboljšavo še ogromne površine v bivšem postojnskem in sežanskem okraju.
To pa je regulirana struga Kornahmge. .V bregove so vzidali betonske plošče, ki 'so jih izdelali sami. Sila hudourniškega toka je s tem i	ukročena.
Plod napornega dela požrtvovalnega kolektiva■ okrajnih melioracij so lepo urejena polja, kjer se druga ob drugi razprostirajo njive, polne koruze, pšenice, krompirja, paradižnika in drugih pridelkov.
V dnevnih časopisih večkrat beremo o prometnih nesrečah, ki imajo za posledico tudi smrtne primere in znatno materialno Škodo. Vzroki nesreč so velikokrat neznani, dejstvo pa je, da te nesreče povzroča naraščajoči promet in nepievid-nost vinjenih šoferjev. Promet motornih vozil se je povečal posebno na cestah, ki povezujejo glavna središča. Državni sekretariat za notranje zadeve LR Slovenije je z namenom, da se zniža število nesreč in zboljša varnost oseb in imetja, izdal tri odredbe o cestnem prometu, ki dopolnjujejo dosedanje predpise, ki so bili v nekaterih postavkah pomanjkljivi in sicer: Odredbo o cestnem prometu v Ljudski republiki Sloveniji. Odredbo o cestah. ki so v LRS prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili in Odredbo o motornih vozilih, ki imajo prednost v cestnem prometu, Vse tri odredbe so bile objavljene v Uradnem listu LRS št. 31 z dne IS, avgusta 1955. Potrebno je, da so z glavnimi določili novih odredb seznanjeni vsi, ki se kakorkoli poslužujejo cest.
Na Koprskem je promet z motornimi vozili zelo narasel tudi zaradi dejstva, da Koper ni povezan z ostalimi kraji z železnico. Ves osebni promet se odvija po edini cesti Koper, Divača, Postojna, Ljubljana. Dovolj jo, če pogledamo samo na avtobusno postajo v pristanišču, kjer po osvoboditvi 1915 .eta ni bilo nobenega suhozemskoga prevoznega sredstva. Danes je tam tako živahen avtobusni promet, da postaja kmalu ne bo več imela dovolj prostora. To pa je farno del vsega prometa, ker tu ni vštet promet s tovornimi avtomobil', ki ji; posebno v sezoni pobiranja kmetijskih pridelkov naravnost ogromen. Če dodamo še ves turistični promet, tedaj nam postane jasno, da so nujno potrebni gotovi predpisi, ki uravnavajo kretanje UrJotorneh vodi, vozov in peščev.
Prva odredba pojasnuje, kako se morajo ravnati vozniki motornih vozil, \prožna vozila, kolesarji, pešci in določa višino denarnih kazni za prekrške. Do sedaj za gotova prevozna sredstva ni bilo predpisov, ki bi določali, da morajo ime'.i gotove znake. Novi pr;dp'si določajo, da morajo imeti od sedai naprej tudi vprežni vozovi in kolesa razen luči spredaj tudi na zadnji strani rdečo reflektorsko sleklo, ki odbij i svetlobo. Za šoferje motornih vozil -je važna določba, da med službenim časom ne smejo piti alkoholnih pijač. Prometni organ; so ugotovili, da je bilo v Slove.?• j: do sedaj 20 odstotkov vseh prometu h llesreč zaradi vinjenosti šof.;. .*, Pri tem imajo besedo tudi delovni kolektivi, kjfer jte tak šofer zaposlen. Dolžnost takega podjetja )e, da ukrepajo proti takim šoferje:« m jih sami odstranijo z dela. Važna je pri tem 12. točka uredbe, ki piavi: Oseba, ki je odgo.vi r.a za vozni park, ne sme zaupali molo.neg.t vozila vozniku, čigar sposobnost za upravljanje vozila jj zmanjšana zaradi utrujenosti, alkoholne pijače ali zaradi kakega drugega vzroka. Po novi odločbi bo torei taki oseba postala soodgovorna za morebitne nesreč,; in bo odgovarjala pred oblastjo. Isto velja z-i šoferje motornih dvokoles, Ki bi jih organi Ljuds--^ niiiic'2 z:iij'.i'i v vinjenvm stanju
Stari prelosi niso omenil i, da kolesarji m vozniki vpn-žnih vozil ne smejo vozri v vinjenem stanju, nova uredba pa to izrecno pov.cLi-ja: Kdor je v vinjenem slanju, ne sme upravljati \-prožnega vozila in se tudi ne sme voziti s kolesom. Kolesarji ne smejo vozili vštric, to je eden zraven drugega. Dalje ne sme kolesar prehitevati drugega kolesarja, motorno vozilo ali vprežni voz na cestah in v krajih kjer je velik promet. Prepovedano je voziti na kolesu odraslo osebo, otroke do S let starosti kolesar lahko vozi, če
ima spredaj nameščen poseben sedež in na sprednjih vilicah držalke za noge. Nikakor pa ni dovoljeno voziti otroke na prtljažniku ah pa na okviru kolesa. Prepovedano je tudi voziti drugo dvokolo med vožnjo s kolesom, voditi živali, ali pa peljati privezan zadaj ročni voziček,
Točka 2S. določa da jc vsako igranje otrok na javni cesti ali v nepo-sreni bližino prepovedano. Ce zagreši prekršek te točke otrok, so za to odgovorni starši ali pa oseba, ki ji je poverjena skrb nad otrokom in za prekršek odgovarjajo pred oblastjo.
Za prekrške so določene ostre denarni kaznij talko za (prokiSek 7. točke plača vinjeni šofer, ali vodja garaže, ki je vinjenemu ali utrujenemu šoferju zaupal upravljanje motornega vozila do 10.000 kazni. Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznujejo osebe, ki so prekršile določbe .o prometu na križiščih, ki nimajo predpisanih znakov, kot vzvratnih ogledal .trikotnih znakov, povzročajo prevelik hrup in dim, nimajo vozila operemljenega z du-šilccm zvoki, ne zmanjšajo ali ustavijo hitrosti na prehodih označenih za pešce, in starši ali varuhi otrok, ki dopuščajo, da se ti igrajo na javnih cestah ali ob njih. Manjše denarni kazni 1000 in 100 din so določene za razne marine prekrške., kot, če šofer vleče poškodov.ino drugo motorno vozilo z vrvjo, namesto z vlečnim drogom, kar je praviloma dovoljeno, lažje vozilo lahko vleče z žično vrvjo, ki mora biti najmanj 5 metrov dolga in mora imeti na sredi opozorilni znak, če pri vlečenju poškodovanega vozila vozi s hitrostjo več kot 30 km na uro, itd. Z denarno kaznijo 100 din se kaznujejo, če šofer motornega kolesa pelje zadaj osebo, ki je obrnjena z obrazom nazaj in ne v smeri vožnje, če izstopi ali vstopi na levi strani avtomobila, ali tudi samo odpre in zapre leva vrata, če kole-
sar vozi vštric drugega kolesarja, če pešec pelje dvokolo po cestišču določi nem za avti :m ! >:lr. ali pa nosi dolge drogove ali lestve in se pri tem ne drži skrajnega desnega roba ceste. Člani Ljudske milice smejo na licu mesta iztirjati denarno kazen 100 din od vseh tistih oseb, ki jih na kraju samen zalotijo pri prekršku.
Odredbo o cestah, ki so prvenstveno namenjene za promet z mo-toniinii vozili so z zadovoljstvom sprejeli vsi šoferji. Ta odredba je bila izdana z namenom, da se bo glavni promet razsajal hitreje in bolj varno kot do sedaj. V koprskem okraju so po novi odredbi vštete za ceste prvega reda, k: bodo prvenstveno služile le za motorna vozila: cesta Senadolc—D ivača—Kozini—■ Aver. Aver—Koper—Izola—Luc i ja in cesta: Postojna—Ilirska Bistrica—Rupa, Kjer je ob teh ces'ah vzoredna cesta, bodo morali vozniki poljedelskih traktorje.-, vozniki z vprežno živino, kolesarji ter pešci, uporabljati to stransko cesto, ki bo določena s posebnimi kažipotni-mi znaki. Ce prednostna cesta nima stranske vzporedne ceste in niti steze, bodo tudi ti lahko vozili ali pešačili po prednostni cesti, morali pa 1x»do uporabljali skrajni desni rob cestišča.
Voznik motornega vozila sme izven strnjenega naselja voziti s hitrostjo, ki ustreza tehničnemu stanju vozila, stanju ceste, prometu na njej in voznikovi - šoferjevi spo-. sobnosti.
Po cestah prvega reda je tudi prepovedana hoja v sprevodu in vožnja v koloni.
Prehod preko teh cest z živino jc dovoljen le izjemoma, kadar drugače ni mogoče spraviti živine na določen kraj. Prehod preko ceste, ki je dovoljen v takih primerih le na razglednem mestu, morata zavarovati dve osebi, ki stojita vsaka najmanj 30 metrov od mesta, ki ga prečka živina. V naseljeiem kraju sme prečkati cesto na za to določenih prehodih. Kjer if? ob ccst.i šolska zgradba, mora biti pred njo postavljena pregrada, ki brani neposreden dostop na cesto. Na ce-
stah prvega reda ni dovoljena nobena prireditev, kolesarske in motorne dirke, zborovanja itd. To velja tudi za mestne ulice in trge. ki spadajo v sklop teh cest.
Z deli za izvedbo ukrepov, postavitev znakov za pripoved uporabe ceste prvega reda, oziroma za določitev stranske vzporedne ceste, ureditev kolesarske steze, prehodov za pešče itd. morajo pristojni organi takoj začeti.
Za prekrške teh določil so predvidene denarne kazni od 5000 do 10.000 din.
Končno omenjamo še odredbo, ki predpisuje, katera motoma vozila imajo prednost pri vožnji na cestah prvega reda. To so reševalni avtomobili Rdečega križa, gasilska vozila in vozila organov notranje upra-ve, kadar opravljajo nujno službeno vožnjo.
Naravno, da novi predpisi vzbujajo veliko govorjenja in komentarjev nepoučenih ljudji. Slišali smo celo glasove, da šofeiV. od sedaj naprej ne bodo smeli pred gostilnami niti ustavljati svojih vozil. Popolnoma pogrešeno. Šofer lahko ustavi pred gostilno, lahko gre v gostilno na kosilo, tam čaka, itd. Izogibati pa se mora pitja alkoholnih pijač. Marsikateri voznik, kolesar in pešec se bo čutil prizadetega. Vsem je treba povedati, da so bili predlogi pred objavo dobro proučeni, in da jih jc narekovala potreba, da se ob naraščajočem motornem prometu izognemo nepotrebnim nesrečam. Odgovorni organi lx>do nekaj časa samo opozarjali na nove predpise, da se lx>do potniki kdiko priučili novemu cestnemu redu ,kasneje pa lxxlo začeli predpise z vso resnostjo izvajati. To je potrebno v interesu vse skupnosti.
Vse tri odredbe so stopilo v veljavo že IS. avgusta 1955.
Z norim! — najmodernejšimi proizvodnimi pri/travami, ki so izdelane iz nerjavečega jekla, izdeluje FRUCTAI, odličen paradižnikov koncentrat, tnarmelade, džeme. kompote, sadne sokove, \suktise, idezertna vina ter prvovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače vseh vrst. Na sliki vidimo de! ogromne Vparature za predelavo paradižnika, ki so jo na novo montirali že lani.
Friactasl*5* ° p^izeiaraa DG^stastrofa
sadp osi powtmrB
Letos jc ibila (na Goriškem zchT dobra letina sadja in povrtnin. Zlasti dobra letina je bila $iri paradižniku, tako da mora kombinat »FRUC-TAL" obratovati neprekinjeno noč in dan, da hi predelal vse odkupljene pridelke. Na sliki: z iseh strani dovažajo paradižnik za predelavo.
Oktobra bo deset let, ko je začela v Ajdovščini obratovati majhna de-stiterija. V začetku so tli izdelovali v manjših količinah in za lokalne potrebe le nekatere alkoholne pijače in sadne sokove. Ko pa sta bili po vojni naravni središči Trst in Gorica odtrgani od svojega zaledja, sla postala sadjerstvo in vrtnarstvo boleča rana kmetijstva na Goriškem, v Vipavski dolini in Brdih. Kmetje, ki so prej v glavnem zalagali s svojimi pridelki tržaški in goriški trg, so se tedaj v skrbeh spraševali, kam s sadjem in povrt-ninami. Ali naj opustijo te kuiture, ki v teh krajih tako obilno rodijo? To se nikakor ni smelo zgoditi. Z dobršnim delom pridelkov so nova odkupna podjetja in zadruge oskrbovala ljubljanski trg ter večja industrijska središča na Gorenjskem. Dalje pa blaua niso mogli prevažati zaradi kvarjenja, »In kam z o-stalim blaeom?« so se tedaj spet o-glašali pridelovalci. Skratka sadjerstvo. in vrtnarstvo v teh krajih sta med vojno in prva leta po njej bolehala. propadala. Treba ju je bilo zdraviti, dvigniti in pospeševati. V tem pa je odigrala važno vlogo de-stilerija, ki se je iz začetnega maj-hneea obrata razvila v moderen industrijski kombinat za predelavo sadja in poljskih pridelkov.
Kmetje na Vipavskem, Goriškem in v Brdih niso več v skrbeh, kam bodo nrodali svoje blago. Ajdovski »FRUCTAL« — (ako se namreč imenuje kombinat, odkupuje vsakršno sadje in povrtnine ter te uporablja kot industrijsko surovino za proizvodnjo mnogih artiklov za široko potrošnjo.
Zmogljivost kombinata je taka, da lahko predeluje v glavnem že vse industrijsko sadje in povrlnino, ki zrastejo na Goriškem, Vipavskem in v Brdih. Z novimi in najmodernejšimi proizvodnimi pripravami, ki so izdelane iz nerjavečega jekla pa tnhko jamči «FRUCTAL« tudi za odlično kakovost svojih izdelkov. Prav zaradi teea so izdelki »FRUCTALA« zelo iskani in je po njih
veliko povpraševanje ne samo doma, temveč tudi na mnogih tujih tržiščih.
»FRUCTAL« proizvaja prvovrstne marmeladeč džeme, kompote, sadne sokove, sukuse, dezertna vina, likerje, žganja, odliiien paradižnikov koncentrat, alkoholne in brezalkoholne pijače vseh vrst, v bogati izbiri po solidnih in dostopnih cenah.
Trenutno, ko pri »FRUCTALU« obnavljajo in olepšujejo ogromno stavbo nekdanje ajdovske predilnice, naj omenimo še to, da pripravljajo hkrati tudi širok investicijski elaborat za rekonstrukcijo celotnega proizvodnega procesa. Moderni stroji in priprave za proizvodnjo bodo tako bolje izkoriščene. Tudi še preo-
stale stare priprave nameravajo zamenjati v novimi. Lani so namreč montirali novo aparaturo za predelavo paradižnika in postopoma bodo izvedli celoten načrt o modernizaciji vseh naprav. Na ta način bo proizvodni proces nemoten in zmogljivost predelave neprimerno večja. Seveda na vse to računajo, če ne bodo med tem naleteli na nepredvidene težave, s katerimi se morajo predvsem že sedaj boriti, da bi prišli do porebnih redstev. Vsekakor imajo lepe načrte, ki jih zaenkrat še ne marajo preveč obešati na zvon. U-pajmo pa, da bo za njih prihodnje lesetletje, ko bodo uresničili svoje lihe želie, še bolj uspešno, kot je bilo sedanje.
S sodelovanjem ;na faznih velesejmih in razstavah so si priznani izdelki .>FRUCTALA kmalu utrli pot. Zastopniki kombinata so ■imeli na takih komercialnih si ¡mih, zlasti doslej vsako leto t Zagrebu ¡in drugod polne roke dela. Na zagrebškem velesejmu vi jc FRUCTAL« tudi letos zajamčil obširno prodajo svojih izdelkov. Med drugim so zastopniki »FRUCTALA < sklenili te dni pogodbe za prodajo nad sto vagonov gotovih izdelkov predelanega Sadja. Komercialna služba je torej ekspe-ditivna in solidna. Naša slika prikazuje del razstavljenih izdelkov FRUCTALA na nedavnem Mariborskem tednu .

KAREL GRABELJSEK:
£7
BztlßiBß PirieaaesB'ska seSožBs® LIPM v/ Kop^u
Komorni način glasbenega izražanja ima drugačne namene in nudi povsem druge vtise, kakor ostale zvrsti glasbene umetnosti. Tu ne gre več za zunanje efekte, bodisi dramatične ali pa čisto abstraktne, ki so ponavadi združeni z večjim izvajalskim telesom, lemvet gre za povsem intimno muziciranje, ki temelji zgolj na odnosu med izvajalcem in poslušalcem. Lahko bi rekli, da gre samo za nevidno vez, ki jo koncertant ustvarja z vsakim poslušalcem posebej, ki pa vendar veže ves avditorij v intimno skupnost. V hipu, ko nastopajoči najde stik s poslušalcem, nastane med njima i-skreno vzdušje, kakor v pogovoru med dvema človekoma, ki enako mislit? in enako -čustvujeta, le da eden daje in drugi sprejema.
Takšno razpoloženje je po razmeroma dolgem času nastalo tudi na zadnjem umetniškem večeru, ki ga je priredilo Turistično-olepševalno društvo v Kopru pretekli teden. Komorni duo Rusy predstavljata dve veliki umetnici: pianistka Magda Rusv in čelistka Rose-Marie Franz, prva sudetska Nemka z dol-coletno koncertno prakso, druga mlado dekle iz Salzburga, vendar z velikansko umetniško silo, obe pa dovršeni v tehničnem in muzikal-nem pogledu.
Glavni del sporeda je izvedla pianistka Madga Rusy, umetnica z. brezhibno klavirsko tehniko in dokaj lenim Ionom, čenrav v interpretaciji mestoma ma're bleda, morda tudi po krivdi izbora rkladb. Osrednio točko prvega dela koncerta ie vsekakor nredstavljala Reefho-vnova grandiozna sonata v Fs duru. imenovan? »Les Adieux«. ki sta ji prva in tretia točka d?;ali potrebni slogovni okvir. »Tri stare 5oan?ki sona'eit in Schubertovi »Glasbeni utrinki« so sirer pokazali v ve'iki meri umetničino dovršenost, vendar je bi! pr^v Beethoven listi, ki mu je koncertanrka posvetila naive7; svoje izrazne moči in interpretacii-ske sile. Kliub temu, da sem in t'a umetnica ni dosegla one vulkanske sile, ki jo Beethovnova rlasba zahteva, je vendarle hii celotni vtis močan in prepričljiv, predvcem pa iskren in čustven.
V drugem delu programa je nastopil? ze'istka Ro-e-Mane Franz in sicer naiprej z znamenito »Španski
V ponedeljek. 12. t. m., so v Mali dvorani GSP odprli razstavo dveh primorskih slikarjev najmlajše generacije. Medtem ko nam je Jože Sajn že znan z nedavne Razstave šolskih risb, na kateri nam je pokazal nekaj akvarelov ter kot mladinski ilustrator iz našega časopisa, medtem ko se nam je Edvard Krbavčič predstavil prvič. Sajn je doma iz Knežaka na Postojnskem in obiskuje koprsko učiteljišče; Krbav-čič pa mlad učitelj, ki je šele pred «ivema letoma končal učiteljišče.
Pri ogledu razstave bomo sicer opazili, da sta razstavljalca še ne-ustaljena m da iščeta osebnega izraza, pri čemer včasih zaideta v posnemanje. toda kdo bi jima zaradi tega očital, ko sta tako pogumno in s tolikimi slikami (razobesila sta vsak po sedemnajst akvarelov) samostojno stopila pred javnost, ker pomeni vsekakor uspeh. Skoda, da sta se omejila le na akvarel in da sta opustila druge tehnike, predvsem risbo, ki bi jima morala pri teh začetnih stopinjah pomeniti t,lavno sredstvo za dojemanje oblike. ker je podlaga vsega slikarstva.
