SLOVEN Izhaja vsako sredo. Cenej Letno Din 32.—, iioiletno Din 16.—, Četrt» etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poltno-čekovnl račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena ioseratom: cela stran Din 2000.—, po) strani Din 1000__, četrt strani Din 500-, «/« strani Din 250-, Vta str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Državniki se posvetujejo. Mesec januar je mesec velikih mednarodnih posvetovanj in zborovanj. V prvi polovici januarja je zborovala — konferenca zastopnikov velesil in drugih držav v Haagu. Sredi meseca zboruje Društvo narodov v švicarskem mestu Ženevi. V zadnji tretjini meseca pa se bo v Londonu zbrala konferenca držav za razorožitev ali zmanjšanje oboroženosti na morju. Vsa ta zborovanja so dokaz za to, da Je veliko važnih vprašanj mednarodne in meddržavne politike, ki še niso rešena, pa so potrebna rešitve. Že prejšnja leta se je o teh vprašanjih mnogo razpravljalo in razni državniki so se s hvalevredno resnobo in vnemo trudili, da bi se ta vprašanja rešila v za-dovoljnost kolikor največ narodov v Evropi in v splošni blagor evropskih držav. Kljub vsem ozbiljnim in velikim naporom se ni posrečilo priti do zadovoljive rešitve in tako so ta vprašanja kot težka, z velikimi obveznostmi obremenjena dedščina preteklih let prešla v leto 1930. ¥ flaagu. V Haagu se je razpravljalo, reševalo in rešilo vprašanje vojnih reparacij, to je, vojne odškodnine, ki jo morajo plačevati premaganke v svetovni vojni: Nemčija, Avstrija, Bolgarska in Madžarska. Kar se tiče Nemčije, je lansko leto konferenca strokovnjakov v Parizu svoje posvetovalno delo končala koncem maja s sestavo Youngovega (izgovori Jangovega) načrta, tako-ime-novanega po ameriškem zastopniku — Youngu. V jeseni lanskega leta je bila v Haagu prva konferenca državnikov — zastopnikov držav, ki so v tem vprašanju zainteresirane, ter je potrdila Youngov načrt. Ta načrt, ki določa višino nemških reparacijskih plačil in način plačevanja, je za Nemce boljši kakor je bil Dawesov načrt iz leta 1924 in zato mu je nemško ljudstvo pri ljudskem glasovanju zadnjo nedeljo pred Božičem lanskega leta pritrdilo. Ostala vprašanja, ki so bila v zvezi s tem načrtom, je rešila druga konferenca v Haagu, ki je zborovala pretekli teden. Na tej konferenci je se tudi razpravljalo in reševalo o takozvanih vzhodnih reparacijah, ki naj bi vb plačevale Bolgarija, Avstrija in Madžarska. Te tri države so se ustavljale in protestirale proti zahtevam, ki so po njih mnenju previsoke, osobito Madžarska se je trdovratno branila, da bi morala — globlje poseči v svoj žep. Dočim se je v Haagu razpravljalo o likvidaciji vojne in njenih posledic, je in bo v Ženevi in Londonu govor o tem, kako bi se dal zajamčiti trajni mir med narodi in kako bi se v smislu ohranitve miru dalo najboljše rešiti vprašanje razoroženja, odnosno zmanjšanja oboroženosti predvsem na morju. V ženevi. V Ženevi se je v pondeljek sestal svet Društva narodov. Zopet se bodo njegovi člani posvetovali o važnem vprašanju, v katerem štadiju (stanju) se nahaja vprašanje stalnega miru v Evropi in na svetu, kaj ogroža utrditev miru in v čem bi bilo najkrepkejše jamstvo za ohranitev trajnega miru. Kellogova protivojna pogodba, ki je bila 27. avgusta 1928 slovesno podpisana v Parizu ter je z vso svečanostjo proglasila napadalno vojno kot zločin, ni mogla preprečiti koncem jeseni lanskega leta vojaškega spopada v Mandžuriji med Rusijo in Kitajsko, čeprav sta tudi ti dve državi podpisali Kellogovo mirovno pogodbo. Svet Društva narodov bo te resnobne in za bodočnost miru nevarne pojave moral sprejeti v o-kvir svojih posvetovanj ter bo moral svoja pravila spremeniti po znamenjih časa, da bo moglo Društvo narodov zadostiti svoji prvi in najvažnejši nalogi: ustvariti trdno podlago za pomirje-nje in trajanje miru. Društvo narodov tudi ne bo moglo brezbrižno mimo gospodarske borbe, ki se vrši med posameznimi državami Evrope in ki se v najobčutnejši obliki javlja v carinah, ki jih države določajo na uvoz in izvoz poljedelskih, obrtnih in industrijskih produktov (proizvodov). Predlaga in priporoča se carinsko premirje za določen čas na podlagi dosedanjih carinskih tarif. Nekatere države bi s tem bile zadovoljne, druge pa, ki niso dosedaj dovolj izvedle ideje zaščitnih carin, takemu premirju ugovarjajo. Najbolj vneti zagovorniki carinskega nremiria. na že gledajo v svo- jem duhu srečo obetajočo dobo, ko bodo evropske države ali vsaj njihova večina imele enotno carinsko tarifo. V Londonu. V Londonu pa bo razgovor veljal — vprašanju, ki se tiče ohranitve miru, pa tudi gospodarske ozdravitve držav. To je velevažno, pa tudi zapleteno — vprašanje razorožitve. V pravilih Društva narodov se nahaja določba, ki obvezuje države — članice Društva litemu, da izvedejo razorožitev. Društvo se je s tem vprašanjem mnogo pečalo ter je v to svrho izvolilo odseke, izbralo komisije ter vršilo razne predpriprave za to, da bi se sklicala svetovna konferenca za razorožitev. Do te konferenca še ni prišlo, ker še niso podani vsi pogoji, da bi taka konferenca mogla z uspehom zborovati. Londonska konferenca naj bi tudi svetovni konferenci za splošno razorožitev pripravila pot. Angleška vlada pod vodstvom Macdo-nalda, ki je preteklo leto bil v Ameriki, da bi ustvaril sporazum med Zedinje-nimi državami in Anglijo glede na obseg, število in težo bojnih ladij, se resno trudi, da bi k angleško-ameriškemu pomorskemu sporazumu tudi pritegnila Francijo, Italijo in Japonsko. Stremljenje angleške vlade, ki ga vneto podpira vlada Zedinjenih držav Severne Amerike in ki gre za tem, da se omeji od leta do leta rastoče in narodno gospodarstvo posameznih držav težko obremenjujoče tekmovanje v pomorskem oboroževanju, je povsod našlo prijazen odmev. Želeti je v interesu miru in gospodarskega ozdravljenja držav, da bi londonska konferenca dosegla uspeh ter tako pripomogla do vsestransko zadovoljive rešitve vprašanja o zmanjšanju oboroženosti v državah Evrope in izven Evrope. Naretttlki pozor! Vsem, ki nimajo naročnine vplačana do konca leta 1930. One, ki nimajo izplačane celotne naročnine za »Slov. Gospodarja«, prosimo, naj doplačajo, kar še manjka. Pri takem doplačilu napišite na srednji del položnice: doplačilo do konca 1930. — Položnice dobite na vseh poštnih uradih! Vojaške ugodnosti za Clane sokola kralierlne Jugoslavile. Minister za vojsko in mornarico general Iladžič je 6. januarja — na praznik sv. Treh Kraljev — na podlagi člena 10 zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije predpisal uredbo o olajšavah glede obveznosti službe v vojaškem kadru za člane Sokola kraljevine Jugoslavije. Za člane tega Sokola veljajo pri njihovi službi v kadru te olajšave: Skrajša se jim služba v kadru (aktivna vojaška služba) za tri mesece, to je od 18 na 15 mesecev onim, ki bi morali odslužiti polni rok, onim pa, ki imajo pravico do skrajšanega roka, za 45 dni, to je od devet mesecev na 7 in pol mesecev. To skrajšanje se bo redno vračunalo na koncu kadrske službe, tako da bodo tisti, ki so deležni te olajšave, za tri mesece, odnosno za poldrugi mesec (pri skrajšanem roku službe) prej odpuščeni domov. V izjemnih in upravičenih slučajih se pa more, kakor določa člen 7. te uredbe, tudi odgoditi nastop kadrske službe za eno tretjino skrajšanega roka, to je za en mesec, odnosno 15 dni, drugi dve tretjini pa se bosta odšteli na koncu. Poleg skrajšanega roka aktivne vojaške službe bodo člani Sokola kraljevine Jugoslavije deležni prvenstvenega napredovanja v kadru po izpolnitvi zakonskih določb za napredovanje in prvenstvenega napredovanja v rezervi po izpolnitvi zakonskih določb. Imeli bodo prvenstveno pravico za dobivanje daljših dopustov po členu 57. