Kruh iz hiše - nemir v hišo
Ta slovenski pregovor je s svo-jim sporočilom aktualen v sle-hernem obdobju, v času žetve pa je zelo konkreten. Koliko bomo letos naželi? V naši osrednji žit-nici Vojvodini žetev ni zadovo-ljiva.
Rezultati so slabši od dru-gih let, veliko škodo pa dela tudi neugodno vreme. Tudi na naših poljih je v zadnjih letih spet manj posejanega žita, ker zamenjava za koruzo ni zanesljiva in od-kupne cene nezanimive. Kmetij-ska zadruga Dobrunje, ki sicer vzorno skrbi za odnos do koope-rantov in je v preteklih letih veliko prispevala k bogati žetvi na naših poljih, še tik pred že-tvijo ne ve za odkupno ceno žita in ne za možnost menjave s ko-ruzo. Vsekakor neprijeten polo-žaj za kakršnokoli dobro načrto-
vanje in spodbujanje pridelova-nja hrane. Res je, da je kruh moč peči le iz žita, vendar kruh nam je v širšem pomenu, tudi vsa druga hrana, ki bi jo lahko pride-lali več in ceneje, če bi naša družba imela do zemlje in do kmetijskih proizvajalcev več dolgoročnega občutka. Tako pa počnemo stvari, kot da bi bili skregani s pametjo in kruhom.
Da bi rešili, kar se rešiti da, so vzeli naši slovenski kmetje usodo kruha v svoje roke. Kmečka zveza, punt z mlekom in mesom so le začetek boja za pravičnejši položaj kmečkega dela. Prav bi bilo, da jim bolj prisluhnemo, da spremenimo odnos do obdelovalne zemlje in do kmečkega dela ter tako pri-spevamo k skupni skrbi, da v na-
šem skupnem domu ne bomo nikoli brez kruha.
S. GERLICA