Sajn se je s svojimi slikami razodel kot zelo nemiren iskalec izraza. Tu pa lam zaide v prav drzne (kombinacije, ki fo žal včasih nepristne (Ples!). Boljši v tej skuoini. vsaj po skladnosti v kompozieiii in barvi, sta »V s;nci smrti« .in »Dva«, medtem ko nas »Hrepenenje«. »Mati« in »Pri kosilu« povsem ne prepričajo. Mnotfo močnejši je Sajn v delih: Polie (I. IT.). Delo na polju. Večer po dežju'. Kope Nedeljski "Dopoldan in Dvorišče. Ta dela se odli-fkujejo po dobrem dojemanju pokrajine in pes'ri barvitosti, ki je pri Sajnu zastopana v veliki meri. S tem nam je tudi dokazal, da dobro obvlada tehniko akvarela,
Drusi. tehnično precej soroden, a po hotenju in občutju samostojen, je Krbavčič. Odlikuje ga umirjenos1 in preprostost. Morda se je iz pra-

ljudsko suito« skladatelja Manuela de Falla. V šestih stavkih se nam nizajo najrazličnejše in tudi najpe-strejše oblike španskih narodnih plesov, ki jih zaključi tipična ara-gonska »Jota«, skladba, ki jo izvajajo vsi solisti v vseh oblikah in zasedbah. Pravtako, kakor v prvem delu koncerta, je bila tudi v drugem delu središče umetniškega podajanja sonata, to pot Kodalyjeva Sonata op. 4 za violončelo in klavir. V novoromantičnem in deloma impresionističnem duhu napisana skladba je sicer nudila izvajalkama precej možnosti, vendar je glavno težo prevzela čelistka, ki je v resnici z izrednim muzikalnim čutom, toploto tona in z nadpovprečnim podajanjem presegla vsa pričakovanja, morda tudi skladateljeva. Že v preteklem letu, ko je nastopala Rose Marie Franz v okviru Tria Rusy. je pokazala široko skalo svojih glasbenih sposobnosti, na zadnjem koncertu je kljub (emu, da smo io že poznali, presenetila s še večjo polnostjo in s še toplejšim in čustvenejšim podajanjem.
Koncert je zaključila pianistk?. Magda Rusy z »Desetimi bagatela-mi« ruskega skladatelja Aleksandra Cerepnjina, drobnimi skladbicami, ki pa vendar v svoji drobnosti predstavljajo zaključene in doenane o-blike, ter z Dohnanyiievim »Capric-ciom v f molutt, nekoliko romantično nastrojenim, vendar pa svežim delom.
Na obisk koncerta ie vplivala precej šibka organizacija, saj ie nekaj miniaturnih lepakcev obviselo na iglasnih deskah šele dan pred koncertom. Deistvo. da je bil? prireditev v soboto in da je padal dež, je pravtako vplivalo n?. obisk. Vendar pa ie bila maloštevilna publika zadovoljna in je dostojno nagradila obe izvajalki.
Ob koncu se moram še dotakniti članka »Ob kulturnih prireditvah Turistično-o'eoševalnega druMva« ki ie i'šel v prejšnji številki S'ov. Jadrana. V tem prispevku trdi pisec, da nekateri kritiki v Kopru nimajo za to potrebne legitimacije. Morda ima prav, morda tudi ne. Verjetno pa jo ima pisec, ki je najavil »Koncert sester Rusy«. kar je istovetil s pojmom »Duo Rusy.
Vladimir Lovec
vega presojanja lastnih moči omeji' le na slikanje kmečke pokrajine, vasi, solin in ulic v obmorskih mestecih. Njegova dela so enoličnejša od Sajnovih, vendar so izpoved njegovega bivanja na vasi in stika z naravo. Izstopajo dela kot so: Osamljena, Ulica in Cipresa. Ugajajo mi še Počitek, Soline in Zahajajoče sonce. Tudi Krbavčič obvlada akvarel. Ce pomislimo, da je po poklicu u-čitelj, ki ima malo prostega časa za slikanje, dobimo vtis delavnega in prizadevnega mladeniča.
Razstava je vsekakor uspela in vredno si jo je ogledati. Ugodno vpliva na gledalca s svojo pestrostjo in mladostno razigranostjo ter trdno voljo, s katero sta razs"avljalca skušala spregovoriti v imenu najmlajših. Ob tej priložnosti jima čestitamo ¡n pričakujemo, da nam bo-s'a kmalu pokazala kaj novega.
Zvest A.
Čimbolj se čas velike domovinske vojne odmika, tem manj so mlajšim sodobnikom jasni dogodki, ki smo jim pred desetimi in kaj več leti bili priča. Iz tega pa nujno sledi, da si marsikdo ne more biti na jasnem o nekaterih stvareh, ki so danes živo življenje, kajti vlakna tega življenja se vlečejo daleč tja nazaj v ta leta, In dokument lega časa in tega življenja so Grabeljškove »Žive brazgotine«.
Ze sam naslov knjige je nadvs'c značilen. Brazgotine ostanejo človeku na tistih mestih, kjer so se mu nekdanje rane zacelile. Poudarjam: nekdanje. Kajti z besedo »brazgotine« nam je av|l;or hotel raztegniti čas. ki nas loči od dogajanja novel, s pridevnikom »žive« pa nam je povedal več. vse. »Žive brazgotine« popolnoma odgovarjajo »odprtim ranam« in to je vsebinsko pravi naslov le zbirke novel.'
Prva živa brazgotina nosi naslov: »Pričal bom«. Fabula je eden izmed tisoč podobnih primerov, ko so sorodniki padlih borcev, umrlih inter-nirancev ali kako drugače izginulih svojcev iskali nekoga, da bi jim to smrt potrdil, da bi po potrebi pričal. Tudi avt.orju se nekaj podob-
Kulturne zaaimivosti
IVAN MEŠTROVIČ V DOMOVINI. Za slavnega kiparja Ivana Mešlrooiča, ki živi. že od leta 1947 v Ameriki, pravijo, da je umetniško najmočnejši učenec velikega francoskega kiparja Rodi na. Lani fe bil Meštrovič eden izmed dvajsetih državljanov ZDA, ki jih je sprejel predsednik Eisenlioioer. Kljub slavi in častem, ki jih je dosegel v svetu je ostal Meštrovič zaveden Jugoslovan. To dokazuje tudi s svojimi darili visoke umetniške vrednosti in s svojimi obiski v domovini.
SODOBNA GLASBA V BENET-KAH. V gledališču La Feniee v Benetkah je ,biiH preteki-1 mesec XVIII. mednarodni festival sodobne glasbe. F)pseben dogodek festivala bo prva ,uprizoritev opere Sergeja Prokofijeva »Ognjeni angel«. S tremi predstavam./, bo sodelovala', na festivalu tudi Opera iz Pekinga.
. Z LAT KO BALOKOV1Č V DUBROVNIKU. Ob koncu prejšnjega meseca je prispel o Dubrovnik znani ameriški uiolinist jugoslovanskega porekla Zlatko Balokovič. Umetnik bo ostal v Dubrovniku do konca septembra in namerava t; okviru Dubrovniških poletnih iger prirediti dva koncerta.
ZGODOVINSKI ŽIDOVSKI MUZEJ. V Amsterdamu so ponovno odprli zgodovinski' židovski muzej, ki ga je leta 1940 zaprla Gesta-po in izropala vse njegove dragocene zaklade, rokopise, in zgodnje tiske ter kultno posodje. Konservator Morpur.go potreboval skoraj 10 let, da je zopet zbral 300 predmetov- nekdaj tako bogate zbirke. Muzeju so priključili nov oddelek s dokumentarnim, gradivom o usodi nizozemskih Zidov, od leta 1940 do 1945. Od 140.000 jih je preživelo preganjanje le 30.000.
nega zgodi; k njemu pride ženska s prošnjo, naj bi pričal, da je njen. mož. s katerim je bil skupaj v partizanih, padel. Sprva mu je nerodno. ker nc ve, zakaj bo ženska rabila lo pričevanje. Kajti padlega moža so partizani sami likvidirali. Toda ko se pozneje ženska izjasni, da bi se le rada ponovno poročila, tedaj izreče stavek: »Poleg sem bil in pričal bom«.
To je gola zgodba, toda avtor ji je znal vdihniti resnično življenje. Sebe irf' žensko, svoje — predvsem — in njeno duševno valovanje je znal tako lepo in prepričljivo opi-sait, da nam ostane kot, izklesano v spominu Težak psihološki stavc-k se komaj giblje, še posebej, ker je pisanje precej jedrnato, realistično. Težka notranja borba, ki jo pisatelj doživlja preden da 'o svojo izjavo, r.ns ne le prepriča, temveč globoko gane. Ob koncu pa je znal pisatelj odkriti še to. kar je najbolj človeškega: večno kolebanje. večno gibanje, ki ne zadovoljuje človeka s preprosto ugotovitvijo, da je bil Volk — partizansko ime umrlega, za katerega ženska sprašuje —. ki je bil nekaj časa izvrsten partizan-neustrašen borec, ki je tovariše kar vlekel za seboj in jih hrabril in vodil iz zmage v zmago, vreden likvidacije: »Kakor da sla živela dva Volka. In kakor da mislim le na prvega, pri tem pa mi je žal tudi drugega. Kdo bi to razumel? (str. 16).
»Ob zadnjem obisku« — za stopnjo težja drama. V prejšnji nekoga ni bilo več med živimi, zalo je bilo deloma laže rešiti problem, tu pa so samo živi ljudje, več. je družina. je mati in so otroci, poleg tega je ona še — žena.
Partizan, ki se ne vrne več v Ikrog svoje družine. Pusti ženo in otroka in gre z drugo. Z njo ima otroka, ne more pa se poročiti, dokler prva ne pristane na ločitev. Tako pride do «zadnjega obiska». Zeni je šele tedaj jasno, kaj se je pravzaprav med njima zgodilo. Ko vidi. da ga sama. kot. žena, ne more več pritegnili k sebi, tedaj poskusi zadnje. Ce že ne more živeti več z njo, pa naj živi za otroka. Tedaj pa ji on pove. da ima i.udi »tam« otroka. V svojem srdu in obupu žena noče pristati na ločitev in mož mora oditi, ne da bi zadevo rešil.
Čeprav nima novela prave rešitve, vendar, učinkuje neverjetno močno. Pisat,eli je imel tu Srečno roko in je naslikal izrez iz naše povojne socialne problematike. Seveda pa ni bil do kraja dosleden. Bralcu ni popolnoma jasno, koga pisatelj obsoja. Ni sicer nujno, da bi se pisatelj moral izreči, vendar delo trpi.
To sta prvi dve. Tema podobni po umetniški moči in globini sta še zadnji dve.
»Olrok pa mirno spi«. Mlada žena ima moža v partizanih. Obvešče-valka je. So zadnji tedni pred osvoboditvijo. Cetniki s'e umikajo. Nekoč se vrača proti domu, a pade v zasedo. Sovražniki jo posilijo. Sledi konec vojne.
Čeprav sta bila, preden je mož odšel v partizane, že tri leta poročena, nista imela še otrok. On si jih je vedno želel. Tako je koval načrt, da bosta katerega posvojila.. Po vojni ontane mož še nadalje v armadi. Ko je nekoč poslovno nekaj dni v mestu blizu domačega kraja, stopi še do žene. Sele tedaj opazi, da je noseča. S tem si razlaga vzrok njenih čudnih pisem. Vendar ne pride do odtočitve pogovora, ker je obema težko, da ne vesla, kako bi začela. Odide ves zmeden, a je ne obsodi. Malo pred demobilizacijo dobi njeno pismo, ki mu ga je pisala z željo, da ga seznani s tem. kar se je bilo z njo zgodilo. Ko se mož za vedno vrne domov, je prvi pogovor Scžck in mučen, a rešilen. V možu ?maga želja po o'roku, po ženi, po domu
Ta novela je neksk pendant k preišnji. Je toplo človeška, predvsem pa globoko etična. Mož — partizan zrase naravnost v ideal ne-t. človeka, čeprav čuti v sebi vse teikoče pravičnega gledanja na s've' in ljudi. Je spev prvobitnemu v človeku, spev krvi, žrtvi, odpovedi in razumevanju sočloveka.
Zadnja. »V drevesu je črv«, pa je
okvirna novela, ki obravnava problem dolžnosti in odgovornosti. — Ciril je pri Ozni. Pred vojno je ljubil Ireno. Po dolgih letih — vmes je prišla vojna — jo zopet sreča. Zbudi se mu stara ljubezen. Zopet začne iskali njeno bližino. Vendar med njima ne more priti do intim-nejših odnosov. Nekaj je vmes. To on spozna skoraj prepozno, ko je že ves živ in mrtev nanjo, Irena ima brata, ki se je med okupacijo slabo držal, zdaj pa se že nekaj let skriva. Po njenih izjavah je brat edina zapreka za njun zakon. Tako ga skoraj prisili, da pristane na njen načrt. Brata bosta skušala spraviti čez mejo. On naj bi mu priskrbel potni lisi na tuje ime . . . Toda pri tem poslu mu pridejo na sled. V ječi pripoveduje svojo zgodbo.
Zgodba jc sicer tako pri prost a, ker je njeno težišče — kakor skoraj pri vseh Grabeljškovih novelah -— nekje drugje, bolj v notranjosti njegovih junakov, kakor v zunanji zgodbi. Irena je Cirilu že ob prvih srečanjih dejala, da bi ga ne mogla ljubiti, če bi se skušal njej prilagoditi: bil bi človek brez osebnosti. Tega se oznavec šele pozneje zave in spozna, da bi. četudi bi mu u-spelo spraviti njenega brata, prišel ob njeno ljubezen, da bi bil v njenih očeh »človek brez osebnosti« in bi ga kot takega ne mogla ljubili.
Vmesni noveli. »Oče Jelovec« in »Rekvizicija«, imata tudi precej o-snovnih not iz štirih opisanih, vendar v celoti nista toliko močni.
Ce bi hoteli strniti v skop oris Grabeljškovo novejšo knjigo novel, tedaj bi morali reči, da se je Gra-beljšek lotil z dobro snovjo. Celotno zbirko je naravnost lepo enotno ubral. Zaple'.e in razplete išče posebno na takih mestih, kjer lahko razglablja o duševnosti junakov. In tu zna najti predvsem človeško plat. Zanima ga človek kot posameznik in kot socialno bitje. In pravičen sodnik Skuša biti: črnemu pravi črno in belemu belo, a zaradi tega ne upodablja v črnobeli tehniki. Njegov jezik je realističen; piše v knjižni slovenščini, ne vnaša nobenih dialektičnih posebnosti, tako da ne moremo govoriti o posebnem jezikovnem koloritu. Napak je malo (jag-neta — prav. jagnjeta. 28; lezti — prav. lesti, 40, 41: le dve ali tri vejice: 57/4, vrsta zg.; 83/6. vršita sp.).
Oprema Milana Arneža pa je prav lepa.
M. Brecelj
PISMENOST SKOZI STO LET I A.
V domu JLA v Šibeniku je bila razstava »Razvoj pismenosti od najstarejših časov«. Pripravil jo je prof. Milivoj Jeftič iz Beograda. Razstavljena so pisma starih Egipčanov, Krajcev, ¿ndifakih plemen, razen tega pa tudi razvoj naše in drugih pisav. Zanimivost razstave so rokopisi velikih osebnosti.
NAJBOLJŠA MLADINSKA KNJIGA V FRANCIJI. Deset dečkov v starosti 9 do 14 let je tvorilo razsodišče za najboljšo mladinsko knjigo letošnjega leta v Franciji. Izbrali so roman Pavla Bernarda »Konj brez ¡glave«. Bernardu so podelili književno nagrado »Salona detin-stva«, pol milijona frankov.
MEDNARODNA ZVEZA ZA PROUČEVANJE MEDNARODNE PROBLEMATIKE. V Londonu /ie bila mednarodna konferenca za gledališko zgodovinoš Oh tej priložnosti so sklenili ustanovili mednarodno zvezo za proučevanje, gledališke problematike. V upravnem odboru konference so bili delegati Francije, Sovjetske zveze. Italije, Češlkostpvaške. Skandinavije, ZDA, Anglije, Nemčije in Avstrije. Sklenili so povabiti tudi še nesodelujo-če države, zlasti Indijo in Kitajsko. Glavna naloga tr novo ustanovljene zveze jxt bila Jnblioteka.rstvo, proučevanje sodobne gledališke problematike in njena praktična uporaba pri gledaliških ljudeh. Nameravajo tudi izdelovati mikrofilme o gledališču. Zveza se zdaj poslužuje organizacije v Italiji in pripravlja enciklopedijo gledališke umetnosti.
Jože Sajn: Koper (WS4)
Mladi razstavljajo
v


Avgust 1SI42. Fašistične zveri divjajo po Evropi in Afriki. Njihove oklopne divizije prodirajo na vseh bojiščih. Eksplozije njihovih bomb odmevajo v Moskvi in Londonu. Prepričani, da jih ničesar več ne more zaustaviti, naduto korakajo po ulicah na pol porušenih mest premaganih držav. Polnijo se njihova koncentracijska taborašča in zapori, mučijo, požigajo in morijo, da bi zlomili odpor tistih, ki so se jim uprli.
Od takrat je minulo trinajst let. In vendar se mi zdi kot bi bilo včeraj: stali smo na ozkem kolovozu
pod taboriščem ua Vodicah, visoko nad izvirom Lijaka pri Ozeljanu. Tri čete prvih primorskih partizanov. Tovariš Jože Lemut Saša nam je prebral povelje o ustanovitvi prvega primorskega bataljona. ki smo intenovali po našem velikem pesniku Simonu Gregorčiču. Bilo nas je okrog devetdeset in prišli smo z vseh strani Primorske. To je bil naš veliki dan. ki ga ne bomo nikoli pozabili,
V nedeljo smo se prvič spet sestali po ' rinajSiih letih. Toda premnogih ni bilo med nami. Padel je naš prvi komandant narodni heroj
Preživeli borci prvega primor.skeg-i bataljona na svojem prvem zbor
Saša, padli so vsi trije komandirji čet narodna heroja Vojko in Igor in komandir Tolminsko čete Peter, polilkomisar če'.e Stric in mnogi drugi, ki jim bo danes svobodna Primorska ostala večen dolžnik. Njihova imena so vklesana v marmor na številnih spomenikih, ki jim jih je postavilo hvaležno prebivalstvo po vaseh in trsih, v nameni spominu živi ohranjen njihov lik soborcev in tovarišev.
Obi-kali smo kraje, kjer so padli, in položili vence pred spomenike in spominske plošče. In v 'era svečanem trenutku, ko so bile naše misli posvečene njihovemu spornimi. smo sc vprašali: smo izpolnili njihovo voljo, tako kot so želeli in pričakovali? Trinajst let je dolga doba. Bila je polna težkih preizkušenj. Iz bataljona so zrasle brigade i divizije, ki so izgnale okupatorji iz naše zemlje. Prišla je svoboda ■ začeli smo težko pot obnove >n raditve. Od bataljona ni ostala ii:i tretjina, skoraj ga ni med miri, ki bi ne nosil brazgotin od rin vidobljenih v številnih bojih. In ■"uidar, kljub težavam in preizkušam ni nihče omagal na tsj te'ki oti. Prvi primorski bataljon ni imel • nima v svojih vrstah nobenega lezerlcrja in ne 'izdajalca vse od ustanovitve do danes. Njegovi borci, ki so znali «zdržati vsa tri leta (.'.loro/ene borbe, miso popustili niti takrat, 'ko je hotel uničiti pridu-■'.ve naše ljudske revolucije zalirbt-ii' napad iiifoniibiroja; tudi takrat :ii bilo mt d. borci bataljona nobenega odpadnika. Nedvomno je to najlepša ugotovitev našega prvega /lx>ra.
f¡ mf| 0% 1
Pred spomenikom so sc borci poklonili upornimi svojega prvega ko
mandanta Saše
Od vsega prvega komandnega kadra je preživel borbo edino naš prvi polilkomisar in kasnejši komandant bataljona Martin Greif-Rudi. Prisrčno sir.o ga pozdravil v naši sredi, saj nas z njim vežejo spomini od prvih clni bataljona in še prej, ko smo pod njegovim vodstvom začeli oboroženo borbo na Primorskem. Kakor naš prvi 'pokojni komandant Saša, ima tudi Rudi neprecenljive zasluge pri organizaciji narodno osvobodilnega gibanja sirom po vsoj Primorski in še posebej za ustanovitev bataljona. Zato smo ob tej priložnosti poslali pismo predsedniku republike Maršalu Titu in CK ZKS Slovenije, v katerem smo izrazili našo skupno željo, tla .se tudi naš pivi polilkomisar odlikuje z našim najvišjim odlikovanjem — Redom narodnega heroja
Sestali smo se tudi z našimi starimi znanci, terenskimi delavci in peživeli skupaj nekaj prijetnih ur. Oživeli so spomini nn čase, ko srno ponoči prihajali k njim iz taborišč, ko so nas obveščali o sovražniku, prinašali hrano in skrbeli za naše ranjence. Tudi njihove vrste so redke. Mnogi so pomrli v taboriščih in zaporih kjer so fašisti nad njimi znašali svoj bes.