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in dopustov zaradi sodelovanja pri •okolskih javnih vežbah, tekmah in letih. " • TIB3L V NAŠI DRŽAVI Uprava Sckcla kraljevine Jugoslawe. Minister prosvete in minister vojske in mornarice sta v soglasju s predsednikom vlade imenovala upravo Sokola. V tej upravi so naslednji Slovenci: Engelbert Gangl, oblastni šolski nadzornik v pokoju v Ljubljani, kot pod starešina; dr. Viktor Murnik iz Ljubljane kot načelnik;ga. Elza Skalar iz Ljubljane kot načelnica; dr. Riko Fux iz Ljubljane kot član uprave; Milan Sterbekar iz Ljubljane kot revizor; dr. Maks Obersnel iz Jesenic kot namestnik revizorja. Slovenska mesta se klanjajo kralju. Odposlanstva slovenskih avtonomnih mest so odpotovala pod vodstvom svojih županov v Beograd, kjer so se poklonila kralju in obiskala tudi ministrskega predsednika generala 2ivkoviča. V DRUGIH DRŽAVAH. Porcka iialjanskega prestolonaslednika. Dne 8. januarja dopoldne se je vršila v Rimu v Pavlovi kapeli poroka italianskega prestolonaslednika Um- Kdor hoče biti deležen teh olajšav in ugodnosti, mora biti član Sokola kraljevine Jugoslavije in kot telovadec v sokolskih društvih ali selskih sokol-skih četah delovati neprestano naj manj pet let ter z dobrim uspehom do vršiti program potrebnih priprav. V ta leta se tudi računajo naraščajniška leta. Za dokaz pravice do skrajšane ka drske službe služi komandantom vojnih okrožij spisek rekrutiranih članov Sokola, ki ga jim bo poslala uprava sa-veza Sokola kraljevine Jugoslavije naj kasneje 15 dni pred vstopom v kader. Razen tega ima naborni komisiji povodom rekrutiranja vsak član Sokola, ki ima pravico do opisanih olajšav, pokazati svojo sokolsko legitimacijo s fotografijo. Ko komandanti vojnih okrožij določajo pravico do skrajšanja službe v kadru za take mladeniče, vpišejo v rekrutni spisek, koliko se komu skrajša služba, in ti podatki se vnesejo v prvopis in drugopis sprovodnic neposredno pred odpošiljatvijo rekrutov v kader. Izjemoma veljajo za leto 1930 te olaj šave in ugodnosti tudi za one mladeniče, ki so bili do dneva rekrutiranja tri leta člani-telovadci v društvih Ju goslovanske orlovske zveze, Jugoslo^ vanskega sokolskega saveza, Hrvatske' ga sokolskega saveza in srbskega sokolskega društva »Dušan Silni« ter so vstopili kot člani v Sokola kraljevine Jugoslavije. Ti mladeniči morajo do vstopa v kader po izkazih, ki se vodijo v društvih, dokazati pravico do uživanja teh olajšav. berta z belgijsko princeso Marijo Jose. Poroki so prisostvovali italjanski in belgijski dostojanstveniki ter princi, dalje bolgarski kralj Boris, bivša kralja Portugalske in Afganistana (Aman-ulah) ter 62 tujih prince v, med njimi tudi njuni Visočanstvi jugoslovanski knez Pavle in kneginja Olga, razne tuje misije in delegacije ter državni vele-dostojanstveniki in ves dvor. Službo božjo je opravil kardinal Maffi. Starši poročencev so pred poroko izrekli svoj »da«. — Po svečano opravljenih obredih sta se novoporočenca morala večkrat pokazati na balkonu Kvirinala, kjer so ju oduševljeno pozdravljale množice ljudi. Po poroki sta novoporočenca posetila papeža in kardinala Gasparrija. Vojnoodškodninska banka. O ustanovitvi vojnoodškodninske (reparacij-ske) banke smo poročali. Sedaj je izbruhnil za sedeže v velevažnem podjetju prepir. Glede sestave nadzornega sveta v mednarodni reparacijski banki je določenih pet sedežev za nevtralne države, in sicer Španijo, Nizozemsko, Švedsko, Švico in Argentino, glede — ostalih štirih sedežev, glede katerih se ima vršiti volitev, pa je nastal živahen spor, ker zahtevajo sedeže Poljska, mala antanta in Grčija. Baltiške državo želiio en sedež za Finsko, enesra želi Avstrija, Anglija pa enega za Kanado in Afriko, pri čemer trdi, da Anglija ima samo dva sedeža, dočim jih ima Francija tri. Čehcslovaška zbornica je odgodena do 16. januarja. Finančni minister dr. Engliš je napovedal ukinitev vseh nepotrebnih uradov na vseh poljih državne uprave ter osredotočenje poslov pri večjih uradih. Zopet nemiri v Sveti deželi. Položaj v Palestini postaja z vsakim dnem vedno bolj napet. Arabci in Zidi so pričeli s tako obsežno sovražno propagando, da obstoja nevarnost novih krvavih nemirov. Posebno v severni Palestini je položaj zelo resen. Vsi poizkusi, da se pomirijo Druži, ki so sodelovali pri zadnjih nemirih, so ostali brez uspeha. Številne tolpe Druzov požigajo in more. Policija je brez moči. Po Kitajskem zopet divja državljanska vojna. Vladne čete so izvojevale sijajno zmago nad uporniki v provinci v pokrajini Hanan. Nacijonalistične čete so zajele več ko 10 tisoč upornikov. Iz Rusije. Sovjetska Rusija bo uvedla 1. januarja 1931 v vse šole latinico. — Sovjetska oblastva so zaprla 2000 cerkva od 5000 cerkva, sinagog in džamij, kolikor jih je v sovjetski Rusiji. V mnogih okrajih imajo samo po eno cerkev, ker so bile ostale pretvorjene v šole in knjižnice. — Ruske vojne ladje so priplule 8. januarja v italjansko luko v Caglian. Poveljnik brodovja je admiral Gallar, ki je obiskal italjan-skega prefekta in vojaškega poveljnika otoka. — Sovjeti bodo uvedli po vsej državi ta-le koledar: Koledarsko štetje se prične z oktobrsko revolucijo in bi se koledarsko leto pričelo 1. novembra. Čas od 1. novembra 1929 do 1. novembra 1930 bi bilo leto trinajst, ista doba v letu 1903/31 leto štirinajst itd. Leto bi imelo še nadalje 365, odnosno 366 dni, in sicer 360 delovnih dni in 5 revolucijskih praznikov. Na teh praznikih bi počivalo prav vse delo, brez ozira na druge dneve miru, ki jih ima delavec vsak peti dan. Delovno leto se deli v štiri kvartale po 90 dni, vsak kvartal v tri mesece, vsak mesec v 30 dni. Mesec februar dobi dva nova dneva, ki se vzameta januarju in marcu. Revolucijski prazniki padejo na 31. dan v mesecu. Število mesecev ostane nespremenjeno, prav tako tudi imena mesecev. Vsak mesec se deli v tri de-kade po deset dni ali v 6 tednov po 5 dni. NASE SLIKE Lepe slike (tudi razglednice) naših krajev in dogodkov nam pošljite za našo prilogo I — Po objavi vam slike na željo vrnemo. — Stalni sotrudniki (fotografi), ki bi nam stalno pošiljali slike, naj javijo svojo naslove upravi ali uredništvu. Slovenski Gospodar stane za celo leto Din 32.—, za pole leta Din 16.— in za četrt leta Din 9.—. Vzroki preganjanj. Prvi vzrok za pregnajanje kristjanov je bilo sovraštvo j udov. Judje so smatrali kristjane kot odpadnike in zasmehovalce Mojzesove postave. Že prvo preganjanje pod rimskim cesarjem Neronom (64 po Kristusu) je pognalo kal iz judovskega sovraštva. — Krščanski pisatelj Tertulijan beleži te-le zgodovinske besede: »Sinagoge (molilnice) judov so izvirki preganjanj.« Drugi vzrok je bilo sovraštvo poganov, ki je bilo podžgano od judov ter poganskih svečenikov in se je razodevalo v požigih, in v zahtevi na rimske cesarje ter oblastnike: »Kristjane pred leve!« To sovraštvo se je rodilo iz prepričanja: Kristjani so brezverci, ki ne verujejo v nobenega boga in radi tega so krivi občih nesreč, ki so šibale ljudstvo. Dolžili so prve kristjane, da pri svojih daritvah morijo ljudi, uživajo njihovo meso ter kri itd. Kristjani so se začeli ločiti od poganov glede družabnega, verskega ter državnega življenja in radi se jih je oprijel glas, da so sovražniki človeškega rodu. V rimskem cesarstvu so bile v veljavi postave, ki so prepovedovale žalitev cesarja, upeljavo novih verskih izpo vedanj in radi tega so prišli prvi kristjani navzkriž s tedaj obstoječimi zakoni. V utemeljitvi smrtne obsodbe nad kristjanom se nikjer ne navaja zakon, kateri bi naj bil zahteval smrtno ka-Een. Zadostovalo je že, da je bil kdo ovaden kot kristjan, ki se brani daro vati bogovom ter cesarju, ali da se noče odpovedati krščanstvu in že radi tega ga je zadela smrtna kazen. Preganjanja. Rimski uradniki so smatrali prvotno krščanstvo kot judovsko versko sekto (ločino) in so koj po pojavu kristjanov te tudi ščitili napram judovski nestrpnosti in napadom poganskega svečeni š;va. Vendar že leta 58 je bila v Rimu obtožena plemenita Pomponija Grae-cina radi vere, ki od strani države ni dovoljena. Za državno prepovedano veroizpoved so smatrali krščanstvo od zadnjih let vladanja cesarja Nerona Do cesarja Trajana (93 do 117) je zapadel kristjan kazni že radi tega, ker je bil ud krščanske cerkve. Se le cesar Trajan je zaukazal, da se ne sme kaz novati oni kristjan, ki je zatajil krščan stvo z zasramovanjem Kristusa, z daritvijo bogovom ali pred kipom rimskega cesarja. Nadalje je bilo uzalco njeno pod omenjenim cesarjem, da rimska policija ne sme iztikati za kristja ni in vsak ovaduh mora jamčiti s svo jim imenom, da je ovadba napram kri stjanu tudi resnična. Te določbe so bilo v splošnem v valjavi glede postopanja napram kristjanom do tretjega stoletja. Nasledniki Trajana na rimskem prestolu so skušali od njega dane zakonske odredbe še omiliti in kristjane zaščititi napram izbruhom nahujskane druhali in dobičkaželjnih ovaduhov. Rimsko uradništvo se je trudilo z vedno ostrejšimi sredstvi obtožene kristjane prisiliti k odpadu in so uporabljali celo natezalnico. Cesar Septimij Sever je prepovedal leta 202 pod težkimi kaznimi prestop v krščanstvo, da bi zajezil val te nove vere, ki se je širila z naglico in neugna-no silo po celem rimskem cesarstvu. Položaj za kristjane se je znatno poslabšal pod cesarjem Decijem (249 do 251), ki je izdal državnim uradnikom odlok, da morajo kristjane sami izslediti in ne čakati na ovadbo zasebnikov. S tem odlokom se je znatno povečalo število obravnav radi pripadnosti h krščanstvu. Najbolj je zadel ta odlok škofe in mašnike. Ako govori zgodovina o preganjanju kristjanov, misli vedno na ona, ki so se vršila na izrecno zapoved rimskih cesarjev, torej od strani najvišje politične oblasti in ki so bila radi tega tudi splošnega značaja. V nekaterih pokrajinah razsežnega rimskega cesarstva je bilo še mnogo več preganjanj, ker jih je povzročalo pogansko nahujskano ljudstvo in rimski oblastniki. Kruto krvavih preganjanj beleži Lak-tancij šest, Sulpicij Severus devet, sv. Avguštin pa z ozirom na deset egiptovskih nadlog — deset. Prvo preganjanje. Kot prvega preganjalca kristjanov beleži zgodovina rimskega cesarja Nerona, ki je bil vzgled pobesnele grozo-vitosti in naslade. Dne 19. junija 64 je izbruhnil v Rimu požar, ki je uničil tekom šest dni od 14 mestnih okrajev 10. Javno mnenje je označilo za požigalca Nerona, ki se je hotel okititi s slavo, da je pozidal novo — Neronovo mesto. Vsa prizadevanja cesarja, da bi se — otresel obdolžitve ljudstva, so bila zaman. Rimski zgodovinar Tacit piše: »Da bi se otresel očitka, je porinil v ospredje govoric krivde požiga in jih kaznoval z najbolj izbranimi kaznimi ljudi, ki so bili osovraženi po sramotnih činih in katere je nazival narod — kristjane. Neizmerna množica je bila oblečena v živalske kože, raztrgana od psov ali križana ali ovita z gorljivimi snovmi in kot baklje sežgana pri po-nočnih zabavah.« Kot mučenci Nero-novega preganjanja se imenujejo poleg Petra in Pavla ta-le zgodovinska imena: Processus, Martinianus, Bazilissa in Anastasia. (Dalje prihodnjič.) Kako dale* gre boljševiška brezbož-nost in boge«&runsfvo? Večkrat smo že opisovali, s kakimi in naravnost neverjetno surovimi sredstvi skušajo ruski sovjeti zatreti prav vsako vero in posebno še krščanstvo. V najnovejšem času so se spravili nad ostanke pravoslavnih svetnikov. Pravoslavje uči, da se naj prištejejo med svetnike one sveto osebe, kojih trupla ostanejo nestrohnje-na. Telo pravoslavnega svetnika bi sploh ne smelo razpasti. Ravno proti temu nauku nastopajo sedaj boljševi-ki. V veliki katedrali (cerkvi) v mestu Woronesch je bilo shranjeno v posebni grobnici truplo svetega Sergija. Sovjeti so te dni grobnico odprli. Svetnikovo truplo je strohnelo do ostankov kosti. In baš radi tega so krsto izpraznili, — ostanke svetnika razmetali, cerkev zaprli za službo božjo in jo oddali v najem nekemu boljševiškemu klubu (organizaciji). Kakor v \Voroneschu, postopajo tudi drugod. Samo truplo očeta boljševizma mora ostati nestrohnje-no in so izmetali že milijone raznim zdravnikom, ki ubrizgavajo v Leninove ostanke razne tekočine, da se truplo ne začne razkrajati. Po boljševiškem nauku morajo stari svetniki izginiti in jih bodo zamenjali novi iz vrst bivših boli-ševiških krvolokov. Sabatisti. Sabatisti so krščanska verska ločina, ki praznuje po judovski šegi mesto nedelje soboto. Te dni je imela javnost priliko, da je videla krst saba-tistov v takozvanem rimskem kopališču v Černovicah v Bukovini. Sabatisti krstijo enkrat na leto na novo ustople člane. V Černovicah se je zbrala ob 9. uri zvečer skupina 50 sabatistov v kopališču, da bi prisostvovala krstu novih udov. Za krst določeni (mod temi 2 žida) so se podali v kabine, kjer so se popolnoma slekli in oblekli srajce. Pri slačenju so prepevali cerkvene pesmi. Nato so se podali moški ločeno od žensk v kopališče, kjer se je vršil obred krsta. Pred z vodo napolnjenim bazenom je stal sabatistični župnik v cilindru, fraku ter v lakastih čevljih. Svečenik je stopil oblečen v vodo in poklical ime krščenca, ki se je podal za duhovnikom. Župnik je nato izgovoril nad krščen-cem v nemškem jeziku besede: »Jaz te krstim v imenu očeta, sina in sv. duha — amen.