Iz Ajdovščine pelje cesta v Loka-vec in od ',am naprej po pobočju na Predmejo. Od te ceste se pri »LIPA« odcepi steza, ki pelje čez prodnate travnike do nekdanjih »fužin. Prav v vznožju čavenskega pogorja gleda iz zelenja topolov visok dimnik. Zdi se, da tekmuje v višini s še višjimi topoli. Ozadje 'emu kraju je Caven s svojim do-Eorjem. ki se v obliki polkrogu širi proti vzhodu in konča nekie pri Črnem vrhu. Na Colu sc pogorje nadaljuje v smeri jugozahoda in konča z Nanosom. Ce gledaš na to po-eorje s kake višine na Krasu, dobiš sliko velikanskega amfiteatra, v katerem je Vipavska dolina s številnimi vasmi in rodovitnim poljem kot arena.
Kot skrita za kulisami življenja,
.ogovorili srno se skupaj o veliki	je ob hudourniku Lokavšltu majh-
poli ki srno jo naredili od takrat	na fužina kotlarna, kjer že 80 let
do danes, o našem delu, težavah in	izdelujejo bakrene kotle. Tu je bila
zdravju. O vsemu, o čemer se po-	leta 1853 ustanovljena kovačnica za
govariajo dobr„ znanci in prijatelji,	poljedelsko orodje: lemeže. kose se-
Razrumlpvo je, da «mamo vsak svo-	kire. srpe. motike itd. Kovačnica je
|e težave, ki si ph med seboj za-	delovala le kakih dvajse' let. Na-
upamo. Za nekatere od- tovarišev	raščajoča industrija, ki ie imela na
Ti" a h01'CC'\' p,oskrbet' razpolago boljše prostore in orodje, za zdravljenje, prav pa bi bilo, če je 2 boljšimi in cenejšimi izdelki bi nekoliko bol, poskrbeli tudi za odvzela kovačmei delo'. Kaj sedaj" nphove stanovske razmere, saj Ustanovitelji kovačniee niso obuoa-nekateri stanujejo po 6 m več km j -daleč od delovnega mesta, v stanovanjih brez vode in podobno. No, tudi. te tozadevne težave niso ska-
na vrh pa nasujejo bakrene odpadke. Goreče oglje razvije od 2000 do 2500 stopinj goikote, kar je dovolj, da se odpadki stopijo. Tekoči baker odlijejo v posebne okrogle modele, podobne srednjim kolesom sira. Iz teh kosov izdelajo najprej bakrene plošče, ki jih razteza eno izmed kladiv.
Ker je postopek izdelovanja kotlov zelo zanimiv, bomo v grobem predočili sliko izdelovanja Najprej vzamejo sedem ali pa tudi dvanajst primerno debelih plošč in jih lepo zložijo eno na drugo. Med posamezne plošče nalresejo najfinejšega pepela, da se plošče pri razgrevanju in kovanju ne sprimejo. Zunanje plošče so širše od notranjih. Robove teh zavihajo čez notranje, da se med kovanjem, ali javnejc povedano, da se med raztezanjem ne piemikajo. Vse plošče . morajo biti na sredini debelejše, kot pri krt-
É31;
mi kleščami obračajo naprej, najstarejši pa uravnava dotok vode na kolo. Čimveč vode spusti na kolo, (tem hitreje udarja kladivo. Žareča gmota od hipa do hipa spreminja obliko. Kako tudi ne. Veliko kladivo je podobno velikanskemu vranu, ki kluje v razbeljeno kovino, kot bi hotel iztrgati drob. Razbeljena kovina, kladivo, vseh pel kot-'larjev in voda so pri delu tesno navezani drug na drugega. Ce bi pogrešili pri enem samem udarcu, bi na kotlih nastal podvihani rob .in bi morali delo ponoviti. Kladivo dvigajo močni lesena zobje, ki so dobro pritrjeni na vretenu vodnega kolesa.
Za kotle, ki držijo do 60 litrov morajo dvakrat, razgreti zložene plošče. Vsakokrat jih raztezajo po četrt ure. Kadar raztezajo večje kose. tolče kladivo cele pol ure. Takrat nimajo časa, da bi se oddahnili. Raz-
II
lile vedrega razpoloženja ob snidenju, ne naše volje, da tudi v bodo-
Preusmerili s'o svoje delo v izdelovanje bakrenih kotlov. Ves nadurni razvoj je pokazal, da so imeli prav. Ze nad osemdeset tet gredo izdelki 'e kotlarne po vsej Primorski, Sloveniji. Dalmaciji in med ita-
če prispevamo po svo;:-h močeh 1Mansko okupacijo celo do Piave. graditvi socializma pri nas in na- Furlanski odjemalci so kupovali izdal,ujerno delo, k, smo ga začeli v delke te ,ovarne raje km domače.
času NOB.	,	.... , ...... .
r .	,	so bili boljši m troeznejsi kol
Letos smo prisl« prvic skupaj, U:a!ijanski. Pn kuhinjah v Furlani-imamo pa namen, da se najdemo
vsako leto ob obletnici ustanovitve bataljona v našem prvem taborišču. S tega mesta se zahvaljujemo vsem podjetjem ,ki so rade volje pustila tovariše na zbor in vsem organizacijam, k' so nam ga omogočile, po-
ji. Dalmaciji, Bosni, v Slovcniii in na Primorskem je v sklednikih Vložena sveUa bakrena posoda, ki so jo v grobem izdelali v tej kotlarni. To največje priznanje ljudi tistim petini kotlarjem v tej fužini kovačnici, -— »ki se ne šparajo
sebej še Zvezi borcev in Prosvetne- kadar' je " treba z železnimi kleščami: društvu y Ozeljanu, ki sta nam mi potegniti iz žarečega oglja te-pnpravila pnijeten večer. — J
Ob vrnitvi 11, IX. 179,S so našli Lipico zelo poškodovano, stavbe. razru_'?ne, arhiv kobiUkne uničen.
pa
ie
Po vrnitvi so takoj začeli z ob navljanir' m ploSkodovrinih poslopij \ treh letih je Lipica dobila spe svoj prejšnji obraz. Tedaj pa ~ dne 4. januarja 1902 zabučalo . podzemlju. Močan potres je občutno poškodoval vse stavbe. Po potresu je leta 180-5 znova ogrožala ikt.<V-larno vojna nevarnost. Ni kazalo drugega, kol da se umakne v begunstvo.
Tretja selitev iz Lipice je bila leta 1S09, ko sta po sehonbrunski mirovni po;/)dbi pripadli Koroška in Trst Franciji. To pot je begunstvo trajalo celili (i let. Kobilarna je občutila klimatske in življenjske razlike med. podnebjem rv Lipici in nižinami Tise, kjer je dobila zatočišče. Ta sprememba je kvarno vplivala na breje kobile. Ob takih priložnostih so se rže pojavljale govorice o premestitvi kobilarne v kako drugo, mirnejše področje, kj- r ne bi bila stalno ogrožena pred selitvami. Zmagala pa je skromna Lipica. ki je edina lahko vzgajala originalno pasmo tako cenjenih Lipicancev.
Po Napoleonovih vojskah se je število konj v državi zelo zmanjšalo. Cesar je zapovedal takojšnjo obnovo vseh objektov kobilarne. Ker so se Jipiški konji do tedaj povsod zelo dobro obnesli, so rejo teh konj uvedli tudi v vojaških kobilarnah Radautz v Bukovim in Pibcr v Avstriji. Leta 182G so ukinili dvorno kobilarno Kopčany v Slovaški in premestili' ves mnogoštevilni plemenski material v Lipico. Za širok razvoj kobilarne je dvor dajal na razpolago pnefcejfenje visote denarja. ki pa niso zadostovale za izvedbo načrta, ki ga je predložila Lipica. Dvor je začel opozarjati na štednjo. Začele so jx>novno krožiti vestii o premestitvi kobilarne. Ko je leta 18-18 zasedel prestol cesar Fran Jožef I., so vsi načrti o premestitvi propadli. Cesar je odredil, da .se kobilarna ne sme ločiti od kraških tal, kjer se je lipicnnec rodil. rasel, živel ter žilavo prenašal vse težave minulih stoletij.

v5
Ta odločba je pomenila za Lipi-	Mno^o dela in denarja s vložili v
co korak v boljše življenje.	popravilo in izboljšanje poti in cest.
Lipica je Pu i ct-.j.jc.i odločbi	'.;i so povezovale Prestranek z okoli-
zr čcla naglo napredovali in je do,e-	škimi vasmi. Leta 1864 so popolno-
gla zavidljivo višino. Cesarjev aci-	ma preuredili in obnovili cesto od
V pričakovanja sladkega grižljaj i
julant in hkratu namestnik vrhovnega šefa konjerejske službe grof Karel Gi-iinne se je z vso odločnostjo zavzel za Lipico. Leta 1852 so zgradili tri nove hleve za plemenske kobile in pokrito jahalnico. Kmalu na to pa še kovačnico, bolniški hlev, skladišče za krmo in stanovanje- za živinozdravnika. Nadalje so zgradili velik rezervoar, napajališče in predelali prvo nadstropje upravno zgradbe za stanovanja. V Prestranku so predelali vse hleve in del stanovanj 'er zgradili napajališče. Na pašniškem posestvu Bile pri Prestranku so zgradili velik rezervoar, vodnjak z živo vodo in napajališče. Tudi na posestvu Skulje so predelali hleve. Naravno, da so vse le gradnje in predelave požrle veliko denarja, toda bile so potrebne za nadaljnji razvoj Lipice.
Prestranka do Stevana in ob tra-neh nasadili drevored.
Posebno skrb so posvečali izboljšanju njiv, travnikov in pašnikov. V Lipici in v Prestranku so v ta namen jzdali posebna navodila, katerih so se morali uslužbenci strogo držati. Po natančno izdelanem načrtu so morali gnojiti travnike s hlevskim gnojem, redno čistiti paš-nike in travnike ter i'/, dolin dovaža-ti zemljo. Prav jx>sebno so skrbeli za pogozdovanje. Vsa posestva kobilarne so imela lepo oskrbovane gozdove in nasade. Se danes ti gozdovi kažejo, kako se puste in kame-nite površine lahko spremenijo v lepe zelene oaze.
Le'a 1898 so zamenjali 375 ha velik planinski jašnik Ulačno za dva pašnika Gora in Jančerija nad Pre-strankom s površino 500 ha. S tem so arondirali vso površino planin-
skih pašnikov in senožati v en kom-pleks. ki meri 1.500 ha. Istega leta so v Lipici zgradili remizo za vozove. naslednje leto pa še hlev za mlade konje. To je bil zadnji hlev. k' ga je v Lipici zgradil avstrijski dvor.
Ko so dne 8. avgusta 15)08 proslavljali v Lipici trideseto obletnico zasedbe Bosne in Hercegovini, je v ta hlev udarila strela. Požar je takrat uničil vse ostrešje. Zgorel je tudi ves vskladiščen oves.
Do leta 1903 je kobilarna m'ora"a večji del sena kupovati, ker so planinske senožeti nad Prestrankom vsako leto dajali v zakup. Vse pla-ninske pašnike in senožeti pa je kobilama izkoriščala samo za pašo. Seno, ki so ga morali kupovati pa je bilo različne kakovosti, zato jc posebno pri mladih konjih prihajalo do motenj in zastoja v rasti. Od omenjenega leta dalje pa so vse senožeti kosili sami. Uspeh krmljenja konj z lastnim senom ni izostal. S čiščenjem in gnojenjem boljših rerožeti so imeli dvojen uspeh: pridelali so več in boljšega sena, Od takrat naprej so se tega gospodarskega ukrepa vestno držali.
Leta 1907 so v Prestranku zgradili novo stanovanjsko poslopje m konjske strežaje in ga imenovali »fani ovski kvartir«. Poslopje je sta-IIo 17.476 kron. Štiri leta kasneje so na planinskem pašniškem pose- __ stvu Pcček zgradili nov hlev in dve stanovanjski poslopji. Sem so potem premestili mlade žrebce iz posestva Skulje pri Hruševju. ker se lam zaradi terena in zamočvirjenega zemljišča niso dobro počutili Za hlev in obe stanovanjski hiši so potrosili 66.000 kron. Na Sku-fiah pri Hruševju so od takrat naprej redili 30 krav.
Po komaj 100 letih mirnega razvoja kobilarne, so se na obzorju začeli znova zbirati temni oblaki. Italija, do takrat zaveznica Avstrije, je nenadoma spremenila svoje zavezništvo v neprijateljstvo, da še več. Napovedala je vojno. Uprava
žrk tn žareči kos bakra ter ga obdelovati do pol ure.« kot so sami povedali. Takrat jim čela rosijo debele potne kaplje, ki pa jih nimajo časa obrisati. Same kapljajo na žarečo gmoto, ki jo obdeluje 130 kg '.ežko kladivo in se v trenutku spremenijo v paro. Sele ko s'e kovina
Kolektiv kotlarne
kobilarne je 18. prejela cesarjev
maja
ukaz. naj zaradi vstopa Italije v vojno takoj pripravi vse potrebno za selitev. Vse konje so v sedmih transportih preselili v Laxenburg pri Dunaju in v dvorsko kobilarno Kladrup na Ce- „1" skem. V Lipici in na Prestranku je ostala samo živina, nekaj konj. mule in voli, v Skuljah pa krave.
Čeprav so živali imele tako v Laxenburgu ko( Kladrupu gled"
1915 zvečer l"'"-^0 ohladi, da je velikansko kladivo ne more več raztezati, popu-
stijo železne klešče v rokah spretnih kotlarjev. Roke jim kar same ■oadejo po telesu, močne mišice pa se še nekaj časa krčijo in raz'eza-kot v taktu močnega kladiva, ¡katerega značilni udarci še vedno odmevajo po kovačnici.
Fužina — kotlarna ob Lokavšku i? nizko zakajeno poslopje. Njena notranjost je podobna kovačnici.
jih. Zakaj? Sredina plošče je dno novega kotla, ki mora biti bolj debelo kot stranice, da pri uporabi prehitro ne pregori. Tako pripravljene plošče segrejejo, da postane-je žareče. Trije ali po potrebi štirje kotlarji primejo razbeljeni kos z velikimi železnimi kleščami in ga zavlečejo pod kladivo na nakovalo. Nakovalo je dobro pritrjeno v tleh in leži v poševni legi. Eden izmed kotlarjev z železnim jarmom uravnava žarečo gmoto, trije jo ob vsakem udarcu kladiva z močnimi železni-
tezati je treba dokler je k-os razbeljen.
Zanimivo je. da v tej kotlarni raz-.tezajo naenkrat od 7 do 12 kotlov. Ne, dan izdelajo do 60 kotlov. Težo kotlov računajo po velikosti in tehtajo od 1/2 do 15 kilogramov, držijo pa od 2 do 130 litrov. Zadnji, največji so za kuhanje žganja ali pa za brzoparilnike.
Ob Hublju je v prejšnjih časih obstojala še ena podobna kotlarna, Ikatero je bil postavil neki bogatejši človek iz Gorice. Vodja tiste kot-
larne je večkrat na skrivaj opazoval skozi majhno c.kcncte delo kotlarjev v današnji fužini •— kotlarni, ki mu je ' delala veliko konkurenco s svojimi kvalitetnimi izdelki. No, vse skrivno oprezovanje, da bi tako odnesel v svojo kotlarno skrivnost boljše kvalitete, mu ni nič jDoma-galo. Moral je kloniti pred pridnostjo naših kotil ar je v in prenehati z delom.
Danes je ta kotlarna edina v vsej Sloveniji in baje tudi na Hrvaškem. Pred leti je tovarna »Impol« v Slovenski Bistrici izdelovala take vrste kotle, toda je kasneje opustila delo.
Koliko je ta kotlarna koristila našemu kmetijstvu, ki se je ob osvoboditvi znašlo brez tako potrebne bakrene posode, je težko oceniti. Znano je. cla sta dve vojni pobrali skoro vs'o posodo za žganjekuho in bakrane kotle vseh velikosti. Koliko vagonov slabega sadja so kmet.je skuhali po osvoboditvi v kotlih, ki jih je izdelala ta kotlarna. Na drugi strani pa je kotlarna prispevala velike vsote dohodnine.
Pri 'ežkem delu sc kotlarjem o-glasi tudi žeja. Naravno, da spijejo kak kozarec vina, saj ga pošteno zaslužijo. Se bolj kot vino. bi' potrebovali dobro pitno vodo, če bi jo imeli. Malo čudno se sliši, da nima-u> vode, ko jim vendar žene veliko leseno vodno kolo. pa je vendar tako. Potok Lokašek leče skozi vas in odnaša s seboj vso nesnago. , od-oadke in gnojnico. Dobra pitna voda je do tri kilometre daleč- Razen delavcev v fužini-kotlarni. so tu še delavci stolarne »Par izan«, privatni mizar Rebula in tri žage. Sest družin in okrog 50 delavcev je brez. dobre pitne vode. Potrebovali bi le kakih 600 do 800 metrov cevi. ostala dela bi opravili sami. Zeljo ljudi. »ki se ne šparajo«, naj bi odgovorni na občini in okraju tako razumeli. da ne bi »šparali« pri nakazovanju pomoči za nabavo vodovodnih cevi.
Ko smo se poslovili od pridnih kotlarjev in se je stoletna fužina — kotlarna skrila za zelenjem visokih ¡topolov, se je znova oglasilo kladivo: »bum-kata, bum kata, burn^ka-'■a. bum-kata.« Med zelenjem topolov se je znova prikazala slika razbeljenega kosa bakra s štirimi kotlarji in velikanskih kladivom — simbolom delovnih ljudi, ki prav tako kot ti kotlarji pod Cavnom, v vsej Jugoslaviji odločno in uspešno kujejo sebi in otrokom boljše dni.
Ogarev
prostorov in nege ugodne pogoje,	čeprav izdelki niso kovaški. Za obi-
iim tuja tla niso prijala. Odpor-	skovalca. ki prvič pride v l.a kraj,
nost. konj se ie zmanjšala, zdrav-	sta velika privlačnost dve velilcan-
stveno stanje, ki na Krasu ni bilo	ski kladivi. Ob našem obisku so kot-
nikoli ogroženo, je popustilo. V več-	larji pravkar razgrevali velik kos
stoletni zgodovini kobilarne niso za-	bakra."
beližili poginov živali razen nekaj	Kotle izdelujejo iz odpadkov ba-
primerov zvrzenja brejih kobil za-	[kra, ki ga zbirajo od povsod. Kot-
1 naporov ob premestitvi. Po tej	iarji So nam povedali, da ie posoda
premestitvi pa je zaradi naglih	izdelana iz bakrenih odpadkov bolj-
sprememb kraja in nekaj zaradi sla-	kot tista, ki je bila izdelana iz
bega sena, poginilo 31 brejih ko-	še ne uporabljenega bakra. Baker
bil. Plodnost plemenskih kobil pa	'topijo kar sami v posebni vdolbi-
je v sledečih dveh letih pa d'a od	bini na ognjišču, katere notranjost
80 na 10 odlokov.	jG obložena z grafitom, V vdolbino
(Nadaljevanje prihodnjič)	naložijo najprej prvovrstnega oglja.
Koprski Srebrni galebi pri športnih igrah
))
Na Visoko.; v prelepo Poljansko dolino, so letos odjadrali mladiči — Srebrni galebi. Na idiličnem kraju zraven Tavčarjeve domačije, kjer je prišla na »svitlo« Visoška kronika in še kup pisateljevih del, je rod Srebrnega galeba iz Kopra razpel svoje šotore in taboril v dveh izmenah.
Tihi smrekovi gozdovi in samotni bregovi biserne Sore so bili več kot pet tednov polni ,prešernega smeha, prizorišče veselih in nepozabnih doživetij mladih ljudi, ki so se odločili stopiti v vrste tabornikov. Res, rod S.rebnnili galebov se ne more postarati z visoko obletnico svojega obstoja, saj je totem teh sinov in hčera narave doživel, razen krstnega taborenja lansko leto, letos šele svoj drugi tabor. Za nekatere člane mlajšega naraščaja, jja je bila to celo prva preizkušnja. Polni novih vtisov prvega dne: nočna straža ... red ... tovarištvo ... požrtvovalnost.,, in kdo bi lahko naštel vse vrline, Id so na letošnjem tnborjenju presenetile najmlajše, da, celo stare tabornike. Res, bolj vzornega taborjenja ne bo zlepa doživela Poljanska dolina. Stara garda izkušenih gadov je dokazala da so tudi koprska tla plodna za vsako nainredno organizacijo, če je vodstvo požrtvovalno in dosledno.
Dnevni red, ta gibalna sila tabora, je bil iz dneva v dan sestavljen tako skrbno, da o dolgočasju ni bilo sledu. Kot precizen mehanizem je vnašal v življenje tabornikov vedno nova doživetja.
Skoizi značilno jutranjo planinsko
meglo je odjeknil rezek pisk. Jutranji zbor... Vodja tabora je v hipu spravil na noge desetine mladih ljudi, ki niso imeli niti časa za pretegovanje, čeprav ta ali ona kost še ni bila na svojem mestu. Pestra jutranja telovadba pa je vse sklepe zopet temeljito uravnala in življenje se je začelo. Se malo prej nasmejani obrazi so se pri dviganju zastave svečano zresnili, Častno mesto ob jamboru je pripadalo tistemu, Id se je prejšnji dan najbolj izkazal. In ko je visoko nad taborom zaplapolala zastava, so v kuhinji na kamniti mizi jjod vitkimi smrekami, marljive roke dežurnega voda pripravile izdaten zajtrk.
Dopoldanska predavanja ... Rekli boste, da so vsa predavanja dolgočasna. Kako se motite, ako mislite, da bi ustregli mlademu taborniku, če bi ga odtegnili od teh poučnih razgovorov s starimi veterani, ki so seznanjali mladi rod z osnovnimi pravili življenja v naravi. Oba izpita, prvega in drugega so vsi taborniki uspešno opravili. Da, sedaj jih nihče več ne more zmerjati z bruci. In koliko koristnega so se naučili. Zares, kdor je tabornik, ne more biti slab vojak,
Kosilo je bilo odlično. Kdor bi videl primitivno ognjišče pod smrekami, bi skraja ne verjel, da je moči pripraviti hkrati več jedi tako okusno.
Popoldanske športne igre, kopanje, nabiranje drv za kuhinjo in taborni ogenj so dopolnili temeljito in zdravo izkoriščen dan. Med pesmijo je proti večeru pela še žaga in sekira.
Taborni ogenj ali sestavljanje pago-de je važno opravilo na taborjenju, Ni večje sramote za rod, kot slabo pripravljena skladovnica lesa, ki bi na koncu še slabo gorela. To bi se
i». ® g
'11. „,: flip r1
S takole pagodo — taborni ogenj — so se 'izkazali. Srebrni galebi na Visokem
smejali gostje, ki so s harmoniko prihiteli iz ljubljanskega tabora. In verjemite, da jim Koprčani niso privoščili tega užitka.
Nadaljevanje na 11. strani)
THOMAS HARDY:
(Odlomek iz rovuma »TEMNO SRCE-, ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani)
Nekaj dni je minilo in prišel je dan njune zadnje večerje -—• bil je oblačen večer z vetrom, ki so ga na tej višini v resnici redkokdaj pogrešali. Kako trajno se mu je vtisnil njen izraz, ko je tiho smuknila v dnevno sobo k čaju, njena vitka, prožna postava, obraz, ki je bil izgubil okroglino i.n ga je zaznamovala bledica nemirnih dni 'in noči, napovedujoč tragične možnosti, ki ¡jih ni biio mogoče niti siutiti v dneh, ko je bila še vsa vznesena! Poskušala je to in ono, vendar ni mogla ničesar použiti. Njeno živčno vedenje, ki ga je povzročil strah, ali ne bo s svojim ravnanjem njega onesrečila, bi bil mogel tujec tolmačiti kot mevoljo nad PhiLlotsom, da se ji vsiljuje še zadnjih nekaj minut, ki ji ostanejo.
»Vzemi s čajem tudi rezino gnjati ali jajeel Ne moreš popolovali z enim samim grižljajem kruha z maslom v želodcu!«
Vzela je rezino, s katero ji je postregel, in začela sta obravnavali, medtem ko sta sedela lam, malenkostna gospodinjska vprašanja, kakor na priliko, kje bo našel te ali one omare in kateri drobili računi so plačani in kateri ne.
^>Po naravi sem samec, kakor veš, Sue,« je rekel v junaškem poskusu, da bi ijo pomiril. »Torej mi življenje bi ez žene pravzaprav ne bo nadležno, kakor bi utegnilo biti drugim možem, ki so bili nekaj časa poročeni. Mirno tega se mi mota po glavi veliki želja, da pi pisal ,0 rimskih starinah v Wesse.xu', kar .mi bo vzelo vse proste ure.«
Ako bi mi .kadarkoli poslal del rokopisa, da. ti ga prepišem, kakor si imeli nekoč navado, bi to storila z največjim veseljem!« je rekla s krotko nežnostjo. »Zelo rada bi ti včasih še nekoliko pomagala — kot p-p-prijateljica.«
Phillotson je pomislil in rekel: »Ne, zdi se mi, da morava biti ločena v resnici, če sploh hočeva ločeno živeti. In zato te nočem v bodoče vpraševati ničesar, zlasti pa nočem, da bi ml sporčila, kod hodiš in kako se glasi tvoj naslov... In zdaj, koliko denarja potrebuješ? Nekaj ga moraš imeti, veš.«
»O, Richard, kako bi sploh mogla pomisliti, da bi jemala za pot tvoj denar! Sicer pa ga ne potrebujem. Dovolj imam lastnega, da boni mogla precej dolgo vzdržati, m Jude mi bo dal...«
Ce se ti ne zdi zamalo, bi mi bilo ljubše, če bi ga ne omenjala. Popolnoma svobodna si — in lahko delaš, kar hočeš.«
•Dobro. Toda pravkar sem hotela povedati, da sem zložila v kovček samo kakšni dve svoji oblc-ki in poleg tega eno ali dve malenkosti, ki sta moja last. Ljubo bi mi bilo, če bi kovček pregledal, preden ga zaprem. Mimo tega imam samo še majhen zavitek, ki ga bom mogla spraviti v Judovo torbo.«
»Seveda ne bom pregledoval tvoje prtljage! Želim si, da bi vzela tričetrt oprave. Meni je samo v napotje. Nekam navezan sem na tistih nekaj kosov, ki so bili last moje uboge matere in očeta. Vse druge pa moreš dobiti, kadarkoli pošlješ ponje.«
»Tega ne bom nikdar storila!«
»Odšla boš z vlakom ob šestih trideset, kajne? Zdaj je tri četrt na šest,«
•Ti... ti rirsi videti preveč žalosten, ker odhajam, Richard.«
»O, ne — morebiti res nisem,«
»Zeilo te imam rada zaradi načina, kako si se vedel. Čudno, brž ko sem začela gledati nate, kot na svojega starega učitelja, ne pa kot na moža, sem te vzljubila. Nočem se pretvarjali in reči, da te ljubim, ker veš, da te ne ljubim kot moškega, ampak da le imam samo kot prijatelja rada. Toda zame si prijatelj!«
Suiine oči so se nekaj časa orosile ob tem razmišljanju, nato pa je pripeljal ponjo omnibus, ki je vozil na postajo. Phillotson je poskrbel, da so spravili njene stvari na streho, nato ji je pomagal na voz in jo jc zaradi videza poljubil, ko ji je zaželel zbogom, čeprav se je celo pred tem slrsnila. Po veselem načinu, kako sta se poslovila, ni mogel voznik nič drugega uganiti, kakor da odhaja Sue na kratek obisk.
Ko se je Philli Ison -vrnil v hišo, je krenil po stopnicah navzgor in v prvem nadstropju oelprl okno, ki je gledalo v' smer. kamor je krenil omnibus. Kmalu je trušč njegovih koles zamrl. Spet je stopil v pritličje in obraz imu je bil zgrbančen, kakor pri človeku', ki ga muči bolečina. Pokril se je in stopil .iz hiše, korakajoč po isti cesti do malega ¡milijo daleč. Nenadoma se je obrnil in se vrnil domov.
Toliko da je -vstopil, ga je pozdravil glas njegovega prijatelja Cillinghama iz sprednje sobe.
-»Nikogar nisem mogel priklicati. Videč, da so tvoja vrata odprta, sem vkorakal v hišo in se udobno namestil. Menda se spominjaš, da sem ti rekel, da te bom obiskal, kajne?«
»Da, Zelo sem ti hvaležen, Gillingh 11,111, zlasti ker si prišel nocoj,«
»Kako je gospé ...«
»Cisto dobro. Odišla je —- pravkar je odšla. To je skodelica, fe katere je 'še pred kako uro pila čaj. In to je krožnik, ki, .
V PhilHtsonovem grlu se je nekaj zadrgnilo, da ni mage! dalje. Obrnil se je in odrinil posodo za čaj,
»Ali si sploh že pil kaj čaja?« ga je zdajci vprašaj z novim glasom,
»Ne — pač — nič ne maraj,« je rekel Gtllingham zamišljeno. »Praviš, da je odšla?«
(Nadaljevanje na 11. slrtvn)
Zavod 'za napredek gospodinjstva v Ljubljani je razpisal javno anketo, ki naj bi potmgaUi rešiti enega najbolj zaostalih delovnih procesov v gospodinjstvu, To je pranje perila, kar zahteva od ,gospodinje tveliko časa in tudi telesnih naporov tako v domačih, kakor 'i> skupnih gospodinjstvih.
Zelja prirejcvalcev .ankete je, da bi iz diskusije, ki bi nastala, Iizluščili, kateri izmed nakazanih načinov mehaniziranega pranja je za [naše razmere >najbolj primeren in ga bomo glede na razpoložljiva finančna sredstva in ¡možno proizvodnjo strojev lahko najhitreje uresničili.
Zato poziva Zavod vse bralce, strokovnjake, proizvajalce, društva za napredek gospodinjstva, žene zadružnice, gospodinjske centre, vodstva gospodinjskih šol, uprave kaznih domov itd., naj pošljejo svoja mnenja, nasvete in predloge. Vsak prispevek bo idobrodošel. Daljše in tehtne članke bo Zavod objavil v svojem glasilu Sodobno gospodinjstvo tn jih bo lionoriral, Prispevke 1je poslati- na Zavod za napredek gospo dinjstva, Ljubljana, Erjavčeva 12.
Naša skrb naj bo, da se žene ne bodo več takole mučile in si kvarile
zdravje v mrzli vodi
Kako veliko breme je za gospodinjo pranje, nam predočijo sledeči podatki: na eno osebo (mo kega), je treba oprati pri najskromnejših zahtevah vsake štiri tedne po en prt, spodnjo in zgornjo rjuho, prevleko za blazino, tri brisače, dve spalni srajci, po štiri srajce in spodnje hlače, šest parov nogavic-in šest robcev, kar znaša okoli 6 kg perila mesečno ali 75 k^ letno. Za ženske in otroke je po teži množina perila slična. To goiovo ni previsoka ocena glede na snago" in higieno, kot smo je navajeni. Za 6 člansko družino znaša pri tem količina perila letno skoro 500 kg, Ce to še preračunamo za veliko mesto, pomeni nekaj vagonov perila dnevno.
Vse to ogromno ibreane pade na gospodinjo, 'ki so že tako prezaposlene z ostalimi gospodinjskimi opravki: s kuho, šivanjem, -nogo in vzgojo otrok itd, Mnoge žen. pa so povrh še v službi. Za gospodinjsko pomočnico pa nimajo vse take družine dovoli} sredstev, Razen preobremenitve gospodinj z drugim delom je pranje doma pogosto že 'iStežkočeno zaradi pomanjkanja ali slabo urejenih pralnic in prostorov za sušenje perila, posebno pozimi ali v deževnem vremenu, tako da marsikje perejo in sušijo kar v kuhinji aH v sobah. Zato je nujno potrebno preskrbeti gospodinjam pomoč z mehanizacijo pranja ter zamenjati najbolj naporno ročno delo
—	mencanje, izpiranje in ovijanje
—	s strojnim. Ostalo delo, sušenje in likanje, le ni toliko utrudljivo in se vsaj likanje razdeli na več dni, medtem ko mora biti oprano v enem dnevu.
Mehanizacijo pranja je možno urediti na razne, načine, in sicer z malimi gospodinjskimi stroji za eno družino ali pa s pranjem v javnih pralnicah. Slednje so lahko urejene kot najemne, pralnice, kamor prinese gospodinja perilo in sama pere pod strokovnim vodstvom na
strojih, ali pa kot obrtne javne pralnice, ki ^ lastnim osobjem opravijo pranje, sušenje in likanje ali tudi kemično čiščenje.
Kateri od teh načinov je boljši? V odgovor ne moremo enostavno prevzeti rešitev iz tujih, industrijsko višje razvitih držav, n, pr, Amerike, ker se naše razmere preveč razlikujejo od tamošnjih.
Za boljšo presojo raznih možnosti mohaniziranja pranja natj služi sledeča primerjava:
1. Ročno pranje doma:
Prednosti: Vsakemu kosu perila lahko posvetimo potrebno pozornost, bolj umazana mesta ali kose bolj zmencamo, nežno in občutljivo perilo pa bolj previdno peremo. Nadalje perila ni treba označevati za pralnico, niti čakati na izgolovitov, posebno za nujne stvari.
Polmitrijikilijiivoslii: 'Perilo zelo trpi in se zaradi mencanja in ovijanja na roko ali nepravilnega dela trga. Tudi premočno kuhanje, uporaba prehudega luga, .posebno pri neveščih gospodinjah ali premalo vestnih najetih pericah, škoduje perilu. Poraba pralnih sredstev, mila, praška, je zelo velika, posebno zaradi pranja v trdi vodi in -je zato perilo često zaprano. Predvsem pa je ročno pranje največja muka za obremenjeno gospodinjo.
Stroški za ročno pranje so različni, tako zaradi različno umazanega perila jkalkor 'tudi zajradi različne izkušenosti gospodinje. Manj umazano perilo se laže 'in ceneje pere, pride pa zato seveda večkrat na vrsto. Zelo umazano pa zahteva -bolj temeljito pranje in več pralnih sredstev ter se zato prej uniči. Za pranje perila, brez likanja, lahko cenimo stToške (za kurjavo, -milo, pralni prašek, obrabo skobic, vrvi itd.) na 20—40 din za 1 kg, če pere gospodinja sama (delo zastonj), 40— 80 din za 1-kg, če pere plačana perica na domu.
a a	a
GIJO
Ročno pranje doma je primerno le za manjše količine perila, predvsem za nujne primere, za Občutljivo in dragoceno perilo, za tako, ¡ki pušča barvo, za razne drobne komade ali pa še za posebno umazane oz. strgane ko-se. ki jih raje ne dajemo v javno pralnico.
2 Panje d<»i a s pralnimi, stroji:
Prednosti: Pranje perila z malim gospodinjskim strojem za nekaj kg perila polnitve je gotovo idealna rešitev, posebno v zvezi s primerno ožemalno napravo, centrifugo ali stiskalnico, in -morda še z umetnim sušenjem. S tem čuvamo perilo, štedimo pralna sredstva in čas, predvsem pa si olajšamo težavno delo.
Pomanjkljivosti: Potrebna sta pravilno delo in nega strojev. Popravila so draga. Hibe zaradi uporabe trde vode ostanejo, ker se -posebne naprave za mehčanje vode za eno gospodinjstvo ne izplača. Posebnih mil za pranje v trdi vodi ali dodatkov za mehčanje doslej doma še ne izdelujemo, uvoz pa- ne pride v poštev. Doma izdelani mali pralni strojoki za gospodinjstva- še niso dovolj izpopolnjeni in so razmeroma dragi, uvažati jih pa ne moremo.
-Stroški strojnega pranja so zelo neugodni predvsem zaradi cen strojev. V bližnji bodočnosti ne moremo računati, da bi bilo mogoče nabaviti naprave za pranje, izpiranje in ovijanje perila za ceno izpod 100.000 din. Celo če predpostavljamo to nabavno ceno, in da bi pralni stroj delal polnih 20 let brez vseh popravil, bi samo odplačevanje zneskov za nabavo in obresti znašalo okoli 50 din za 1 kg peril a pni 4-članski družini in pri pranju 20 kg perila mesečno. K temu je treba dodali še stroške električnega loka za pogon in ogrevanje, milo, praške in drugo. Pri teh pogojih je za'naše razmere uporaba malih družinskih pralnfjh btrdjev predraga. Bolj ugodno bi bilo, take pralne stroje izkoriščati za večje število družin, za cele stanovanjske bloke. S tem prehajamo že na naslednjo možnost.
S. Najemne pralnice:
S tem označujemo pralnice, urejene v sklopu večjih stanovanjskih blckov ali tudi v lastni zgradbi, določene za uporabo stanovalcev teh blokov, laliko pa tudi za večji okoliš, manjše mesto ali predel večjega mesta. Opremljene so z enim ali več pralnimi stroji ter napravami za ožemanje ali tudi- za sušenje perila ter za mehčanje vode. Gospodinje prinašajo sem perilo v prame ter izvršijo vse potrebno ročno de1 o same, pranje na strojih ter ostalo delo pa opravlja ali -nadzoruje no-sebna strckovna moč, k- je stalno zaposlena v pralnici.
Bluza in krilo je vedno praktično ■in moderno oblačilo in vedno smo v njem lepo oblečen". Nekaj modelov vidite na naši sliki
Prednosti; Strojno pranje in -ožemanje, eventuelno celo sušenje perila pod'strokovnim -vodstvom, uporaba mehke vode in štednja pralnih sredstev, hitra izvršitev dela ■— vse to očuva perilo -in skrajša delo,
Pomanjkljivosti: Zaradi načina poslovanja mora biti pralnica opremljena z malimi stroji za perilo ene ali največ 4 družin t, j. do 25 kg kapacitete na stroj. Taki stroji so v primeru z večjimi seveda razmeroma dražji. Leta 1954 je bila cena pralnega stroja za 120 kg perila (»Jedinstvo« Zagreb) 2,0001)00 din ali na 1 kg perila 20.000 din, za 35 kg perila pa 1.450,000 din ail na 1 kg penila 41.500 din. Cim manjši je stroj, tem dražji je za enoto predelanega materiala, kar seveda vpliva na stroške pranja, Isto velja tudi. za ostale naprave, predvsem za proizvodnjo pare, za ogrevanje vode in sušenje.
Stroški: Take pralnice bi vendarle mogle -pokazati doikaz ugodnejšo sliko, če bi zaposlovale manj osebja, posebno v primeru, ko bi bilo mogoče povezati tako pralnico s kakim podjetjem, od katerega bi dobila odvečno paro n. pr. s kako termoelektrarno, kopališčem ali s kakim industrijskim obratom.
Tak sistem pralnic je primeren za manjše kraje, kjer se ne izplača gradnja večjih pralnic, in pridejo v poštev predvtsem za industrijska naselja ■'„ ve1 je stanov mjske: bloke s centralno kurjavo.
4. Manjše javne pralnice Z malimi si.roji.
Take pralnice s stroii za pranje od 4 do S kg perila so v inozemstvu precej pogoste. Pri nas pa so pogoji za nje povsem drugačni:.
PrednoisBi: Perilo vsake družine se pere ločeno, označevanje odpade, delo je hitro izvršeno in stranka dobi še isti dan oprano in suho perilo. Pranje izvršuje strokovno iz-vežbano osebje z (uporabo mehke vode, perilo se ohrani.'n gospodinja nima drugega opravila, kot da ga prinese in zopet odnese.
Pomanjkljivosti: Zaradi manjše zmogljivosti (je število strank omejeno ter se pralnici ne izplača, da sama pobira in dostavlja perilo strankam.StroSki za pranje so precej visoki, iin sicer v glavnem za-raeli visoke cene strojev z majhno zmogljivostjo. Primerne so take pralnice posebno v krajih, kjer je mnogo potnikov in tujcov, ki rabijo hitro oprano iperilo, torej predvsem v tujskoprometnih krajih in v večjih mestih v bližini kolodvorov, nadalje tudi kot oddelek večjih javnih pralnic poleg velikih pralnih strojev, ali v večjih hotelih, -internatih, bolnicah itd.