« Ko se je vršil krst posameznih članov, so prepevali drugi pesmi. Po preteku dobre pol ure je bil obred končan in sabatisti so zapustili kopališče. Pa da VI še niste bra"! ? Namreč Kari Mayevih spisov. Izšli so 3 zvezki po Din 13.— v Cirilovi tiskarni Maribor. Čitajtel O »Težakovem olju za živino« piše dne 3. januarja 1930 gosp. Franjo Spacir iz Omanov-ca, Slavonija, dobavitelju istega sledeče: — »Moram Vam javiti, da Vaše olje ni dobro samo za svinje, teleta in irebeta, temveč koristi zelo tudi konjem, ako ga dobivajo, pa konji postanejo zelo živahni, močnejši in hitrejši Tudi krava, za kateio sani Ž3 mislil, da mi bo sigurno poginila, 'e oz Iravala in se je pri tem ceio zredila, predrio je poirošila eno roč-'ko olia. Jaz priporočam vsakomur Vaše hra nilno olje, ali to gie vendarle počasi, ker ¡9 kriza za denar, ljudje pa so žal preveč malo-verni in na svojo lastno škodo ne vedo, da s« denar z oljem zelo dobro obrestuje. Spoštovanjem Špacir 1. r.« — Iz te odkrite i;jave se jasno vidi, da je »Težakovo olje za živino« od velike važnosti za živinorejo, pa bi bilo v ii\-teresu živinorejcev, da bi za rejo svoje živin« rabili v večji mei* gornje olje, ki ga dobijo lahko vselej edino pri tvrdkl: «. TEŽAK — Zagreb, Gundullčeva M. I81noyice »Domovina«, poslušna hčerka »Jutro-va«, ki pridno slovkuje po svojih predalih to, kar ji narekuje »Jutro«, je kajpada za »Jutrom« sprožila članek o zlorabi cerkve proti narodnemu časopisju. Prinesla ni ne enega dokaza za kakšno »gonjo s prižnic in po spoved-nicah proti narodnemu časopisju«, — marveč, da se poslužimo njenega izraza, trati papir za zadevo, ki ni resnična. Ako trdi, da se »Domovinašem« odreka po spovednicah odveza, vprašamo gospode, ki pišejo »Domovino«, kdaj so bili pri spovedi in zakaj niso dobili odveze. Gospodje, govorite stvarno, ne tratite papirja s praznimi marnjami in z natolcevanjem. Ako se »Jutrovci«, ki odločajo pri »Domovini« smatrajo za naprednjake, bi morali dokazati, v čem je njihovo naprednjaštvo. Ako obstoja v samih puhlih, svobodomiselnih frazah ter v pisarjenju proti klerikalizmu, s kojo besedo liberalci zaznamujejo ži-votvorno, v javnosti delujoče krščanstvo, potem je treba reči: Pojte se solit s takšnim naprednjaštvom! — Ako si »Jutrovci« prilaščajo pridevek »narodno časopisje«, bi jih opozorili na to, da je v naši jugoslovanski državi lahko biti naroden, ko narodnost ni več ogrožena. V prejšnji državi pa, ko je slovenstvo bojevalo življenjski boj za svoj obstanek, ni bilo ne »Jutra« ne »Domovine. Takrat so morali takozvani »klerikalni« listi voditi glavno borbo za •pravice slovenstva. Ne dičite se torej, gospodje dnevniški in tedniški »Jutrovci« z narodnimi zaslugami, ki jih nimate. »Slovenski Gospodar« je storil pa slovensko narodnost sto- in tisočkrat več nego vi. Pripomnili bi še samo to, da hočejo dnevniški in tedniški »Jutrovci« razmere izrabiti za takozvano napredno — v resnici liberalno — ča-ropisje. Slovensko ljudstvo pa je toliko zrelo, da ve presoditi ljudi in njihovo vrednost, in zato se oklepa krščanskega časopisja bolj kot poprej. Prav je tako! V vsako krščansko hišo krščanski časopis! Smrt vzgledne matere. V Mariboru je umrla gospa Marjeta Mlakar, vdova po sodnem nadoficijalu, stara 66 let. Blagopokojna je bila mati dobro znanega in obče priljubljenega profesorja Mlakarja. Bila je vzor krščanske žene ln matere, ki je vzgojila svojo deco za Boga in državo. Ostani jej ohranjen časten ter hvaležen spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! Avtomobilna zveza Maribor—Št. Peter. Zvezo med Mariborom in Št. Petrom bo oskrbovala mariborska mestna občina s svojimi avtomobili dvakrat na dan z odhodom ob šestih ter enajstih z Glavnega trga. Odhod od Št. Petra ob 6.30 in 11.45. Voznina za Št. Peter stane 5 Din. Nesreča. Pri Sv. Križu nad Mariborom si je zlomil pri spravljanju hlodov levo nogo 17 letni posestniški sin Slavko Tepek. Krvav dogodek v Kamnici pri Marl-boru. Dne 7. januarja zvečer se je v Kamnici odigial krvav dogodek. Tam uslužbeni Herman Lekš se je spri z 68 letnim viničarjem Franjom Ruprehtom. Med prepirom ga je z nožem sunil v desno sence in v levo prsno stran, tako da se je starček hudo ranjen zgrudil na tla in si pri padcu poškodoval tudi prsni koš. Lekša so prijeli orožniki in ga prepeljali v sodne zapore v Mariboru. Ruprehta pa so morali prepeljati v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Z ročico po glavi. V Vrhlogi pri Slov. Bistrici sta pričakala dva delavca pred gostilno Bračič 20 letnega posestniškega sina Franca Soršak. Z ročico sta mu prizadjala tako težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Neznano utopljenko so potegnili iz Drave v Stojncih. Truplo je bilo močno razpadlo in še niso dognali, kdo je neznanka. Otvoril sem nov Sanatorij r Mariboru, Gosposka ulica 49 (tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko soln-ce, ultra-rudeča žarnica, tonizator. — Izbira zdravnikov povoljna. Gene zmerne. — Primarij dr. černič. 56 Vlomilci odnesli blagajno. V železniško postajo v Bučečovcih so udrli v noči na Silvestrovo vlomilci in odnesli železno blagajno. Na varnem so blagajno razbili in dobili v njej le 600 Din drobiža. Na srečo uzmoviči niso preiskali neke kuverte, v kateri je bila večja svota papirnatega denarja. Tat pripeljal nazaj ukradeno kolo. Pred župnišče v Murski Soboti je pripeljal nekdo zgodaj zjutraj kolo in ga pustil tamkaj. Ker se lastnik kolesa do večera ni vrnil, so se začeli drugi zanimati za becikelj. Pod sedežem so našli košček papirja, na katerem je bilo napisano, da se nahaja v torbici pismo. V pismu je neznanec prosil, naj bi se izročilo kolo soboški orožniški postaji, ker je bilo ukradeno nekomu meseca septembra v Črensovcih in sedaj vrnjeno. Zadevo imajo v rokah orožniki. Smrtna kosa. V mariborski porodnišnici je umrla blaga žena in dobra mati Frančiška Bauman, posestnica v Zrkovcih, stara komaj 30 let. Blagopokojna je bila vzgled prave žene, umne gospodinje in krščanske matere šeste-rim nepreskrbljenim