5. Velike .javne pralnice — i; glavnem z velikimi stroji.
Prednosti: Take pralnice imajo na ¡boljše pogoje za čimbolj ceneno in strokovno pranje, ker so pni ¡njih nabavni stroški za strojno oprtano in zgradbe ugodnejši i-n ker zaradi velikega prometa lahko zaposlujejo specializirane In višje kvalificirane moči. Z organiziranim prevozom perila od strank in v zvezi s Stevilniuii poslovalnicami za prevzem perila laliko zajamejo tudi velika področja n, pr. vso Ljubljano. Prevzemajo pa lahko tudi večje količine perila od hotelov, internatov itd., .kar zopet vpliva na znižanje
režijskih stroškov. Lahko si uredijo tudi posebne oddelke ali naprave za pranje zamaščenih delovnih oblek, za kemično čiščenje ob/k. za inipregniranje proti vodi ¡ni barvanje.
Pomanjkljivosti: Zaradi večje kapacitete je pogoj za ceneno poslovanje takih pralnic večje naselje, ki ima vsaj 30.000 prebivalcev. Izvršitev pranja traja zaradi večjega prometa dalj časa, vendar ob pravilni organizaciji dela zadostuje za to S do 7 dni,
(Konec prihodnjič)
Našo kuhinja
MLEČNI COCKTAIL Caso mleka postavite na zelo hladno mesto. Nato vzemite nekoliko malinovega ali jagodove-ga sirupa in ga dodajte -mleku ter dobro premešajte.
KORENČEK
FRANCOSKI NASIN 500 gr korenčka, 60 gr masla peteršillj, pol jušne žlice sladkorja, sol. Maslo razstopite, ko postane vroče, mu dodajte oso-Ijen korenček, pri tem pazite, da se korenček ne oprime dna Po 25 minutah korenček dobro posipajte s sladkorjem. Pustite ¡korenček stati še približno -t) minut, nato ga servirajte okrašenega s peteršiljem.
POLNJENE BRESKVE Vzemite lepe, velike breskve denite jih za nekaj časa v vrelo vodo, da se bodo laže lupile Ko ste jih olupili, jih prerežite na pol, odvzemite koščice in na vsako polovico breskve denite po nekaj kapljic likerja po okusu Polovice breskve zložite v posodo za sadje. Nato pripravite nadev iz raznega sadja, n. pr. jagod, malin, hrušk, sliv, marelic itd. Sadje razrežite na drobne kocke in zmešajte (¡aiiko tudi 'ladka e). S t,i m«,o napolnile razpolovljene breskve ter jih ponovno sestavite. Tako polnjene breskve po možnosti okrasimo s sladko smetano.
PRA2EN PARADIŽNIK Paradižnik ne sme biti prezrel. Narežite ga na rezinaste kose, srednje debelosti. Rezine obložite z jajci in moko ter spražite na vročem olju.
NEAPELJSKA JUHA Vzemite pol kilograma paradižnikov, dva krompirja nekaj lističev kislice in 1 in '/« 1 ne preve; slane vode. Ko juha zavre, pre-pasiramo vsebino in jo nato zopet pristavimo na ogenj. Med tem časom spražimo na masti na kocke zrezan star kruh in ga dodamo juhi, ki smo jo ;"e razdelili po krožnikih.
Če nameravate vložiti jajca zcr zimo, je mijbolje, če to storite o
avgustu in v septembru.
*
Sveče bodo dalj časa gorele, če--nasujemo okoli stenja nekoliko soli.
Vse predmete iz nebarvanega usnja denarnice, listnice, torbice)' lejfo oč'sKiŠ s čistim bencinom, s sredico belega kruha ali s surovim mlekom,
*
Sobne rasthhc okrepimo, če jih zalivamo z vodo, v kateri smo raztopili nekoliko kafre..
i ZbRflVNIŠKI KOTIČEK
(PREHRANA PRI KRONIČNEM	Kruh, testenine in druge močna-
V-NETJU ČREVESA	te jedi naj bodo iz bele moke.
Priporočljiv je tudi riž. Pri kroničnem vnetju črevesa je	Sadje naj bo olupljeno in brez ; iza zdravljenje najvažneljšK dieta,	pešk ter po možnosti pasdrano. Vsebuje naj vsa tista jedila, Id	Zelo dobri so sadni sokovi. Sadje -puščajo čim manj ostankov in 'ki	mora bili debro prekuhano in črevesje čim manj dražijo, ven-	oslajeno s -saharinom in ne s slad-dar pa morajo .biti po kalorijah	korjem. ! dovolj močna in vsebovali mora-	Od začimb uporabljamo le sol jjo dovolj beljakovin, ogljikovih	in to zelo zmerno. Tekočine da-hidratov iih vitaminov. Hrana mo-	jemo bolniku v obliki čajev, sadra biti taka zato, ker gre hitreje	nih sokov in kuhanega mleka, če skozi črevesje, ki jo manj in slab-	ga bolnik dobro prenese, že izkoristi kot pri zdravem člo-	Prepovedana so sledeča jedila: veiku.	Sušeno ali konservirano meso, -Beljakovine naj bodo v obliki	pečeno, predvsem svinjsko meso. mladega, nemastnega mesa in	ter vsi izdelki Iz svinjskega mesa; kravjega sira, ki pa mora bili	-prav tako vsi ekstrati za razne ju-svež. Masti naj uživajo tako bol-	he ali mesne ijedi 'in omake, danila čim manj, ker jo slabo pre-	Ije svinjska mast in olje. Pre-po-našajo. Isto velja za sladkor in za	vedana je tudi vsa zelenjava, Id mleko. Bolnik -naij uživa majhne	tima mnogo stani-čraine ali spil d i obroke, toda bolj pogostoma.	zelenjava v surovem stanju. Bol-Hrana naj bo laliko prebavljiva,	nik naj ne uživa presladkih kom-najljolje v tekočj, ah kašasti obli-	potov, orehov, lešnikov, kandira-ki, kar je posebno važno za rast-	nega sat^a. presladlkih mpčnatih linsko hrano.	jedi, marmelade, medu itel.
Prehrana naj lx> sestavljena ta-	Od -pijač ne sme -uživati kave,
kole: ' '	alkohola, limonad, mineralne vo-
Juha iz telečjega mesa ali kure-	de z ogljikovim dioksidom, preveč
trne, mlečne in pasirane zelenjav-	' mrzlih pijač itd. Varuje naj se
ne juhe.	tudi vseh začimb.
Od mesa je priporočljiva teleti-	Razumljivo je, da je laliko die-
Ina, nemastno goveje meso, ne-	ta v bolj ali manj strogi obliki,
mfisfne sladkovkidne ribe, bele	pač z ozirom na stanje in traja-
morske ribe in perjad. Jajca je	nje bolezni te-r na njeno obl':ko;
treba pripraviti na razne načine,	Bolnik naj tudi pazi, da bo imel
nikoli pa jih ne smemo oovreti na	v redu zobovje,
imasti.	Od domačih čajev je najboljši
Med mlečnimi proizvodi ,-je naj-	za bolnika kamilični čaj, gladki
bolje surovo maslo in sveži krav-	janež in poprova meta. ji sir.
iii
• S«
V nedeljo je .bila v Je lianah pri Ilirski Bistrici svečano odprta novozgrajena šola, ki bo labko sprejela 70 učencev, ild so sc morali do 6edaj učiti v neprimernih prostorih. .Otvoritvene proslavo so se udeležili razen velikega števila ljudi tudi ■sekretar Izvršnega sveta LRS tova-. riS Kocjančič,- predsednik občine II. Bistrica tov. Gustinčič, predsednik občinskega sveta za šolstvo tov. SkrLj, načelnik sveta za prosveto in kulturo iz Postojne tov. Jerala, dkrajni šolski inšpektor tov. Knol, tajnica bivšega odbora za ljudsko prosveto tov. Ilojkarjeva, predstav-■niki gradbenega podjetja »Jadran« iz Reke in nekateri odborniki občinskega LO II. Bistrica.
Za otvoritev proslave jc godba iz U. Bistrice zaigrala državno himno, nakar so govorili predsednik sveta za šolstvo, zastopnik odbora za ■gradnjo kulturnega doma ter- zastopnik prosvetnega društva »Sloga« Jelšane. Po nekaj recitacijah in pesmih, ki so jih zapeli in recitirali pionirji, je sledilo odprtje šole. Vse •navzoče je razveselil pogled na moderno in okusno zgrajeno šokko poslopje. Z ogledom šole je bila dopoldanska felaMnost zaključena. ' Popoldne je bila v dvorani zadružnega doma kulturna priredite',' in slavnostni občni zbor ob priliki proslave 90-letnice obstoja kultur-no-prosvetnega društva. Razen častnih članov in bivših predsednikov in tajnikov društva, je bil navzoč tudi S-l-letni Jožef Steinberger kot najstarejši član društva. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Predsedujoči je podal kratko zgodovinsko kroniko društva •od ustanovitve leta 1864 do danes: O prvem svečanem občnem zboru - ob 60-letnici obstoja društva, o življenju in delu društva .pred in po prvi svetovni vojni, zlasti v času okupacije, ko je kulturno-prosvetno •društvo »Sloga« bilo središče zavedne in napredne mladine. Društvo je po. ustanovitvi 1S64 leta delovalo pod imenom »Čicki pevci,« kasneje, leta 1911 pa pod imenom »Zvon.« Po reorganizaciji leta 1924 se je imenovalo Tamburaško društvo »Sloga.«
• Sledil je pester kulturni program, Iri so ga izvajali: mešani pevski' zbor »Sloga,« mladinski zbor »Sloga« Jelšane, mešani in moški pevski zbor iz Novokračin, ženski zbor iz Jelšan, ¡kvintet iz Harij pri II. Bistrici, recitadije pionirjev, solo harmonika pionirja Čc-kade, itd. Za zaključek so člani tatmiburaškega ¿bora iz leta 1924 zaigrali na tam-burice nekaj skladb, kar je vzbudilo splošen aplavz. Vse zbore je vodil in nekatere spremljal tudi na ¡klavirju pevovodja Anton Čekada. Več kot trideset pesmi so zapeli vsi zbori z ubranimi glasovi. Skoda, da tega lepega koncerta ni posnel magnetofonski trak radia Ljubljana ali Kopra.
(Načrt za novo šolo jc po vseh gradbenih predpisih izdelal »Projekt« iz Postojne, zgradilo pa jo ije podjetje »Jadran« iz Reke. Sredstva za gradnjo so bila predvidena v republiškem proračunu in znašajo okrog 13,000.000 dinarjev.
D. G.
Po nekaj tednih lepega in sončnega vremena je prišel dež, ki je clobro namočil izsušeno zemljo. Vse kmetijsko kulture, posebno ajda, so zelo občutile pomanjkanje dežja. Rast se je bila kir ustavila in je bil pridelek ogrožen. Kaže pa, da dež nima nobene mere in ne zna nehati, kadar se odprejo vse pipe v oblakih. Dežuje že več dni zaporedoma in nič ne kaže, da bi se nebo znova zjasnilo.
Kmetijske kulture za sedaj dobro kažejo. Krompir je še lopo zelen in ima več kot šest debelih gomoljev pod vsakim grmom. Koruza je na nekaterih njivah naredila po tri klasove. Vprašanje je, če bo izzo-rila, ker jc zaradi slabega vremena v zgodnjem poletju precej zamudila v rasti. Ajda že dela zrnje in kaže, da bo dobro obrodila. Kot .se-daj kaže, bodo tudi jesenski pridelki podprli poletne, da bomo prvič po osvoboditvi inteli dovolj kruha doma.
Z novo zadružno mlatilnico so člani zelo zadovoljni, ker dobro in hitro omlati. Vsako uro omlati več kot en »štant« žita. Mlatilnice na ročni pogon bomo sedaj laliko poslali v muzej, kamor edino spadajo Nekateri so dobili tudi 20 sto-slov pšenice na ha, ozimnega ječmena pa še več. Dober pridelek sta dala tudi rž in oves.
Zdaj smo dokončno priključeni k idrijski komuni, in mislimo, da bo mo v gospodarskih vprašanjih ilaže šli naprej kot do sedaj. Nad vse rtas zanima elektrifikacija vasi. U.pamo, da bo tudi za nas prišel čas, ko bomo zakajene petrolejke in karbidov-ko vrgli med staro šaro. Skrbi nas dovrši tev mlekarne in se vprašujemo, kje bomo dobili potrebna denarna sredstva.
Zdaj bodo začeli z gradnjo po-žgane hiše sestrama Vojska, ki sta vseh deset let po osvoboditvi stanovali v leseni klonici in spali na senu. Ves gradbeni material je že na mestu. Ženski sta sedaj kot spremenjeni, ker bosta po tolikih letih dobili lastno streho,
P. F.
Izola
Ko je po . drugih vaseh začel šolski pouk, smo v naši vasi še čakali. Otrooi so hodih spraševat, kdaj naj pridejo v šolo, starši pa so postajali nestrpni, ker je bilo v tako veliki šoli vse tiho. Tako je šel naprej šesti, sedmii, osmi, . deveti, deseti, dvanajsti in trinajsti september. Končno so otroci prvič odšli v šolo v sredo, 14. septembra. Vsem je odleglo, otrokom in staršem.
Kaj je bil vzrok tej zakasnitvi? Ko so prišle tri nove učiteljice, niso dobile prostega stanovanja. Prejšnji učitelj in učiteljica, ki sta dobila službo drugod, sta bila namreč še vedno v stanovanju v šoli. Končno so zadevo le uredili, vendar pa je zavlačevanje vredno vsega obsojanja, saj ob tem trpi pouk in učeno': ki prav gotovo niso bili krivi, da nove učiteljice niso dobile stanovanja.	J. C.
Pismo uredništvu
TOVARIŠ UREDNIKI »Požrtvovalni Kdiiamfk«, španski plesi v hotelu Triglav, besedni dvoboj v ambulanti ter na drugi strani vaš apel na upravo in zdravniško društvo — vse to izgleda, da je pot, ki je bila ubrana z objavami v časopisu, pravilna. No, jaz pa misilm, da bi bilo bolj pravilno, da bi se stvar prej rešila v okviru zdravstvenega doma samega in šele potem eventualno našla svoj epilog v časopisju. ZakajP
Zastonj bi vsi bralci »Slovenskega Jadrana« čakali, da bi se oglasili ;vsi tisti tisoči in tisoči bolnikov, ki so jih obiskali zdravniki zdravstvenega doma; sredi kosila, v poznih nočnih urah jih dviga zvonec in poklic jim nalaga, -.da pozabijo nase in ustrezajo želji tistim, ki jih
Na sončni strani hriba v Skocja-nu pri Kopitu stoji novo poslopje tovarne pohištva »STIL«. Poslopje so zgradili pred dobrim letom, ker se v prejšnjih prosLorih v Kopru delo ni moglo razmahniti. V obratu je zaposlenih 135 delavcev. V strojnem oddelku jo 16 strojev, na katerih pridni delavci ustvarjajo lopo delo pohištva različnih tipov kot: »Norma,« »Jadran« in druge. Pohištvo izdelujejo serijsko.
Postopek izdelovanja je sledeči: najprej v prirezovalnici pripravijo les. Od tam ga prenesejo v strojnico, nato v klejarno, ki ije skoro pre-. majhna za vsa obširna dela. V furnirnici prevlečejo les s furnirjem in ga nato predajo v dokončno delo v montažno delavnico, polirnico in končno v pleskamo. Če v skladišču pogledalš krasno izdelane spalnice, kuhinje, omare in pisalne mize, niti ne pomisliš, koliko truda jc v vsakem posameznem kosu.
Zadovoljni obrazi delavcev ti po-
Letošnji ribji lov v morju vzdolž obale od Kopra do Novigrada je bil bolj slab. Tovarni bivša Ampe-lea in Arrigoni v Izoli sta zato uvozili iz Turčije okrog 300 ton rib. Tovor 90 ton palamit je prejšnji teden pripeljala ladja Ahkin.
V dneh od 19. do 22. septembra bo v Portorožu prvi kongres jugoslovanskega društva za proučevanje zemljišč. Na kongresu bo sodelovalo nad 60 inozemskih strokovnjakov iz evropskih driSav. Na kongresu bodo razpravljali o vprašanju istrske zemlje, o čemer bodo poročali procesorji jugoslovanskih agronomskih fakultet. Pet komisij bo proučevalo vprašanje genetike, 'klasifikacije in kartografije zemljišč, fizikalni in biološki sestav zernije, prehrano trav ter plodnost in tehnologijo tal. Kongres bo mogoče našel vzroke, zakaj pada rodovitnost tal, ker se kmetje v okolici Izole pritožujejo, da jim trte ne ro-djio več kot nekdaj.
Po kongresu bodo znanstveniki napravili šestdnevni :felet po Istri in delu Slovenije, da se. seznanijo z «vrstami naše. zemlje.
vedo, s kolikšno voljo in ljubeznijo je vse to narejeno. Le norma jih nekoliko moti. Mnenja sem, da bi bilo dobro, če bi se delavcem bolj temeljito pojasnilo, tako da .bi imeli pravilen vpogled v presežek in kapaciteto nonna-ur. Upravni odbor in delavski svet sicer pridno delata, tudi »sejejo« skupaj, le da skrbno molčijo ter se zelo varujejo množičnih sestankov. Najbrže se drug drugega bojijo in »rešpetirajo.« Mislim, da bi bilo dobro, če bi delavec vedel o sklepih, saij bi marsikateri dal kak dober nasvet in tako koristil kolektivu in odboru.
Mladina naše tovarne je sicer agilna v športnih panogah, v kul-tumosprosvelnem delu pa spi »spanje pravičnega.« Mogoče se bo počasi le prebudila. Vsaj upamo, da bo tako.
Ljubic Ana
Nova osemletka, ki so jo pred dvema letoma zgradili pod vasjo Dekani, je letos sprejela v prvp štiri razrede 49 učencev, v višje razrede pa 98 učencev. Osemletko obiskujejo dijaki iz Škofij, Dekanov, Rižane, Antona in Pobegov.
V prvi razred osnovne šole pa se je letos vpisalo 24 učencev in učenk.
Dobri vremenski pogoji ugodno vplivajo na rast poljedelskih kultur, ki sc lepo razvijajo. Zadnji teden je deževje povzročilo zastoj zorenja grozdja. Naša kmetijska zadruga je do sedaj odkupila že 70 vagonov sadja in zelenjave v skupni vrednosti nad 11 milijonov dinarjev. Lani je do tega časa odkupila samo 30 vagonov poljskih pridelkov. Vsi pridelki so letos dali skoro polovico več kot lani. Posebno je dobro obrodil paradižnik, sadje, hruške in grozdje,
kličejo. V večiiii slučajev primeri niso taki, ki bi. zahtevali promptne zdravniške intervencije, vendar zdravniki — razen v izjemnih slučajih, ko je bil obisk res popolnoma nepotreben, ne rečejo ničesar in se znova odzivajo ¡vsakemu pozivu za obisk na dom.
Sam se opominjam primera> ko so me pred leti klicali na dom, češ da je otrok težko bolan. Sporočil sem jim, da bom prišel okrog sedme zvečer. Ker pa sem imel slučajno že nekaj ur poprej obisk v bližini, sem prišel pred objavljeno liro. In kaj sem doživel? »Bolni otrok« se je z ostalimi otroci igral pred hišo, ker ga mati, ki je računala da bo dobila za otroka dodatno bolniško nakaznico, še ni spravila v posteljo, da bi pričakal zdravnika.
Včasih, in to zelo redko, se pa zgodi, da zdravnik pozabi na obisk ali. pa da nima takoj na razpolago prevoznega sredstva ali pa, da zaradi nesporazuma (kot je vprav slučaj '.»požrtvoalnega zdmvtnka«) ne gre na dom. Recimo, da je to en primer na tisoč. Kaj pa sedaj? Ali to zdravniku lahko opravičimo ali ne? Kadar so primeri izredno nujni, takrat je najbolje, da pokličemo reševalno postajo in ne zamujamo časa s čakanjem na zdravnika. Če pa primeri niso itako nujni, bomo pa ponovno klicali zdravnika 'in z njim ne bomo nevljudni, ker ne verno, da je zdravnik drugod delal obiske. V Kopru imamo že skoraj leto in pol nedeljsko dežurno službo in odkar ima. zdravstveni dom prevozna sredstva, tudi. dnevno dežurno službo do desete ure zvečer. Od tedaj naprej praktično ni več pritožb. In če kdo pozna razmere drugod po Sloveniji, bo priznal, da na Kopr-skel lažje, in hitreje dobiš zdravnika na dom- kot marsikje drugod.
Zdravnik je praktično 24 ur dnevno v službi in to od promocije pa do svoje smrti. V tem svojem poklicu vrši ogromno delo. In če se mu posreči, tisočkrat ustreči, enkrat pa ne, bo ta zadnji slučaj prevpil vse druge. Taka. je njihova usoda. Sedaj pa, tovariš urednik, bodite objektivni sodnik in sodite.
Ker pa sem že ravno pri pisanju, bom pa napisal nehaj, kar ;es pada v časopis. V Kopru bi lahko imeli, boljše organizirano zdravstveno službo, če bi. vsemu zdravstvenemu kadru nudili- streho nad. glavo. Imamo na primer najmodernejšo zobno ordinacijo, ki pa ni popolnoma izkoriščena, ker terapevtom ne moremo nuditi stanovanja. Že več kot eno leto — vkljub intervencijam pri najvišjih forumih —■ nima stanovanja dentist, ki. pa sedaj že 1 vlaga prdšnjo za drugam, kjer mu bodo preskrbeli stanovanje. Zakaj se ne bi odgovorni potrudili, da bi zdravstvenim delavcem o Kopru preskrbeli stanovanje in tako prispevali k izboljšanju zdravstvene službe?
Dr. Hlad-nik Polde
Premnog večer je potem ko je povečerjal skupaj z Nelletto in Canamelom, prinašal v svojo kočo harmoniko — inštrument, ki ga je kupil na Kubi — in je z igranjem ih petjem mehkih habaner21) spravil vse kliente iz ravnovesja. Mehki kubanski prizvok, ki se je vrinjal v njegove pesmi, je bil tako močan, da je Nelletta priprla oči, se imehko v znak usločila, kot bi se hotela otresti neke teže, ki ji je pritiskala na prsi.
Naslednji dan goslilničarkine vlažne punčice niso spustile Toneta izpred sebe niti za trenutek, Neumorno so mu sledile.
Kubanec je neposredno dojel, od kod to vznelmirjenje
— O meni si sanjala vso noč, kaj? — jo je izpraševal — Tudi jaz sem sanjal o tebi . . . Bila si poleg mene, vso noč v temni tišini koče . . . Stegnil sem roke proti tebi kakor bi se te mogel zares dotakniti . . .
S takimi medsebojnimi izpovedmi sta se tolažila, prepričana podzavestno o tem, da se obojestransko duhovno lastita in da ju bo končno usoda, kljub najbolj strahotnim zaprekam, le združila.
Sicer pa ni nihče mogel nič reči. Oči cele vasi so nanju pazile, v gostilni pa je bil neprestano prisoten Canamel
Ko se je gostilničar dobro počutil, je hodil v bližnje maltije v spremstvu svoje zveste Centelle2-), da je ustreli) kako povodno ptico.
Toda izleti niso bili pogosti niti dolgi, kajti vračal se je z oteklimi nogami, ki so bile podobne — tako je sam pravil — slonovim. Močno je kagljal in tožil nad vlažnostjo tožil tako dolgo, dokler mu ni Nelletta dala obkladek in mu zavezala slavo in tilnik.
*
Poletje je šlo h koncu in ribiči so hiteli s pripravami za lov. Pred kočami so se v dolgih vrstah sušile mreže, namenjene za pregrajo kanalov, in stari Paloma je postajal neučakaven.
Canamelova oprema ni zadostovala za Sequioto in mo rala sta nakupiti precej vrvja, da so ženske laliko spletle nekaj mrež.
Tonet in ded sta šla večerjat, da bi se s Canamelom pogovorila o nakupu. Sklenili so, da bo Paloma, ki je bil v zadevi vešč, odšel nakupovat skupaj z gostilničarjem, ker se je le-ta bal, da bi ga osleparili.
Kasneje se je gostilničar skesal, da se je tako odločil ker so ga skrbele neprijetnosti vožnje, in je menil, naj bi Nelletta spremljala namesto njegg starega Paloma. Sicer pa, kdo bi bolje zmešetaril za ceno in bolje izbral kakor ženska?
. Naslednje jutro sta se čolnar in gostilničarka podala na pot. Ob sončnem zahodu ju bo Tonet* — tako je bilo domenjeno — pričakal v Catarroji, da bo natovoril na čoln kupljeno vrvje.
Sonce je sijalo še na obzorju, ko je Kubanec priveslal z razpetimi padri v luški kanal.
Na stotine čolnov, ki so sestavljali brodovje catarro-ških ribičev, tako osovraženih od Palome, je bilo zasidranih ob bregu kanala. Bile so to črne lupine, vse razjedene od lesnih črvov in neenake velikosti. Čolni, ki so jih imenovali zapatos23), so kazali na vodni gladini priostrene kljune, oni pa, ki so bili namenjeni za prevažanje rib, so potapljali trebušasta podladja med rastlinice in povodne trave.
Med obema bregovoma je bil le majhen prostor, za prehod čolnov, ki so drseli mimo zasidranih.
Tonet je izstopil pred vaško gostilno.
Veliki kupi riževe slame, po katerih so brskale kokoši, so ustvarjali podobo kmečkega dvorišča. Ob obrežju so tesarji delali na novih čolnih in odmevi udarcev kladiv so se izgubljali v večerni mir. Dve ženi sta šivali na gostilniškem pragu. Vrsta z vrečami debelega riža natrpanih voz, je po-
časi lezla proti sušilnici.
Že je Tonét prestopal gostilniški prag, ko je opazil roko,, ki je krilila iznad slame, kot da nekoga kliče.
Med beganjem kokoši, ki jih je kretnja roke prestrašila, se je Tonet približal in zagledal značilno Sangonerovo postavo, zleknjeno z rokami pod tilnikom.
Sangonereta! Imel je vlažne in zaspane oči in po mrša-vem in poneumnjenem obrazu so se prilepljale muhe, ne da bi se potepuh zato sploh zmenil.
Tonét se je srečanja razveselil. Toda kaj je Sangonereta tamle počenja? Nič. Jedel in pil je bil z nekaterimi vozniki v gostilni, toda kontaj so ti odšli, ga je že gostilničar, trdno prepričan, da pijanec ne bo sam zase nič naročal, vrgel ven. Zdaj je tu ležal raspotegnjen, zapravljal čas, ki je človekov največji sovražnik . . .
Prijatelja sta, kaj? Zakaj ga ne povabi na kozarec? . . . Stopila sta v beznico in se v hipu že vrnila. Dosegla sta breg kanala in sedla-na brežino.
Potepuh je pripovedoval, da ga je Nelletta, pozabljajoč na svojo nekdanjo revščino, vrgla iz gostilne, ker je tnazal klopi in opečne ploščice na steni z blatom, ki mu je viselo z obleke.
Čeprav ni imel nobene pravice, vendar je Tončt tvegal nasvet:
— Zakaj ne delaš?
Potepuh ga je osuplo pogledal. Kako! Tudi on? . . . On si je drznil dajati iste nasvete kakor stari ljudje iz Palmara? ... Ce že tako ljubi delo, zakaj pa on sam ne pomaga svojemu očetu, namesto da poseda cele dneve v Ca-namelovi gostilni. Živi kot kak gospodič in pije najboljše vino, ki ga v gostilni premorejo? . . ,
Kubanec ni znal odgovoriti in se je smehljal, ker ga je presenetila Sangonerova logika.
Potepuh je s pogledom božal čisto vodo v kanalu, ki so jo zadnji večerni žarki purpurno barvali, in njegove misli so razodevale neko skrivnost, ki je bila v ostrem nasprotju z okužujočim duhom pa alkoholu.
Da, Tonet je bil norec, kot vsi prebivalci v Palmaruf
¡^ VICENTE BLASCO IBÁREZi
^CAÑAS Y BARRO
Težave gospodarskega značaja, s katerimi se morajo boriti vasi Jel-šane, Dolenje, Novokračina, Nova vas, Sušak, Veliko brdo. Podgraje, Zabiče, Trpčane, Kuleževo, navajajo večkrat prebivalce tamkajšnjih pasivnih krajev, da vidijo v gozdarskih organih in v izvajanju zakonskih predpisov gozdarstva vzrok za stisko in težave, s katerimi se morajo boriti. Radi težkih gospodarskih in socialnih razmer gre ljudstvo teh krajev celo tako daleč, da. dolži gozdarske organe nepravilnega razumevanja do lokalnih problemov.
Zahtevati od gozdarstva, naj bi reševalo gospodarske probleme teh krajev, je nesmiselno in nemogoče. Tu namreč ne moremo govori'! o kakih gozdovih v pravem smislu besede, ker preostaja v teh krajih gozdarstvu le, da budno čuva in ščiti grmišča in borne ostanke gozdov, saj bi v nasprotnem primeru v nekaj let-ih z gozdovi že itak borna pokrajina popolnoma obubožala. Na račun gozdarstva, t. j. šikar in gr-mišč, lahko zadovoljimo prebivalce tega področja za eno, dve ali največ tri leta: vprašanje pa je, kaj bo potem. Težave gospodarskega značaja omenjenih krajev nikakor ne morejo opravičevati tega, da bi gozdarji dovoljevali, da pride do uničenja še tega kar imajo. Najti je treba drug način in drugo rešitev, ki bo nudila tamkašnjemu prebivalstvu zaposlitve in olajšave ter bo s tem avtomatično odpade vzrok, da se uničujejo borni ostanki nekdai lepih listnatih gozdov, Ze v daljni preteklosti sta bila bližina reške lu-ke in lahka dostopnost glavn vzroka, da so bili gozdovi na tem področju tako neusmiljeno uničeni.
Prizadevali si moremo, da v tamkajšnjem prebivalstvu obudimo globoko ljubezen in smisel do gozda. ki odlikuje naše Notranjce in Gorenjce. Prav gozdarje čaka velika naloga, da prepričajo prebivalstvo tega področja, da s prekomernim sekanjem in uničevanjem še obstoječi zaščiteni gozdovi in pogoz-nati na blagostanje in izboljšanje v gospodarskem pogledu, temveč nasprotno, da morajo vložiti ves trud in vse napore, da se obvarujejo še obstoječi zaščitni gozdovi in pogoz-di površine, kjer lahko uspeva samo gozdno drevje.
V cilju, da se olajšajo gospodarske težave teh pasivnih krajev, bi bilo mogoče umestno, da se jim nudijo vsaj začasne in najnujnejše o lajšave, kot so:
1.	Znižanje plačila prispevka v sklad za obnovo gozdov ob poseku ■lesa na lastnem gozdnem zamljišču (prav zato, ker je v tem pogledu drugače v obmejnih sosednih krajih NRH, je nastalo veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom obmejnih krajev v LRS);
2.	Znižanje plačila prometnega davka v primeru, ko lastnik proda posekani les. (V teh krajih gre namreč pretežno le za jelševa in vrbo-
va drva, ki so prav tako podvržena plačilu davka na promet proizvodov — Din 500. za 1 m3 kot drva trdih listavcev —- proizvod gospodarsko trdnejših pokrajin). Ze D.P.P. Din 300.— za 1 kubik je občutno težil in obremenjeval ljudstvo v navedenih' pasivnih krajih,
K. V.
Lovska veselica
Lovci Kestih lovskih družin: Ilirska Bistrica, Trnovo, Zemon, Brkini, Bukovica in Prem, so prejšnji teden priredili v II. -Bistrici lovsko veselico. Organizator in pobudnik veselice je ib.il Franc Derenčin, starešina lovske družine Ilirska Bistrica, Nad vse uspela veselica je .odraz visoko lovske zavesti članov vseh šestih družin. Glavni cilj veselico jo bil: povezava družin in članstva, krepitev in podži.ganje pravega l-v.-skeg.i ; <---nov; i jp -in ponos-;., kakor tudi obujanje zanimanja mladine za ta lepi in zdravi šport.
Lovci vseh šestih družin so s svojo organizacijsko sposobnostjo pokazali in dali zgled, kako je treba prirejati veselice in zabave. Pogo-stoma se dogaja, da so pri prireditvah stremi samo za dobičkom, članstvu pa se nudi malo razvedrila. Želeti je, da bi zgled lovskih družin bistriškega bazena posnemali tudi drugi, posebno planinsko društvo, za katerega skoro ne vemo, če obstoja v Ilirski Bistrici.
K. V.
Po gorskih velikanih med taborjenjem
Med taborjenjem v ¡Kranjski gori smo organizirali krajše in daljše ture v gore. Taborili smo pod Julijskimi velikani: Razoiljem, Prisojni-kom in Špikom nad Policami. Bili smo na Vršiču in si ogledali vse koče.
V 14-urni turi smo plezali po klinih in vrveh čez Kriško steno na Križ. Vsi smo prvič v življenju videli v osrčje Alp s Triglavom na čelu. Od Pogačnkiovega doma nas je pot vodila čez 2601 meter visoki .Razor in Mlinarico, odkoder je lep razgled na Trenlsko dolino s Sočo in Rugvjevim spomenikom. Povsod smo med potjo videli -planinsko cvetje: rododendron, divje nagelje in cncijan; s Skoro nepri-stopnih skal pa so nas pozdravljale planike. Preplezali smo tud; severno Mojstrovke {2332 m) nato pa smo šli po južni strani do Tičarjevega doma na Vršiču in čez Sleme v Tamar. Na vseh teh turah smo ugotovil skrb Planinskih društev za steze, ki so dobro markirane in zavarovane. Planinske koče so povsod odlično oskrbovane, čeprav morajo znositi k njim vse na hrbtih, kar potrebujejo,	D . S.
V ponedeljek se je smrtno ponesrečil z motornim kolesom pri mostu v Sečovljah naš vaščan Ivan Hrvat in, ki je bil zaposlen v Kopru kot- komercialist pri podjetju »Fruktus«, Z motornim kolesom je privozil iz smeri Koper — Piran in se je z vso silo zaletel v Matildo Martinčič, ki je v istem trenutku izstopila z avtobusa na desni strani ter hotela prečkati cesto, Zaradi močnega udarca je bil Ivan takoj mrtev, ženska pa je dobila težje poškodbe in so jo takoj prepeljali v izolsko bolnico.
Pogreb ponesrečenia Ivana je bil v sredo popoldne v Kopru. Za ponesrečenim žalujejo žena in dva otroka.
Nemški avtobus zavozil s ceste
Na glavni cesti-, ki pelje v Trst, se je pretekli teden pripetila prometna nesreča. Nemški avtobus z 21 potnifci-tu-risti je zavozil s cestišča. Pri tej nesreči jo bilo pet potnikov ranjenih. Medtem ko so zadobili štirje lažje telesne poškodbe, si je eden zlomil hrbtenico. Prav tako se je precej pokvarilo tudi vozilo, kateremu se je ob zapletu v obcestne kamne polomila prednja os. Nesrečo jo zakrivil šofer Alojz Surger sam zaradi prehitre vožnje,
V javorniških in Snežniških gozdovih imamo precej plemenite divjačine, predvsem isrn in jelenov-Teh bi bilo še več, če ne -bi med njimi močno gospodarili volkovi. Res' je do neke mere ta zverjad skoraj zaželena, ker ji pade v žrelo le taka divjačina, ki je ali bolna, ali kakorkoli poškodovana. Ostane le zdrava in odporna divjačina.
Težko je dobiti volka na muho, kot pravijo lovci, to pa šp posebno v zaraščenem gozdu. Volk je velik strahopetec in takoj pobegne, če zavoha človeka. Lovec mora vedno računati na njegov izredno oster' vonj. Volk mora biti že zelo sestradan, da se ne umakne kar tako. Naši lovci ubijejo volka, če le morejo, ali pa mu nastavijo zastrupljeno vabo. Tako zmanjka marsikaterega volka. To delajo lovci največ v zimskem časJu, iko je volka lahko slediti v snegu, ali pa ga ob zastrupljeni vabi čakajo na tako-imenovanem visokem stojišču. Le redko se dogodi, da pride volk lovcu v poletnem času na muho.
Tak izreden lovski doživljaj se je pripetil pretekli teden upravitelju gozdne uprave tovarišu Bit- '
Kaj bo z zadružnim domom v Ajdovščini
•t -.V
Je to vojna ruševina, ki jo v AjdovšMni še niso uspeli odstraniti? Ne, to je na žalost gradbišče ajdovskega zadružnega doma, ki se noče premakniti. Kakršno je bilo pred šestimi leti, takšno je še danes. In do kdaj bo? Mar bo to ostalo za gradbeni spomenik novi Ajdovščini? Tega Ajdovci ne vedo povedati. Vedar vse kaže, da bo tako. Res pa je, da je bilo za ta »spomenik«, ki ne dela Ajdovcem prav nobene časti, potrošeno ogromno denarja in da že šest let gnije na tem gradbišču za pol milijona gradbenega lesa, ki ga drugje tako iščejo. Dvorane za prireditve pa ni v vsem mestu. Ce sila kola lomi, se Ajdovci zberejo kar v skladišču tekstilne tovarne, čeprav tovarna sama nujno rabi ta prostor za shrambo svojega blaga. Kako torej rešiti ta problem? Vse kaže, da ne bo šlo drugače, kakor da tudi Ajdovci sami zavihajo rokave in odločno pljunejo v roke
nerju, ki je poznan kot dober gozdar in razen tega še dober in discipliniran 'lcfvec. Pri obhodih po svojih gozdnih revirjih je opazil srnjaka, ikateri bi bil potreben za odstrel. Odšel je na lov v času, ko privabljajo srnjake na klic. Najbolj primeren čas za tovrstni lov je zgodnje jutro, ali. pa večerni mrak- Seveda ni vsakemu lovcu sreča tako mila, da bi že s prvim klicem privabil pred puško zaželeni komad. Tako je tudi Bitner odšel ponovno na pripravno mesto proti večeru, ko se srnjad odpravlja na večerno pašo. Bilo je že pie-cej mračno, toda na spregled ni bilo nobenega srnjaka, čeprav je že večkrat poklical. Ze je mislil opustiti nadalnje klicanje, toda lovska žilica mu ni dala miru. Kaj bi sedaj, ko je vendar tako primeren čas, vrgel upanje v koruzo? Se en klic, pa naj se zgodi karkoli. Naenkrat poči suhljad na desni od pričakovane strani, kjer naj bi se pokazal srnjak. Postal je pozoren in se previdno ozrl v smer, odkoder je prihajal pok dračja. Tam je stala žival, iki ni bila prav nič podobna srnjaku. Čeprav je mrak zakrival prave obrise, je vendar opazil, da ima tam stoječa zverina veliko glavo s pokonci stoječimi ušesi. Tu ni bilo časa za kako premišljevanje. Pomeril je naravnost v čelo in pritisnil na petelina. V gozdni mrak je odjeknil strel. Poln zadetek, se je razveselil lovec. Vstal je in stopil na kraj, kjer je padla žival. Krasna volkulja je ležala na tleh. Strel je bil odličen. Krogla je vstopila sredi čela in izstopila za prvo desno nogo. Volkulja je bila jalovka. ki samo mesari in žre plemenito divjad- Razumljivo, da se je našemu lovcu istce nasmejalo ob tako krasnem plenu. Pričakoval je srnjaka, podrl pa enega najbolj krvoločnih sovražnikov naše plemenite divjačine. Volkulja je tehtala skoro 40 kg in je bila izredno debela.	-vž-
Deževje in naraščanje rek
Deževje, ki traja že več dni, je na eni strani postalo predmet godrnjanja in pritožb od strani kmetovalcev, ker jim zavira vsako delo na polju in dela škodo na pridelkih, Nasprotno pa so zadovoljni po tovarnah, kjer rabijo neprekinjeno veliko električne moči. Deževie je povzročilo naraščanje voda Soče, Drave in Save, ki so že od začetka avgusta občutno padle. V Sloveniji so morali nekaterim tovarnam celo znižati dajanje električnega toka. Po zadnjem deževju pa s'e je stanje vode v prej omenjenih rekah tako popravilo, da so v nedeljo 11 septembra lahko ukinile vse omejitve dajanja električnega toka. Tako bodo lahko znova obratovale s polno zmogljivostjo nekatere kovinske tovarne, ki so morale prenehati zaradi pomanjkanja „oka.
je zatrjeval Sangonera z drznostjo, ki jo pijancu da vino ne da bi pomislil na možnost, da ga prijatelj, hiter in nasilen po naravi kakor je bil, lahko sune v kanal.