otrokom. Pogreb se je vršil ob lepi udeležbi na Pobrežju v nedeljo dne 5. januarja. Žalujočemu možu, pomilovanja vrednim otročičem in sorodnikom naše sožalje, rajni pa večni mir ter pokoj. Iz notranjosti naše zemlje. Že najstarejši narodi so znali, da je v notranjosti naše zemlje neznosna vročina. Opazova- ^AAAAAAAAAAAAAA/ i DRUŽINSKO PRATIKO > za leto še dobite v vseli večjih za leto V - EčU^il tr8°,inal1 panir.a, ako w ¿t 5e niste nabavili isto ""J" ► S == do sedaj. - en * * Scgafie pridno po njej. r li so ognjenike in radi tega vidimo povsod, kako je prestavil človek posmrtno kazen v pekel, ki je nekje globoko pod zemljo. Prvi pa, ki je začel raziskovati znanstveno vročino zemlje, je bil jezuit Atan. Kircher (1664). Natančneje so se lotili določevanja naraščajoče vročine zemlje, ko so vrtali ter iskali: petrolej, sol, premog itd. Danes je dokazano, da naraste vročina za 3 stopinje C, ako se poglobiš v notranjost zemlje za 100 m. Najbolj globoka luknja v notranjost zemlje znaša 2500 metrov. V tej globo-čini je taka vročina, da vre voda. Ako bi se vročina dvignila pri vsakih 100 m za 3 stopinje C, potem bi znašala pri 40 tisoč m globočine 1200 stopinj in bi se že topil granit. Če bi privrtali (kar je nemogoče) do sredine naše zemlje 6,370,000 m globoko bi znašala vročina 4000 stopinj C. V teh globočinah bi seve, teoretično vzeto, vse plavalo, ker bi se moralo raztopiti tudi najbolj trdo kamenje, kar se pa v resnici ne zgodi. Le v najbolj zgornjih zemeljskih in kamenitih plasteh raste toplota pri vsakih 100 metrih za 3 stopinje. Bolj na globoko pa je pritisk zgorajnih plasti tako silen, da se kljub vročini kamenje ne topi, .ampak ostane v trdem stanju, akoravno je že davno prekoračena ona točka, ko bi se moral raztopiti še vsak tako trdi kamen. Pravda radi vrvi samGmorilca. V Parizu se vrši obravnava, koje predmet je vrv samomorilca. Kot tožiteljica jo nastopila bogata Američanka. Obtožen je lastnik družbe za prevažanje pohištva. Mož tožiteljice je dobil konec vrvi od mehikanskega farmerja. Od trenutka, ko je prišla vrv v njegovo posest, mu je zasijala zvezda sreče. Družba za pridobivanje rudnin, katero je ustanovil, do tedaj ni procvitala, a se je takoj opomogla, ko je postal lastnik samomo-rilčevega motvoza. Njegova žena je ko j za tem zadela glavni dobitek v španski loteriji. Pred kratkem pa je menjala soproga v Parizu stanovanje. Pri preselitvi je izginila srečonosna vrv. Policija se je zaman trudila, da bi izsledila dragocenost. Žene se je oprijel obup. Svetovali so jej, naj toži lastnika prevozne družbe, ker ta jamči za zaupane mu stvari in seve tudi za tako dragoceni konopec. Soproga zahteva v obtožnici 200 tisoč dolarjev odškodnine, a sodišče se še ni izreklo glede tega izredno spornega slučaja. Pogrezajoče se oljnato polje. V seve-roameriški državi Texas so krog Beau-monta neizmerne ravnine, iz katerih izsesavajo potom sesalk surovo olje. Pred kratkem se je začela cela plan udirati in je potegnila za seboj v globočino zelo veliko stolpov za vrtanje in črpanje olja. Kjer so bile pred kratkem črpalke, je danes 50 m globoko jezero, a se še tla vedno bolj pogrezajo. Vzrok temu pojavu tiči v tem, ker je bil prostor, v katerem je bilo olje, primeroma plitvo pod pod zemljo in so ga prehitro izpraznili. Neprostovoljno v zraku. Bogati Ame-rikanec Viljem Combe se je mudil te dni na letališču v mestu Camden v se-veroameriški državi New-Jersey. Ni se še nikdar vozil v aeroplanu, tudi ni imel prav nikake^a poželjenja po zračni vož- SLOVENSKI GOSPODAH inuaa» iMUKHm »i iiFi,,» irmiimw nji, vendar ga je zanimalo, kako o Uiti od tal potniško 'etalo. Na zgoraj omenjenem letališču se je pripravljal v zračne višine aeropian. Ker ni bilo pri rokah krepkejših moških rok, ja prosil pilot Combeja, naj privzdigne pri letalu nekoliko rep, da se bo lažje ločilo od tal. Pozvani se je uprl z vso močjo ob rep ter porival in ni prej zapazil, da je aeropian v dviganju, dokler ni obvisel, držeč se za rep, med nebom in zemljo. Pilot niti slutil ni, kako in kaj je z nesrečnim pomagačem, ki se je držal z obupnimi močmi repa in se dvigal v zrak. Gledalci so kričali, dajali vsa mogoča znamenja pilotu za pristanek, a trajalo je dobrih 10 minut, predno je ta videl, za kaj da gre in se začel spuščati k pristanku. Nekoliko metrov nad zemljo so zapustile Combeja zadnje moči, spustil je rep in padel nezavesten na tla. Poškodoval se je le neznatno, a si bo dobro zapomnil, kako nekaj presneto opasnega je: aeropian porivati pri repu! Občutljiva mladina. 11 let staro Heleno Kwot v Chikagi je mati ozmerjala, ker je glasno igrala na radio, medtem ko je ona govorila s sosedi. V svojem ponosu pa se je vsled tega mlada dama čutila tako užaljeno, da je poizkusila izvršiti samoumor in izpila neki strup. Prepeljana je bila v bolnico. Senatorjem prodajal pijačo. Pred državno porotno sodišče v Washing-tonu je bil postavljen Cassidy, dobro znana oseba v zborniškem poslopju. Splošno so ga imenovali »mož z zelenim klobukom«. Obtožen je kršitve prohibicijske postave (ki prepoveduje razpečevanje alkoholnih pijač) in sicer je delal svoj »kšeft« na takem mestu, kjer bi najmanj pričakovali; žejnim senatorjem, ki so sedeli v zgornji zbornici, je namreč nosil in prodajal pijačo. Kakor se je izpričalo, je postopal na ta način, da je najprej popisal gospode, kateri potrebujejo okrepčila, in koliko ga potrebujejo; nato se je vrnil s potrebno množino stekleničic, ki jih je imel skrite v avtomobilu pred vrati zborničnega poslopja. V tej do-bičkanosni trgovini se je nahajal več let, a še le sedaj se ga je posrečilo prijeti. — Ubogi, revni, žejni senatorji — zdaj! Sodna razprava v največji tišini. Dne 3. februarja se bo vršila v Chikagu — pred okrajnim sodiščem razprava, ki bo gotovo ena izmed najbolj mirnih in tihih, kar jih pozna zgodovina sodišč. Pri njej bodo nastopale namreč same gluhoneme osebe. Gluhonema bo tožite-ljica, obtoženka kakor tudi vse priče. Neka gospa Mickenham toži za 25.000 dolarjev neko drugo žensko, ker ji je ta ukrala moža, ki je seveda tudi mu-tast. Pričelo se je na neki zabavi, ko je mož prvikrat videl ono drugo žensko. Nestanovitnežu se je vnelo srce na prvi pogled. Zadeva se je vlekla naprej in prišlo je tako daleč, da se je mož odtujil svoji ženi, se razporočil in se nato oženil z ono drugo, ki bo sedaj sedela na zatožni klopi. Amerika se »boljša«. Kakor izkazuje uradna statistika Zedinjenih držav Severne Amerike, se je letos nahajalo dvakrat več oseb v državnih jetnišni-cah, kakor jih je bilo v letu 191R. Dne 1. januarja 1029 je bilo zaprtih 121.000 oseb, kar l. ači," ? r. C 19 ' a, fs t/) o A S a a v!