Ce on sam izjavlja, da vsi neradi sklanjajo hrbtna vretenca, ali ni s tem za dokazano, da je delo nekaj proti naravi nekaj, kar zmanjšuje človekovo dostojanstvo? . . V tej zadevi je bil on bolj poučen kot mnogi duhovniki, ki jim je služil. Tu je bil tudi vzrok, da Se z njimi ni strinjal Poznal je skrivnost resnice in ni mogel živeti v skupnosti z ljudmi, ki so bili slepi na duhu. V času ko je on, Tonét biva? na drugi strani morja, v vojski, je sam pazljivo prebiral župnikove knjige in premišljeval nad tistimi učenimi stranmi.
Podoben je bil jezerskim pticam in cvetovom v maki j i: potepuh, lenuh, živel je pod božjim varstvom in kljub svoji nespremenljivi revščini ni skrbel za bodočnost. »Vsak dan prinaša skrbi na pretek!« — je navadno rekel.
Kubanec pa mu je ugovarjal. Ce se že čuti tako »čistega« zakaj torej tako čez mero pije vino in žganje? Morda pa mu je najvišje božanstvo ukazalo, naj obišče prav vse gostilne na svetu, da bi se potem kot prava prikazen prevažal po vseh štirih? . . .
Pijanec pa je ohranjal svoj resni videz. S svojim pijančevanjem, je rekel, nikomur ne škoduje. Konec koncev je vino nekaj svetega. Svet je lep, zelo lep, toda če ga gledaš skozi prizmo kozarcev vina, tedaj se ti prikaže še lepši in v vse bolj bleščečih barvah.
Vsak človek ima svoj okus. Medtem ko so drugi molili denar, je on včasih jokal od ganotja, če je občudoval večer ra jezeru. Skladnost in harmonija sončnega zahoda sta tako proniknili v najbolj skrite kotičke njegove duše in ga raznežili kot otroka, seveda če je to lahko občudoval , s kozarčkom v roki. Vedno je ponavljal: »Okus je okus.«
Tako je govoril potepuh, ves prepojen s svojo čudno vero in pijanostjo, in opazoval obzorje, ki ga je obsevala poslednja svetloba, skozi katero so sijali zadnji žarki umirajočega sonca.
Toda Tonét ni več pazil nanj. Po cesti iz Catarroje se
je slišal glas kraguljčkov.
Voz se je ustavil pred gostilno in iz njega je stopila Nelletta sama. Tonet se je začudil. In ded? . . .
Paloma je odšel v Saler nakupovat mreže — je rekla Vrnil se bo ponoči z enim izmed čolnov, ki so z njimi prevažali prst. Ona da prinaša s seboj nakupljeno vrvje.
Pogledala sta se, kajti ista misel je navdala oba. Prvič bosta lahko govorila na samem, daleč od vseh vsliljivih pogledov v neskončnem miru jezera.
Obraza sta jima pobledela in čuden srh je spreletel njuni telesi. Toliko pričakovana priložnost je nenadoma stopila pred njiju, ko sta najmanj pričakovala. Njuno razburjenje je bilo tako močno, da se je zdelo, kot da ju je sram teh ljudi v luki; ti pa njune prisotnosti skoraj opazili niso.
Voznik je s pomočjo Toneta naložil na ladjin nos klobce vrvi, tako sta napravila rumeni kup, ki je vsenaokoli razširjal oster vonj po sveže pleteni konoplji.
Nelletta je plačala vozniku.
—	Zbogom, pa srečno pot!
Udaril je z bičem in izginil na cesti proti Catarroji.
Za trenutek sta ostala kakor okamenela na bregu, v negotovosti, kaj naj počneta. Ko| bi nekoga pričakovala. Možje, ki so delali v čolnih, * so opozorili Kubanca, da se bo veter kmalu polegel in da si bo moral večji del poti pomagati z veslom, če bo hotel priti v Palmar.
Čeprav vznemirjena, se je Nelletta smehljala onim, ki so jo pozdravljali.
Tonet se je odločil: oditi bosta morala. Njegov glas je bil zamolkel, nervozen, kot bi ga tiščal vozel v grlu.
Nelletta je sedla na kup ob vznožju jambora. Tonet je razpel jadro, nato pa sedel zraven krmila.
Zdrsnila sta po kanalu. Po obrežju raztresene koče, osvetljene od rahle večerne svetlobe, so bile okrašene z mrežami, ki so jih ribiči razpeli na drobne lesene drogove Sove so preletale iz starih naprav za dviganje vode, razjede-nih od lesnih črvov. Ribiči so le s težavo rinili naprej svoje čolne:
—	Zbogom! . . .
Vladala je popolna tišina, prekinjalo jo je le grgranje vodne gladine in žabje Icvakanje. Tonet in Nelletta sta se izogibala srečanju s pogledi, zato sta tiščala oči v dno čolna.
Zaplula sta v Albufero. Veter je ponehal in gladka jezerska gladina je zadobivala ažurno barvo, medtem ko je nebo ugašalo svojo svetlobo v neko bledovijoličasto barvo. Proti morju so se vžigale prve zvezde.
Tonet je spustil jadro in prijel za veslo.
Nelletta se je nenadoma dvignila, da bi pomagala tovarišu. Smejala se je. Tudi ona zna ravnati z veslom; ko bo utrujen, ga bo nadomestila.
— Molči! ... — ji je odgovarjal z dihom, ki je ugaša) v naporu.
Toda Nelletta je kar naprej klepetala, kot bi se bal» tišine, ki je oznanjala nesrečo.
Daleč, zelo daleč se je kazalo obrežje Dehese kot vijugasta črta, kot fantastičen kraj, ki ga ne bosta nikdar dosegla.
S prisiljenim smehom se je ženska spominjala noči, ki sta jo preživela v gozdu. Govorila je prijatelju o strahu ire spanju, mirnem in srečnem, ki sta ga naposled zasnula. Oh, tako blizu se ji je zdela ta otroška dogodivščina, da se je je spominjala, kot bi se bila dogodila prejšnji dani
Toda trmasta nemost Tonetova, njegove negibne zenice na dnu čolna so jo zaskrbele. Tedaj je Nelletta opazila, da je Tonet z očmi kar požiral njene rumene, ozke in spogledljive čeveljčke in še kaj drugega, kar se je razkrivalo ob guganju čolna. Popravila si je krilo in utihnila. Nato je trdo stisnila nabrekle ustnice in priprla oči pod mračno gubo, ki ji je orala čelo. Morda se je hotela obvladati.
Napredovala sta le počasi. Videti je bilo, da Tonet nr vajen tako velikega napora. Ce bi bil sam, bj se gotovo zleknil na dno čolna in čakal na dih vetra ali na drug čoln, ki bi ga potegnil. Toda vpričo ženske je hotel biti močan in rajši bi počil od napora pri veslanju, kot pa popustil.
21)	habanera — vrsta španske pesmi in plesa.
22)	Centella — lastno ime psice.
23)	zapatos — dobesedno; »nizki čevlji« — vrsta čolnov.
Novi občinski ljudski odbor je začel s svojim delom, Pred dnevi so se sestali predsedniki svetov in razpravljali o nalogah, ki čakajo na rešttc.v. Prc<|sedinfik dbčiinc- tovariš Lado Božič je poročal, da je v raznih svetih občine vključenih 27 odbornikov. Verjetno bodo ustanovili še nove svete, tako da bo v novi občinski upravi sodelovalo čirnveč-je število volilcev. Na seji so raz-. pravljali o investicij ali, o ureditvi vodovodnega omrežja, ki je v teku, • o popravilu bivših okrajnih cest in o kraju, kjer naj bi postavili bodočo lesno industrijo,
Gradbeno podjetje »Zidgrad« je na trgu maršala Tita začelo graditi novo štiristanovanjsko hišo. Sred-. stva za gradnjo jc dal na razpolago rudnik ijz pvojega investieiijkkega sklada. Nova hiša bo stala nasproti sedeža občinskega ljudskega odbora. Glavni trg bo z dograditvijo te hiše še pridobil na zunanjosti.
Za Idrijo je pomemben dogodek, -da so letos na gimnaziji odprli tu-
di osmi razred, tako da je sedaj gimnazija popolna. Pod italijansko okupacijo so ta vzgojni, zavod ukinili leta 1926, Po tridesetih letih bodo iz idrijske gimnazije znova izšli maturanti. Na gimnazijo se je letos v 12 oddelkih vpisalo 408 dijakov.
Učilnice idrijsko osnovne šole pa je ob začetku leta zasedlo okrog 400 učencev, iMed počitnicami so učilnice nekoliko preuredili, vendar je ostalo še precej del za kdaj kasnejje. Pomankl?/ve so higienske in električne naprave. Če vemo, da bo prihodnje leto poteklo že 80 let, kar je bilo poslopje zgrajeno, potem ni nič čudnega, če njeno ogrodje počasi odpoveduje
Nova Gorica
Kmetijske zadruge na podeželju so od svoje ustanovitve do danes odigrale važno vlogo pri utrjevanju gospodarstva- Številni upravni odbori so razumeli pravi pomen ime-
na — Kmetijska zadruga — in skušali, kako bi članom čimveč pomagali v njihovih težavah in naporih za dvig in povečanje kmetijske proizvodnje. Uspehi teh prizadevanj so se pokazali že po nekaj letih.
Se vedno pa obstojajo ponekod šibkejše zadruge, ki same ne morejo. veliko pomagati članom. Borijo se z najrazličnejšimi težavami, pomanjkanjem denarnih sredstev, dobrih in zmožnih predsednikov in upravnikov, nerazumevanjem nekaterih članov, itd. Z namenom, da bi takim zadrugam pomagal, je upravni odbor Zadružne zveze Goriške komunalne skupnosti na svoji zadnji seji razpravljal o združitvi lakih zadrug z gospodarsko močnejšimi zadrugami. V Goriški komunalni skupnosti je 111 splošnih kmetijskih zadrug. Dobra polovica od teh se gospodarsko lepo razvija, okrog 50 zadrug pa je gospodarsko na šibkih nogah in ne morejo naprej z razvojem. Predlog Zadružne zveze je, naj bi večina zadrug ostala strnjena okrog sedežev občin, kjer naj bi se postopoma izoblikovala močnejša gospodarska središča.
SOBOTA, 17. 9.: Vaša najljubša
popevka tega tedna: L. Kuntarič: »Opatijo divna«; 14.00 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih mali ansambel Srečka Dražila; 20.00 ugank; 14.45 V narodnem tonu igrs Mediteranske, melodije; 20,40 Skozi Bosno. Hercegovino, Kosmet in Makedonije; 21.00 Popularni operni koncert; 21.30 Radijska igra: Vasja Ocvirk: »Senca vrnitve«; 23.40 Glasba za laliko noč.
NEDELJA, 18. IX.: 8.15 Iz pisane bisage slovenskih narodnih pesmi; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Nedeljski ritmični panoptikuni; 9.30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Naši kraji in ljudje; 16,00 Promenadni koncert Nikolaj Rimski Korzakov: »Zlaitni pjetao« suite; 23.40 Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK, 19. IX.: ob 7,25 Ta teden smo vam izbrali — Halo, kdo je pri vratih, — poje Ruth Bruck; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Narodne in ponarodele pesmi poje moški oktet CDJLA iz Beograda;
Srebrni galebi na Visokem
Ob prasketanju ognja, ki ga je čudovito dopolnjevala pesem s •spremljavo harmonike, so se spoznavali mladi ljudje. Duhovite šale, skeči, petje in plesi, so privabili tu--di domačo poljansko mladino, ki se je tako rada veselila z nami.
Polnoč nas je vedno prezgodaj presenetila. Zalegli pisk najvišje avtoritete — taborovodje v tem pri-
•	meru — je imel magično moč. Ne-
•	usmiljeno je razpršil pravkar Sklenjena znanstva, da je od vsega ostalo na gorišču le še nekaj pepela in žerjavice. Nočni mir. .. Straža je dobro razmeščena, zato je spanje prijetno in v srca tabornikov se je naselil mir.
■Kako ste mi nasedli, čc verjamete v ta srčni mir. Le vprašajte ljubljanske poštarje, koliko skrbno zalepljenih pisem prispe iz Kopra in če hočete — tudi obratno.
Danes so Srebrni galebi in_ tudi oni mladinci in mladinke, ki jim je omogočilo taborjenje DPM že v Kopru in okolici. Pripravljajo se za golo. Nikar pa ne mislite, da za popravne izpite. Ne, takih taborniki ne sprejemajo v svoje vrste.
Poljanska dolina je izumrla. Bregovi bistre Sore in prekrasni^ gorenjski gozdovi pa nas zopet čakajo. Taborniki obeh izmen so svojim voditeljem hvaležni za vsa vesela presenečenja in trud.
Taborniški srečno — in na svidenje prihodnje leto!
Bb
Sue je odšla
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Da... Umrl bi bil zanjo, vendar nisem hotel kruto ravnati z njo v imenu zakona. Sla je, kolikor sem mogel razumeti, da bi se .združila s svojim ljubimcem. Kaj nameravata, res ne bi mogel reči. 'Karkoli pa bosta storila, se jaz popolnoma strinjam.«
V Philltsonovih besedah je bila neka ustaljenost, neika teža, ki je prijatelju zaprla sapo. »Ali naj — ali naj te zapustim?« je vprašal.
»Ne, ne. Veliko uslugo si mi storil, da si prišel. Nekaj reči je v hi-6i, ki jih moram urediti in pospraviti. Ali mi hočeš pomagati?«
Gillingham Ije privolil. Odpravila sta se v prvo nadstropje, kjer je .učitelj odprl nekaj predalov, iz katerih je začel jemati vse Suine re-■či, ki jih je pustila tukaj in jih polagati v veliko skrinjo. »Ni hotela •vzeti vsega, kar sem ji ponujal«, je ■nadaljeval. » Toda ko sem se odločil, da jo pustim iti po njeni poti, sem mislil resno.«
»Mnogi moški bi se branili takega dogovora.«
»Vse to sem pretuhtal in nočem •več razglabljati o tem. Bil sem in sem še zmerom nadvse stardkopi-ten človek, kar zadeva zakonsko vpaBanje — v resnici nisem nikdar natančno razmišljal o etiki zakona. Toda neka dejstva so me bodla v oči, tako da jim nisem mogel nasprotovati.«
Molče sta zlagala dalje njene re-•či v skrinjo. Ko sta bila pri kraju, je Phillitson skrinjo zaprl in zaklenil.
OBJAVA
Telesno vzgojno društvo Partizan — Koper obvešča svoje člane, da bo s prihodnjim tednom začela redna vadba v mestni telovadnici. Ženski oddelki bodo imeli redno vadbo vsak ponedeljek in četrtek in sicer: cicibani od 16 do 17 ure, ženska deca od 17 do 18 ure, pionirke od 18 do 19 ure, mladinke od 19 do 20 ure, članice od 20 do 21 ure. Moški oddelki bodo imeli redno vadbo vsak torek in petek: moška deca od 17 do 18 ure, pionirji od 18 do 19 ure, mladinci od 19 do 20 ure, člani pa od 20 do 21 ure.
Pripravljalni odbor za Razstavo zdravsbvene in socialne dejavnosti v Slov. Primorju ob 10. obletnici osvoboditve razpisuje
Osnutek plakata v velikosti 70 x 100 cm z 3 barvami in besedilom: »RAZSTAVA ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE DEJAVNOSTI V SLOVENSKEM PRIMORJU OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE. KOPER, DECEMBER 1955«, je oddati do 15. oktobra t. 1. do 12. ure v vložišču Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. Osnutke je oddati pod šifro in zaprto kuverto z imenom in naslovom natečajnika.	o
Za tri najboljše osnutke so določene sledeče nagrade: prva v znesku din 50.000 in drugi dve po 10.000 din. 'Nagrajeni plakati postanejo la6t rattpisnika, ki jih lahko da tiskarsko razmnožiti.
Zavod za socialno zavaiovamje Koper
Sklenil sem te dni, da obiščem nove prebivalce naše občine, Okraja in republike iz nekdanje hrvatske občine Graden ali Gradina. Pravili so mi že poprej, da imajo tamkaj marsikaj, kamor naj bi jaz vtaknil svoj nos, pa jim nisem smel poprej verjeti, dokler se sam o vsem ne prepričam.
Pregara je taka vasica iz te nekdanje gradenske občine, kjer imajo na tapeti nič manj kot hladno ali živčno vojno med šolarji in zastopnikom odraslih ljudi — v osebi tamošnjega duhovnika ali župnika, kot mu sicer pravijo. Zadeva je namreč taka, da so zaradi pomanjkanja primernih prostorov za šolo morali učilnico urediti kar v župnišču, kjer je bilo in ker je bilo pač tam največ in neizrabljenega prostora. Ta ukrep pa je bil seveda tako »močno všeč« duhovnemu gospodu, ki ima menda šolske otroke posebno rad, da jim je napovedal vojno in jih enostavno ni pustil več čez vrata v šolsko sobo v »svoji« hiši, marveč jih je začel ljubosumno zaklepati. To je bilo vojno stanje brez vojne napovedi in gospod v črni dopetni halji se je tako izkazal za velikega »domoljuba«, »človekoljuba« in na sploh človeka, ki mu je »pri srcu« napredek soljudi, posebno mladine.
Ta mladina pa je tak njegov postopek obsodila in odklonila. Ni se ustrašila zaklenjenih veznih vrat in ne »gospodovih« groženj, V želji za znanjem so našli drugi izhod: ker res niso mogli dobiti nikjer v bližini primernega prostora za svojo učilnico, so otroci enostavno spremenili okno šolske sobe v vrata. Do višine okna so postavili improvizirane stopnice, ki se jih poslužujejo za vstopanje v učilnico. Tako So onemogočili črne nakane črnega »služabnika božjega« ali vsakršnega lahko, samo ne ljudskega, čeprav živi na račun ljudske lahko-
vernosti, da bi onemogočil mladini učenje. Ljudje se seveda sprašujejo, kako more biti človek tako kratkoviden, da se iz vse dosedanje zgodovine ni nič naučil in se zakrknjeno upira napredku in nujnemu življenjskemu razvoju družbe. Tudi ■jaz, Vane,pravim, da izgubljenih reakcionarnih pozicij ne on in ne noben tak »sobojevnik« ne bo priklical več nazaj, najmanj pa s' podobnim postopanjem. Zgodovina se ne ponavlja in vtaki in podobni branitelji ljudstvu povsem tujih pozicij so kot oni japonski vojaki, ki so se. še nekaj let po končani vojni držali po džunglah tihomorskih otočij in upali, da se morda le kaj »preobrne«.
Juca mi je ondan dejala, da je kar prav, ker je končno le prišla jesen in z njo dež in hladnješe vreme, — to pa zaradi tega, ker bodo poslej (vsaj za letos) odpadle »otroške« predstave v kinu na prostem ob pol devetih zvečer. Koprske mamice so se namreč zmenile, da bodo vsak večer, kadar pojdejo v kino, peljale seboj tudi vse svoje o-troke, ki se jih je tako nabralo v kinu ponavadi več kot odralih. Juca mi je še povedala, da je to po-dine«, ki samo zaradi tega še ni-sebno všeč vsem »Prijateljem mla-majo svojega društva v Kopru, da jim ne bi bilo tega treba razpravljati na svojih sejah. Razen tega bi pa še morali posredovati pri organih ljudske oblasti, naj bi izdali primeren odlok o javnem redu, »zabeljen« zaradi učinkovitosti s primernimi »grožnjami« (beri kaznimi) v primeru neizpolnjevanja teh predpisov. In navsezadnje bi verjetno morali še sami paziti na izpolnjevanje tega odloka. Zato moja Juca trdi, da je to glavni vzrok, da Koper še nima takega društva in da vsaj ona o njem doslej še ni nič slišala. In še me je opomnila Juca, da vse moje pripombe o reklami za kino nič ne zaležejo in so na vrsti še vedno po-rečini samo hr-
vatško-italijanski napisi, da v program le redko »kane« kakšen tednik in podobno.
Pri tem. sem se spomnil, da sem videl te dni po Kopru in drugod v naši bližini spet nekaj prav posebnih jezikovnih »cvetk«. Tako se je na nekaterih javnih mestih pojavil vozni red nekega avtobusnega »Po-dužeca« Torta iz Trsta, sopodpi-san po naših avtopodjetjih Slavnik, iz Kopra in Istra iz Buj. Ne bom zdaj trdil, da sta ti dve podjetji soodgovorni za silno spakedranščino na voznem redu, dejstvo pa je, da bi že enkrat moralo prenehati tako neodgovorno ravnanje z našim jezikom, če naj bomo kolturni narod.
Ko sem že pri avloprometu, ne morem še mimo nekaterih šoferjev, ki kažejo zlasti ob takem deževnem vremenu, kot je nastopilo zadnje dni, absolutno pomanjkanje vsakega človeškega čuta in srčne kulture. Divjajo kot ponoreli preko luž na cesti. Prav nič se jim ne smili težko prislužena obleka .soljudi in jih neusmiljeno obrizgajo od vrha do tal. Tudi sam sem bil taka žrtev osebnega avtomobila, ki mu na žalost nisem mogel videti številke, ker sem imel tudi oči polne umazane vode — sredi dopoldneva pred samo av-tobosno postajo. Menim, da bi moral ob taki priložnosti poseči vmes prometni miličnik. Tega sicer ne more storiti sredi noči na cesti med Koprom in Semcdelo. kjer večkrat stoji zdaj voda na cesti in so pešci izpostavljeni pravi »kopeli«, kadar se znajdejo vštric avtomobila. Rad bi, da bi teh nekaj besed pomagalo vsaj toliko, da bi nekaj najbolj brezvestnih šoferjev doletela zaslužena kazein za tako nečloveško postopanje, pa bodo morda v prihodnje vse podobne pritožbe odpadle.
Naj bo dovolj za danes". Lepo Vas do prihodnji* pozdravlja
Vaš Vane
20.00 Glasba starega Dunaja; 30.40 Istrske narodne pjesmi: 21.10 Komorna dela Johanna Sebastiana Ba-. cha; 21.30 Morja široka cesta, 21.45 Domači in tuji zbori; 22.00 Plesna glasba: 23.40 Glasba za lahko noč.
TOREK. 20. IX.: 7,25 Ta teden smo izbrali: »Halo, kdo je pri vratih« — 7.30 Za naše žene; 14,00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14.50 »Kmetic na svetu veselo živi« in druge pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar z vaških kvintetom; 2000 Plesne melodije: 20.30 Carel Maria von ■ Weber: »II franco cacciatore« — o-pera v 3. dejanjih; 22.25 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA, 21, IX.: 7,25 Ta teden smo izbrali: »Halo, kdo je pri vra-Itih«; 14.00 Od melodije do melodije — vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 Dve pesmi A. Schwaba: Dobro jutro in zlata kanglica; 20.40 Dalmatinske in srbske narodne pesmi in plesi; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 pesmi Jakova Gotovca in Zla-tana Vaude; 21.30 Iz domače in tuje književnosti; 22.00 Koncert pevskega zbora dunajskih dečkov; 22.15 Prosimo za ples; 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK, 22. IX.: 7.25 Ta teden, smo izbrali: »Halo, kdo je pri vratih«; 14.00 Od melodije do melodije; 14.400 Kulturno pismo; 14.50 Narod- . ne pesmi v priredbi Nika Stritoia; 21.30 Dubrovniške poletne igre. Koncert mestnega orkestra iz Dubrovnika p. v. Klara Mizerita. Stari dubrov-niški mojstri; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
PETEK, 23. IX,: 7,25 Ta teden smo izbrali: »Halo, kdo je pri vratih«; 13.45 Glasba po željah: 14.45 Iz zborovske zakladnice A. Foester-ja in E. Adamiča. Poje mešani zbor iz Barkovelj p. v. Milana Pertofta; 20.00 Valčki Johana Straussa: 21.00 Iz slovanskih opernih partitur; 21.30 Tuji umetniki pred našim mikrofonom — sodobne nemške klavirske skladbe Izvajata pianista Siegrid Ernst in Guenter Krieger; 21,50 10 minut z orkestrom Wil Glabe; 22.09 Plesna glasba.
SOBOTA, 24, IX.: 7. 25 Ta teden smo izbrali: »Halo, kdo je pri vratih«; 14.00 Ali veš. kaj je to? Piiaa spored glasbenih ugank: 14.45 15 okroglih minut z vaškim triom; 20.00 Melodije iz filma »Rose Maria«; 21.30 Radijska igra: Müller: »Smrt trgovskega potnika«: 22.30 Plesna glasba.
VMJJtéLm
OPREMLJENO SOBO v Ljubljani takoj zamenjam za enako v Kopru. L e v a k , Ljubljana, Malgt-jeva 12.
MOTEL
»Planika«
AJDOVŠČINA
ČESTITA OB OSMI OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K SOCIALISTIČNI DOMOVINI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN ZELI OBILO USPEHOV PRI NADALJNEM DELU
PRIPOROČA SE ZA SVOJE SOLIDNE GOSTINSKE USLUGE!
S takojšnjim nastopom sprejmemo
VAJENCE
v trgovino za železninsko in drogerijsko stroko. Pismene ponudbe poslati na u-pravo trgovskega podjetja
„Mavrica"
V IZOLI z navedbo dovršenih šol

To, kar .je za nekega potnika naij,važnejši del prtljage, je za drugega nepotreben in smešen luksuz. Znani afriški raziskovalec Laurus van de-r Post. je takole izrazil svoje mnenje o udobnosti ljudi, ki potujejo skozi Afriko.
»Mislim, da smo si edini v vprašanju osnovnih stvari, ki predstavljajo popotno opremo, kot je to minimalna količina vode, hrane, zdravil itd. Čudno je, kako hitro lahko potegnejo mejo ¡med tistim, kar ima nekdo za poglavitni del prtljage,- a drugi zavrača., Iz mene, na primer, se moji prijatelja norčujejo že leta in leta, ker se še nikoli nisem podal na pot po Afriki, ne da bi nesel s seboj stolico. In ta stolica, čeprav lahka in platnena, bo še dolgo razveseljevala nnaje prijatelje, vsatj tako dolgo, dokler bom potoval. Ko sem moral izbirati, ali naj vzamem s seboj na pot zložljivo . posteljo ali stolico, sem se vedno odločil za svojo stolico. Moram dodati, da padam ponoči iz postelje, ako dlje časa nisem spal v konven-cionalni postelji. Nekoč, ko sem preživel nekaj mesecev v Abesiniji, sem s,i najel v nekem kairskem hotelu sobo z dvojno posteljo, a sem kljub temu p'onoč\i dvakrat padel z nje. Nerad spijm na zemlji aH na pesku, čeprav veliko raje kakor na postelji. Moram priznati, da ne morem sedeti na nekem kamnu ali panju dlje časa. Po celem dnevu hoje po divj.ini, se rael usedem na svojo stolico zraven tabornega ognja, ela bi užival v svojem največjem »luksuzu«: v popolnem izčrpanju. Brez svoje stolico bi se nikoli dobro ne odpočil.
So kraji v Afriki, v katere bi se nikoli ne podal brez puške ali samokresa, a sem imel priložnost videti Ijjudi, kii poLujjejb tj.a oboroženi samo z Biblijo. Tako si lahko mimo zamislim Lingvistona, kako je potoval po Afriki brez puške, a si ga ne morem zamisliti brez Biblije. Drugi pogumen afriški raziskovalec Sir Harrv Ham-il-ton .je nosil s seboj stvari, ki so skoraj neverjetne. Tako, na primer, t je 011 nesel s seboj ne samo stolico ampak tudi mizo. Niegov sluga je vsak večer oblekel livrejo, postavil v sredi pragozda mizo, jo -pregrnil s snežno 'belim prtom in postavil nanjo srebrn pribor in kristalno po-
Ime na svetu
■ Neka ovčja-farma na Hawkes Ba-- tu ima— vsaj Novozelanci tako trdijo — ima najdaljše ime na svetu To je »Tauniatawhakaltangi|hangskoa-uautaniateapokaiwhenvakitanaiahu«. kar pomenir »mesto, kjer je Tamatea, poznan kot požeruh zemlje, igral svoji ljubici na flavto.« Na istem griču je geološka postaja, ki pa je •značena na zemljevidih kar Tarnate»..
Tamateapdkaiwhena je bilo še daljše in Maori trdijo, da ni nobenega dvoma, da bi ne bilo najdaljše ime na vetu. Vprašanje je le, kdo ga lahko prebere.
Yster - vir energije
na Haitih
Edward Golding, šef oddelka za elektrifikacijo ZDA se je nedavno Yoiii s Haitov domov. Tja je odšel pred nekoliko tedni, .da b'i u-«dtovit možnosti, ki jih midijo Haiti za elektrifikacijo. Nafte tamkaj ni, reke imajo majhen padec, •ozdovi so izčrpani. Edini energetski vir, ki ga nikoli ne zmanjka je " — 'veteV. Tamkaj divjajo tajfuni tu-•di s silo, • ki bi lahko nadomestila marsikatero elektrarno. G. Golding pravi., da.-je veliko .možnosti izkoriščanja vetra in želi, da začno s .te vrste eksperimenti po vsem svetu. kjer so te možnosti dane. Predvsem dve veliki,.oviri nastopata pri vetrnih elektrarnah: veter je nestalen in čeprav je njegova moč velika, je ploskev na katero piha preveli- ' ka in ga'je treba i zato zbrati preden pride do mesta uporabe. Zato je velike važnosti mesto, kjer bodo elektrarne stale. Z Goldingom je bita na Haitih tudi skupina inženirjev. ki je preikušala jakost vetra in ugotavljala, kje naj bi stale elektrarne
eodo. -Sir Harry je potem sedal za m-izo v večerni obleki. Vsak večer je srkal svoj šampanjec ob rjovenju levov in tigrov.
Poznal sem nekega drugega afriškega lovca-uradnika, kii so ga domačini neobičajno -spoštovali in mu pripisovali skoraj nadčloveško moč. Imel je svojstven sistem potovanja. Lahko bi potoval skozii džunglo v čevljih in platneni obleki, a je vseeno potoval vc-dno popolnoma gol, le širok pas je nosil okoli pasu. Za nijim je šla cela povoika nosačev. Prvi je nosil srebrni pladenj s steklenicami wistkija in sode in kristalne kozarce, drugi je nos:l stolico, tretji njegove registre in tako se jo vlekla vrsta do zadnjega, najmanjšega .nosača. ki je nosil mini-jatumo puško.
Po mojem mišljenju je - treba velika afriška potovanja urediti tako, da bo vsakomur žal, ko pride na konec poti, Mene so moji afriški nosači, :ko so polagali na koncu poti na tla poslednje zavitke, veel.no spraševali »Buava, kdaj bomo odšli spet na pot?«
Še- pred krotkim si nismo .mogli, zamisliti, da bi lahko kuhali t; posodi iz iplastične mase. Kaže pa, da bodo plastične snovi popolnoma izrinile vso težko opremo< ¿z nai)'h kuhinji. Nova nuisa, ki. ji toplota ne more do živega, je zelo ,podobna celofan - papirju. $ pripravo, ki je vdelana na , loncu lahko določijo najvišjo toploto, ki naj jo lonec razvije. Na /sliki: kuhanje jajca v plastičnem loncu.
S7 m
Televizija je prenos si.k na daljavo. Kakor se pri rad»u prenaša na daljavo zvok, tako se pri televiziji prenašajo slike. Poskuse v televiziji s'o začeli že davno, toda šele v letih 1929 do 13.il je postala televizija aktualna. Ob radiu in filmu ima televizija še najlepši) prihodnost.
Mogoče vas bo zanimalo, kako nastajajo slike na lelevij.-i tem sprejemniku. Za prenos televizije sta potrebna dva vala: eden za prenos slik in eden za prenos zvoka. V deželi televizije. ZDA, oddajaj) tf-levizijo na 13 valovnih območjih.
Temu ribiču prav gotovo ni bilo žal ne časa in ne Itruda. V globini desetih metrov je s pripravo za podvodni ribolov ujel nič manj kot 235 kg težko ribo. Na sliki, ga vidite s svojim plenom.
Oddaji namenjeno sliko sprejemajo danes' z ostilconom. Ta jo razstavi v zaporedne svetlobne točke. Cev spremeni svetlobo teh točk v ustrezne električne lokove, ki jih v ojačevalniku ojačijo. Sleherni televizijski oddajnik mora imeti pripravo za proizvajanje nosilnega vala. Nanj »natovorijo« ojačene toke, ki gredo v svet — proti sprejemnikom.,
Televizijsko sliko spremlja zvok. ki ga sprejema mikrofon. Tudi zvok v ojačevalniku ojačijo. Zvok oddajajo tako, kot na radijski pos-taji. V sprejemniku sprejema "ena sama antena sliko in zvok. Tu se ločita in gresta vsak k svojemu sprejemniku.
Današnjega sveta si brez televizije ne moremo zamišljati. Z njo se okoriščajo na najrazličnejših področjih tehnike in znanosti. V Zavodu za atomska raziskovanja v Harwellu o-pazujejo s pomočjo televizije nevarne eksperimente, ki se jim človek ne sme približati: Celo operacije snemajo na televizijo, da so lahko medicinci in zdravniki »prisotni«, ne da bi bili podvrženi o-kužbam, Podmorsko televizijo uporabljajo za proučevanje globin, a je seveda pripravna tudi za zdravstvene in druge namene. Potopljeno podmornico »Affray« so našli ravno s pomočjo televizijske kamere.
Prve znake v zgodovini televizije ,ie oddal John Logie Baird leta 1925, ko je prenesel silhueto nekega obraza. Leta 1929 je odkril, da lahko prenaša sve'lobo in temo. Tedaj je bila telezivija odkrita. Leta 1928 je gledal New York prvo televizijsko sliko: Bairda v njegovem londonskem študiju.
Tudi pri nas se razvija televizija in kmalu bomo dobili prve domače sprejemnike.
pg|| m U i ; r
V februarju letaš so v ateljeju »Triglav-filma« začeli snemati nov umetniški slovenski film »¡Krvava reka«. Prvotni scenarij za film je napisal hrvatski režiser Branko Belan, predelal pa ga Ije František Cap, ki je film tudi režiral. Capa poznamo že kot režiserja uspelega filma -»Ve-lijulblijenega slovenskega filma »Vesna« in koprodukcijskega filmi »Greh«, Id so ga snemali pri nas v Istri.
Za nosilce glavnih vlog si je izbral Cap naše dobre znance iz slovenskih filmov, -in sic>r Staneta Soverja, Jnlko Staričevo in Franeka Trefalta. Eno glavnih vlog igra tudi Stane Potckar, ki je s tem preživel filmski »krst-« in jo zelo uspel. Tudi. v druglih vlogah srečamo znance: Andreja Kurenta, Berta -Soi-lerja, -Metko Bučarjevo, Alenko' Sve-telovo, Borisa Kralja in druge.
Začetno prizorišče filma »Krvava
Alenka Svetelova in Boris Kralj slovenskem umetniškem filmu »Trenutki odločitve«
Običajni pisalni stroj za latinico ima približno 50 tipk in še nekateri z veliko mujo stipkajo eno stran, zdaj si pa predstavljajte kitajski pisalni stroj, ki ima nič več in nič manj kot 7.500 znakov. 2.500 znakov, ki se jih rabi najčešče je na stroju, 500 pa v rezevnem zabojeku. Na razstavi pisalnih pripomočkov, tki je bila pred kratkim v Dtiseldor-fu, je bil razstavljen tudi kitajski pisalni stroj, velik je kakor štedilj-nik. in je s'eveda izzval veliko zanimanje nemških tipkaric. Menda so bile šele po tej razstavi hvaležne enostavnosti svoje materinščine in -zadovoljne s svojim poklicem.
To je ¡prvi televizijski sprejemnik na svetu: J. L. Baird gleda a njem prvo televizijsko sliko.
Neki francoski časopis je pred kratkim objavil novico o novem načinu zdravljenja zob, Ta novost je v tem, da zobozdravnik zob previdno izpuli, ga popravi in -potem zasadi nazaj na njegovo mesto. Po eni strani mora biti ta operacija zelo previdna, po drugi strani pa zelo hi'ra. Tr> izgleda takole: Pacient dobi injekcijo proti bolečinam in kakor hitro začne delovati, vzame zdravnik v roko synde-moton, majhen in ukrivljen kirurški nož- in ob bolnem žobuobreže meso,-da se pri ruvanju ne bi trgalo 'kivo. Ko je zob zunaj, očisti zdravnikov asistent rano in da v jamo posebno prepojeno mrežico, ki preprečuje-, umiranje tkiva. Medtem pa .zdravnik z lahkoto popravlja zob, ki mu je bil v ustih težko dostopen. S svedri mu očisti kanale, mu zalije razpo-ke in. ga postavi na njegovo mest/). S tem je operacija končana. Pacient mora nekaj časa sesati penicilinske bonbone, da ne bi prišlo v ustih do infekcije, jesti.sme samo tekočo hrano. Cez osem dni je ta dieta že odveč in čez mesec dni »sedi« zob na svojem mestu čvrsto, kakor da ne bi bil nikdar izruvan.
V Ameriki so pa z uspehom poskusili še nekaj, bolj smelega, pre-sajevanjc zoba enega in istega človeka z enega mest,a čeljusti na drugo,
reka«, ki so ga pozneje preimenovali v »Trenutki odločitve, je Ljubljana v času nemške in domobranske okupacije. Iz bolnišnice je bilo treba rešiti težko ranjenega ilegalca in ga prepeljati k partizanom i da so ga tako iztrgali iz rok domobrancem. Ob taki akciji So se včasih oelločale usode. Tucli v »Trenutkih odločitve«. Vse je talko naneslo, da je moral zdravnik, ki je ilegalca ppeilif:al, dbiiti domobranskega poročnika, ki je ilegalca .pripeljal v bolnišnico. Pozneje se je na poti k partizanom zdravnik srečal 7. brodnikom, ki je bil oče tega. poročnika. O odločitvah teh dveh mož govorijo v glavnem »Trenutki odločitve«, kakor tudi o požrtvovalnem delu aktivistov našega narodnoosvobodilnega gibanja.
Film je doživel premiero spomladi v Ljubljani, pa tudi velik uspeh. Na puljskem festivalu so odnesli Trenutki odločitve kar dve prvi nagradi -»Arena«, in sicer za režijo-(František Cap) ,in za glavno moško vlogo 'Stane Sever). »Trenutki odločitve« pa ai^o uspeli samo doma, ampa tudi v Urini. Na XVI mednarodnem filmskim festivalu v Benetkah, ko so predvajali ta naš film, se je izražal o njem italijanski tisk zelo pohvalno. Nhsieer zamolčal nekaterih pomanjkljivosti, priznal pa je, »da deluje film spričo elementov dokumentarnosti in velikega smisla za povezavo zanimi-m-ivega in humanega zeio dobro na gledalce in vzbuja predvsem resno zavzetost brez kakršnekoli propagande.« Tako je pisala turinska »Stampa«. Enako pohvalno se je izrazil tudi beneški »Gazzetino« in milanski »Corriere della Sera«. Številno občinstvo na beneškem filmskem festivalu pa je ploskalo filmu, igralcem -in režiserju, ki so bili pri predstavi navzdči. (Italijanski kritiki so pohvalili zlasti Capovo režijo ter igralca Staneta Severja in Julko Staričevo. »Trenutki odločitve« so tudi med našimi desetimi filmi, ki jih rje odkupil filmski strokovnjak S. Kaufman za .Ameriko.
m I iMirn i
I j s* if
Ilp^
Eleonora Rossi-Drago v italijanskem-filmu »Tri prepovedane zgodbe*-, ki ga bomo te dni videli ponovno na platnih na\V,}i Ikinematografov. Bazen tega bomo videli še angleški film .»Tri. korake pred vislicami«, spretno režirano kriminalko, kjer so najbolj važni, zunanji efekti.
Žilo spjejo h leicla
Neka poljedelska družba v Viktoriji (Avstralija) je poizkusila sejati žito kar iz letala. Poizkus' so ¡izvedli 5. avgusta na dveh njivah. Žito je spuščalo letalo Tiger Motb na 45 oralov zemlje na kateri je zrasel plevel in na 40 oralov čiste zemlje.
Član te družbe je dejal, da upajo, da se bo po dveh ali treh tednih že pokazal uspeh tega sejanja. Glavna prednost, ki jo ima pred navadno setvijo je ta, da lahko sejejo tudi kadar je zemlja mokra in se s traktorji ne more vanjo. Na isti način so sejali že v Kanadi, Angliji in ZDA,