> ls s = -v N 2 T ►3 p ? rr¡ r. 2 * i. -rt» E ~ « 0 o v « w' M" ■ 1 čE sSf- skih in Frankopanov, Nadasdyjev ter drugih plemenitašev, bi dunajski nemški mehkužneži ne mogli plesati tako veselo in brezskrbno ter se vdajati razkošnim veselicam; prepuščajo nam skrb, da čuvamo na meji.« »Če jim še sedaj pomagamo,« poseže vmes gospa in oči se ji zaiskrijo, »tako bomo stavili tudi pogoje, da bodo vedeli, da smo mi Hrvatje tudi narod, ki zna sam vladati in ne igrati vloge sužnja.« »Premilostljiva gospa grolica,« spregovori Rudolfi, ki je zdajci prijezdil k vozu, »vse je pripravljeno za nadaljevanje vožnje, solnce se že nagiba in tam za Šekelnom se zbirajo temni oblaki.« »Tedaj naprej,« veli nagovorjena, »v Ravber-hofu izstopimo, Rudolfi, saj veste, grof Viljem Tatenbah nas je povabil v svojo palačo.« Rezko Rudolfovo povelje so zdajci zasliši, vsak je zavzel svoj prostor in potovanje se je zopet nadaljevalo. Ko je stalo solnce še nekoliko nad hribom, na katerem se jc svetila mt;la cerkvica sv. Ivana in Pavla, so odprli čuvaji močna Železna vrata na južnovzhodni strani mosta Gradca jo eol s; re-vod se je naglo pomika! proti ponosnemu po-lop- ju Ravberhof, kjer je prebival Viljem Leo grof Reinsteinski in Tatenbah, vitez reda Joaniterjev in veliki prijor, tajni svetnik in predsednik vojnega sveta. Kdo so bili ravno došli gostje, je bralec lahko uganil. — Bili so to Peter Zrinjski iz rodu slavnih Zrinjskih s svojo soprogo Ano Katarino rojeno Frankopan, sestro Frana Frankopana, iz starodavne rodovine Frankopanov, katerih člani so že igrali v zgodovini zadnjega Babenberžana, Friderika Prepirljivega ter Hohenstaufa Konra-dina posebno vlogo. Rudolfi je bil je že dolgoletni konjušnik grofice Zrinjske. Bil je po rodu Italijan, ki je imel tudi vse lastnosti tega naroda. Dičila pa ga je lastnost, da je bil svoji gospodinji zvesto vdan in je tudi natančno izvrševal njena povelja. Ravno radi svoje živahnosti, pogumnosti ter zvitosti se je prikupil grofici v toliki meri, da je bil nekak zaupnik njenih tajnih zadev. Z velikim veseljem so bili sprejeti došli gostje po gostitelju grofu Viljemu Leopoldu Tatenbah u, s katerim se j<> spoznal grof Zrinjski na Dunaju d) prilil.i i>osvetovanj zaradi bojnih načrtov zo-Der Turka. Že priletni, a vedno ponosni, sicer pa vsak sam v bolesti in veselju, v počitku in delu zaslutil in spoznal, da ni samo črvič med črviči ne žival med živalmi, temveč nekaj višjega in popolnejšega. Tedaj je na svoji zemlji v svoji besedi kot mož — otrok molil svojega Boga v nebesih. Naša »Kmetska zveza« hoče na tem temelju zidati, nadaljevati hoče delo naših prednikov in ga spopolniti v spo-tnavanju potreb in zahtev današnje iobe in njenega razvoja. Ona hoče doječi, da bo slovenski kmet stal krepek, ¿vrst in zdrav v svoji državi in da bo upoštevan činitelj v svetu. Toda pot k I emu cilju je še precej dolga, truda in dela mnogo in samo, če bomo imeli trdno vero v cilj, veliko ljubezni do dela in bomo rabili svoj zdrav razum, bomo cilj dosegli. Poglobiti bo treba še zelo kmetijsko strokovno izobrazbo med našim ljudstvom, kajti naša zemlja je sicer lepa, toda vsled svoje oblike in sestavine in izsesanosti skopa in revna. Slovensko pridnost bo treba združiti z razumom, da bo uspeh dela boljši in obstoj kmet-skim družinam zasiguran. To bo vrši la »Kmetska zveza«. Naši ljudje morajo vedeti, kakšen je gospodarski in duševni razvoj drugod po svetu, zato morajo razširiti svoj pogled preko naših meja v daljni svet, ker hočemo in moramo imeti mesto pod božjim solncem. To bo tudi učila s svojimi časopisi in z živo besedo na sestankih in tečajih »Kmetska zveza«. Vseh nalog za gospodarsko povzdigo in posebno za izobrazbo in vzgojo duha, stanovske zavesti in stanovske kuh ture ne more izvršiti ne strokovna šola ne »Kmetijska družba«, temveč le močna lastna stanovska organizacija, sloneča na vzajemnosti vseh. ki so i s t i 1 misli in imajo iste cilje. Zato pa je potrebna »Kmetska zveza«. »Kmetska zveza« hoče črn?ti iz 7dr.*v vih pravirov našega kmetskega liud-stva, seznaniti svet z vrlinami in dobrinami, ki jih ima naša kmetska hiša in opozarjati ter zahtevati, da se ts dobrine in vrline spoštujejo in čuvajo. lah o blago primemo tudi ¿a nainežnejšo koža, j/ Vsako milo čisti, vendar pa nima vsako te prednosti, da bi bilo za kožo povsem / neškodljivo. Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt. Je izredno blago in Čisto ter daje cbilno dišečo peno. Velik kos, zelo izdaten vs'ed izredne kakovosti. Mililo EUDASt^ Kmetovalci, spomnite se Svetopol-! jemnosti vseh, ki jih druži mišljenje in kove oporoke in svarilen vzgled naj delo, se boste zamogli ohraniti in ne vam bodo sinovi Svetopolka, ki niso ho-1 boste podjarmljeni ne drugim stano-teli poslušati svojega očeta! Le v vza-'vom in ne tujim narodom. dobrosrčni grof Tatenbah se je vsled svojega, nad vse vljudnega obnašanja takoi prikupil grofici Zrinjski in njenemu bratu, ki tudi nista varčevala z laskavimi besedami hvale o tako ljubem sprejemu sredi nemškega plemenitaštva. — Priprave za slovesni dan so bile v polnem teku. Vsak lastnik hiše se je potrudil, da je olepšal svoj dom; posebno v bližini grada, v katerem se je nastanil cesar, je bilo živahno življenje in vrvenje. Rešiti pa je bilo še posebno kočljivo vprašanje, na kateri način naj se izvrši poklonitev. Peti dan po slavnastnem vhodu so se zbrali cesarjevi komisarji, med katerimi je bil tudi Viljem Leopold grof Tatenbah, v dvorani deželne hiše, kamor so jih privedli odposlanci deželnih stanov, med njimi tudi grof Ivan Erazem Tatenbah. Zbrani so bili vsi člani deželnih stanov. Bil je kaj lep prizor, ko so se zbrali vsi plemenitaRi cele dežele v različnih dragocenih nošnjah, da se posvetujejo o cesarskem pismu, ki ga je izročil dvorni kancler deželnemu maršalu grofu Saura, katerega je nato prečital tajnik deželnik stanov. Po daljšem govoru grofa Saura, ki je opisal običaje, po katerih se je izvršila poklonitev različnim vladarjem v Gradcu, so se cesarski komi- sarji odstranili, nakar se je začelo razpravljanje o vsebini cesarjevega pisma, Tozadevno so se mnenja podelila in tako so se tudi člani deželnih stanov razcepili v dve stranki. En del je bil za to, da se sprejme cesarjeva ponudba zaradi poklonitve. drugi je zastopal mnenje, da se ima postopati po starih običajih. Nastalo je vrvenje med zbranimi, besedičenje sem in tja, da drug drugega niso razumeli. Ker ni bilo mogoče razpravljati, pozove deželni glavar navzoče, da zavzamejo svoia mesta, ter da besedo baronu lirnestu Purgstallu. V izbranih besedah je zaslona! govornik stališče, da se ima izpolniti cesarjeva volja in da stanovi pokažejo s tem naiholje svojo vdanost in zvestobo novemu vladat ju. Ko je govornik končal, mu je sledilo ploskanje od "'rani njegovih somišljenikov. Zdajci se dvigne n« levi strani Fran Franko-pan. Bil je še le 19 let. star. sin generala v Kar-lovu. a bil je kaj živahen. Ponašaioč se s starim plemstvom, je bil ponosen, oh enem hrepeneč po vladanju. S svojo sestro grofico Zrinisko je imel popolnoma iste lastnosti. Oči vseh so se obrnile na mladcera nlemeni- S-s B? H 0 O < » H5 C HH - C/> S S M ¡23 »'» M o g ir< m M > < o O fcm, M 2 3 H > > «> «S ¡> o ►H r o •o o 3 fl>. c" a o SL 3 a «m. er a o a P tr o | v» 3, o< (C n < a ® « b o HH (g « 5* p s- < 3 » ju S N"» V) ~ t— P7 3 p ® 0 ^ s g, 1 g Kraljevič Andrej — protektor Prosvetne zveze. Prosvetna zveza v Mariboru in Ljubljani je prejela v četrtek, dne 9. januarja, obvestilo, da prevzame Njegovo Visočanstvo princ Andrej pokroviteljstvo nad Prosvetno zvezo v Ljubljani in Mariboru. S tem je Njegovo Veličanstvo kralj zopet dokazal, kako visoko ceni delo za ljudsko prosve-to ter da ima pravo in solidno izobraževalno delo med narodom v Njem vedno veliko zaslombo. To visoko odlikovanje bo za naše prosvetne organizacije in za prosvetne delavce v posameznih krajih širom naše domovin« bodrilo in pobuda, da se tega dela po-primejo še z večjo vnemo, ki naj rodi najlepše sadove za narod in državo. Hladeniška Mariijna družba frančiškanske župnije v Mariboru ponovi v nedeljo, dne 19. januarja ob pol 5. uri popoldne nabožni viteški igrokaz v jistili dejanjih »Valovi strasti in ljubezni« v dvorani Zadružne gospodarske banke. Prijatelji mladine naj n-3 zamudijo pogledati si to krasno mladinsko predstavo, ki je prvikrat sijajno izpadla, Kišl:2Es!ia žsnska zyeza v Mariboru je imela pretečeno nedeljo svoj redni občni zbor ob obilni udeležbi članic ter podpornikov iu prijateljev zveze. Pri volitvah je bil izvolfen staii odbor z izjemo dv^h novih odbornic, ki sta zavzeli mesti umrle g. Agate Šedivy in pft g. Štern .Tulijans. ki je odložila mesto odbor-ntce vsled starosti Na j bi se smernice, ki si jih je določil odbor za prihodnjo poslovno dobo v polni meri uresničile in tako dvignil Se višje prapor krščanske ljubezni do trpe Sili in potrebnih ter versko mlačnih. Naj hi ne bi lo krščanske žene in matere, ki bi ne bila članica že mogočne armade, zbirajoče se pod zastavo Krščanske ženske zveze. Roinenjs v Marijino Cslja. Centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru obvešča slavno občinstvo, da priredi leios o binkoštnih praznikih veliko romanje v Marijino Celje, kamor so Slovenci pred voj no tako radi hodili. Avstrijska železniška uprava je dovolila 30 odstotkov popusta na železnici ter skupiti vizum s potniškim li stom. Natančnejša pojasnila se objavijo pravočasno. Golež Anton, predsednik. Pišece. V minulem letu je naše prosvetno društvo slavilo redko slavnost dvajsetletnice svojega obstoja. Ob tej priliki nam je gospod župnik Franc Toplak orisal v lepih besedah delovanje društva in vse požrtvovalne in delavne člane minulega dvajsetletja. Zlasti pa nas je spomnil gospoda Franca Božiček, ki je kot takratni naš kaplan največ storil, da se je društvo ustanovilo, in pa tudi gospoda Go-milšeka, ki nam je društvo ustanovil. Ni pozabil tudi na g. kaplana Rakun, ki je celih sedem let neumorno deloval na prosvetnem polju pri nas. Vsem našim dobrotnikom in neumornim delavcem smo enodušno zaklicali: »Bog jih živi in jim obilo povrni ves njihov trud!« Nato smo vsi zapeli pesem »Lepa naša domovina«, ki jo je spremljala naša domača godba. Sledila je krasna igra »Dom«. Igralci so pogodili svoje uloge prav dobro, nekateri celo izvrstno. Ob priliki proslave so se •ali vsi igralci slikati z našim voditeljem g. župnikom. — Sporočiti moram tudi bridko vest, tla je preminula vzorna in delavna članica Zorka Rozman. Bila je že od otroških let bolj slabega zdravja, a kljub temu delavna čez svoje moči. Neštetokrat je sodelovala pri naših prireditvah. Bila ia tudi hlagalničarka in vneta članica Marijine družbe. Nad pol lata jo je mučila jetika. ki ji je komaj dvajsetletni \zs'a življenje. Dne 20. decembra je izdihnila. Otrok Marijin, počivaj v miru. Tvoja duša se raduj pri nebeški Materi! Častiiim župnim uradom! Ker je «vošniei že blizu, je zadnji čes za naročilo sve"\ Prosimo, da izvršite naro.ito Eimprsjs, da vas feomo met li pravočasno postreči! — Ponovne spominjamo na nsSa r.vojeSar-Ki okicž"iici cenik, ki vas r!rve:' a n bo imsl bolj značaj gospodarskega razgovora, kakor videz šolske ozkosrčnosti. Sodelovali bodo: okrajni kmet. referent, okr. ži vinozdravnik, okr. šum. referent, okr. zdravnik itd. Kmetovalci, ude- ležujte se v čimvečjem številu predavanj, ki se bodo vršila redno vsako nedeljo od 9. do 12. ure in vsak četrtek od 2. do 6. ure. Slovesna otvoritev Sesttedenskega tečaja s sodelovanjem politične in duhovne oblasti u» bode vršila v nedeljo dne 19. januarja tega ob 9. uri zjutraj. St. Ilj ▼ Slov. goricah. Dne 8. januarja se j# poročil tukajšnji cerkveni ključar g. Franc Lilek z gdč. Reziko Očkerl od Sv. Jakoba. Na gostiji so veseli svatje na pobudo starešine Majhen Ludvika darovali 210 Din za novo bogoslovje in 100 Din za dijaško kuhinjo. Novoporočencema želimo obilo osreče! Hoče. Zanimivo je zasledovati vsako leto številke o gibanju prebivalstva. Kakor smo slišali na novega leta dan. je bilo rojenih 144 otrok (lani 159), umrlo je 68 oseb, torej imamo »čistega dobička« 58, kar je vsesako dobro znamenje. Smrt res ne izbira po določenem redu, ampak po svoje: pobrala je 31 malih otrok, v starosti od 5 do 60 let pa je bilo malo smrtnih slučajev, pač pa je poklicala v drugo življenje precejšnje število starih ljudi (kar pa obenem kaže, da pri nas precej ljudi dočaka lepo starost): v starosti od G0 do 70 let 13, od 70 do 80 let 19, od 80 do 90 let pa 0. Imeli sraa G slučajev mrtvouda in 15 žrtev jetika, en sa-lpoumor in še en roparski umor 72 letne starke, katere morilca pa še niso zasledili. Nekateri spravljajo samomorilca v zvezo z roparskim umorom, ker je bil od tistega dne še bolj divji in nasilen. Sladki zakonski jarem je bil lani posebno vabljiv, ker so poroke dosegle skoro rekordno številko 46 (21 več ko pa lansko loto). Živahno je pri nas tudi stavbeno gibanje, zlasti v občinah v ravnini vstajajo hiše skoro kakor gobe, ker stalno raste tudi število prebivalcev. Naj bi novo leto prineslo vsakemu in vsem zdrav razvoj in srsčo! P.anče pri Slivnici. Dne 9. januarja je umrl tukaj posestnik in dolgoletni naročnik Slovenskega Gospodarja Janez Hojnik, ki je bil 'rojen 1847 Radi vedno treznega življenja je dosegel tako visoko storost. Svetila mu večna luč! Vurberg. Dne 8. januarja, drugi pravoslavni božični praznik je bil v sanatoriju ruskega rdečega križa v gradu zanimiv koncert. Prišla je ruska godba in ruski pevci. Godba ja igrala izključno slovanske komade. Pri no- taša, ki je začel govoriti. Nekateri nasprotniki so mrmrali, češ, kaj bo ta govoril, ki je še tako mlad, kaj on ve. A kmalu so morali utihniti, ko je grof Fran-kopan s prijetno zvenečim glasom vedno bolj živahno zastopal stališče, da se varujejo stare pravice. »Tudi jaz sem član štaj«rskih deželnih stanov, zato imam pravico govoriti, če tudi vidim, da nekateri majejo z glavo, kakor bi hoteli reči: kaj nam bo ta povedal. Toda kakor sem mlad, tako tudi vem, da imajo deželni stanovi tudi svoje pravice in ne samo dolžnosti. Od nekdaj je bilo tako, da je moral vladar razpisovati deželni zbor, ki potem zahteva poklonitev. Če prevzamemo dolžnosti, nam pristoja tudi, zahtevati naše pravice. Zakaj bi se naenkrat vpeljale novotarije; slaro je naše plemstvo, stare so tudi naše zahteve, ki so jih dosedaj priznali vsi vladarji. »Dobro, dobro, Frankopan,« se slišijo glasovi v njegovi bližini. »In kako hoče cesar priseči,« nadaljuje Frankopan in se vedno bolj razvnema, »sporočilo se je, da hoče storiti prisego pred odposlanci deželnih stanov. To je zopet nekaj novega. On je naš vladar, zato pa imamo tudi pravico, da položi očitno pred nami prisego, vsi hočemo to slišati, kakor tudi mi javno prisegamo.« »Izvrstno, le dalje,« slišijo se zopet medklici. »In kaj nam pomaga poklonitev,« nadaljuje grof Frankopan, »ako cesar ne ugodi vsem težnjam in pritožbam, gospodje, taka poklonitev je naravnost otročja igra, — na to mi ne pristanemo.« »Čisto prav ima, mi mu pritrjujemo,« zakli-rešiti tudi vse pritožbe.« čejo posamezni na govornikovi strani, med tem, ko nastaja na nasprotni strani nemir. »Naše zahteve so utemeljene,« pravi Frankopan, »mi hočemo imeti pismeno potrjene naše pravice in svoboščino, kar se mora zabeležiti v posebni knjigi in zajamčiti s cesarjevim pečatom, in sicer v treh mescih, v kateri dobi se imajo Po teh besedah je nastal občen hrup, ki se je še le polegel, ko se je dvignil baron Purgstall ter zagovarjal svoje stališče. Ob koncu je še pripomnil: »Če bi obveljalo stališče grofa Frankopana, bi moral cesar še pred vhodom v mesto pred zaklenjenimi Železnimi vrati, kakor je bilo ob času cesarja Rudolfa, položiti prisego in potrditi vm pravice in svoboščin«.« katerih točkah so pevci prekrasno peli ali posamezno ali v zboru. Najprej so zaigrali godci marš »Boj pod Savjanom«, potem je sledila »Žiru (življenje) za carja«, »Rubenčiki (zvoniki pri konju)« in še mnogo prelepih komadov. Največje navdušenje pa je zavladalo, ko bo godci igrali »Kavkaški ples«. Med igranjem je Kavkazec, oblečen v narodno obleko in oborožen s petimi kindžali (dolgimi noži), plesal Bvoj divje lepi narodni ples, takozvano lez-ginko. Med divjim plesom je en kindžal za drugim vrgel izza roba in jih zapičil v pod. Veliko navdušenje in burno ploskanje je žel za zahvalo spretni Kavkazec. Koncert je trajal približno tri ure, pa je še prenaglo minul. Udeležilo se ga je vodstvo sanatorija, bolniki In vse drugo osobje. Nekaj gospodov je bilo tudi od zunaj povabljenih. Prelepa hvala vodstvu sanatorija, g. šefu dr. Bol. Okolokulak, izvrstnim pevcem in vrlim godcem za umetniški užitek. Vurberg. Na Štefanovo smo imeli božičnico. Grof Ilerberstein je prišel iz Ptuja s svojimi hčerami in sinovi ter je pred krasno okrašenim božičnim drevescem v pisarni na svoji pristavi obdaril 74 otrok z raznimi darili. ¡15 jih je dobilo čevlje, drugi so prejeli komad obleke. Vsak pa še pecivo in sladkarije po vrhu. Z gospo učiteljico so zapeli par mičnili pesmic, se vljudno zahvalili svojemu dobrotniku ter so odšli z radostnim srcem. — Na svetih Treh kraljev smo imeli občni zbor izobra levalnega društva, katerega se je udeležila večinoma mladina. V preteklem letu je društvo priredilo več lepih iger v župnijskem domu, katere so bile dobro obiskane. Knjižnica dru-Itva je narastla za celih 50 kniig, večinoma prav lepe vsebine. Ker je dosedanji predsed nik Jakob Lorenčič odložil svoje mesto, ker je po očetovi smrti prevzel posestvo, je bil izvoljen za novega predsednika Franc Ogrinc. Želimo mu veliko uspeha na tem mestu! — Dne 8. januarja smo pokopali vrlo gospodinjo Terezijo Črnko. Njenega pogreba se je udele-lila velika množica ljudi. Rajna je bila rlobra krščanska mati in izvrstna gospodinja, ki je po!eg svojih velikih skrbi tudi veliko čitala. Bila ie vneta članica izobraževalnega društva, pa tudi sama si je nakupila dosti knjig, katere je pridno čitala. Lani je podarila 10, leto'-pa 35 teh kniig izobraževalnemu društvu, z," kar se te predsednik društva na obenem zbo ru najlepše zahvalil. Bos; da i dobri ženi večn" plačilo, sorodnikom pa izražamo tem potorr> naše sožalje! Podeorje pri Slovenjgradcu. V naši župnii» je umrla po dolgi in mučni bolezni zelo priljubljena žen« iti dobra mati Visočniea v 61. letu strarosti. Pogreb je bil v nedeljo dne 5. januarja popoldne ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev. Žalujejo za njo posebno dobri otroci, osem po številu in oče Visočnik. skrbni gospodar velike kmetije in stalen naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Šmartno pri Slovenjgradcn. Na novega leta idan smo imeli izreden pogreb. Pokopali smo ob ogromni udeležbi občinstva najstarejšo župljanko, 106 let staro .Tožefo Breznik iz Go-lavebuke. Kot bivša služkinja, oziroma pestunja je bila na stara leta navezana na usmiljena srca in precej let je bila ob občinski ubož-ni oskrbi. Ob grobu je govoril poslovilne besede č. g. kaplan Fr. Babšek ter povdarjal plemenito razumevanje občine Golavabuka za socialno skrbstvo, katera je pod vodstvom g. iupana Ilribernika hvalevredno skrbela zadnja leta za rajno ubožico ter ji priredila tako veličasten pogreb. Zadnjo čast so ji izkazala dekleta, ki so jo nosila in gasilno društvo s svojo pridnostjo ter polnoštevilen občinski odbor. Slika rajne je bi!a objavljena v Ilustriranem Slovencu dne i. aprila 1027, stran 111. Njen vrstnik 98 letni Svetina Rok iz Legna, katerega slika je bila tudi objavljena, je umrl te prošlo leto dne i) avgusta. — V petek pa je le zopet zanel mrtvaški zvon, in sicer 77 letni Frančiški Suler, po domače Trbulovi mamici I* T.esma. Bila le vzorna krščanska gospodinja. Mnogo je trpela zadnje tri mesece, pa je bila vdana v voljo božjo ter tako srečno prestopila prag te solzne doline. Naj počivata v miru! Sv. Benedikt v Slov. goricah. V pretečenem letu je bilo v naši župniji rojenih 86 otrok, umrlo je 42 oseb in tri po nesrečah izven župnije, tako da imamo 41 ljudi prirastka. V 10 letih je bilo rojenih 745 otrok, umrlo pa je 542 ljudi; imamo torej v 10 letih 203 ljudi prirastka. Poročenih je bilo 21 parov. Sv. obhajil je bilo podeljenih 25.780. Sv. misijon, ki so ga tretji adventni teden vodili trije čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa v Celju, je znova poživil celo župnijo, apostolstvo mož in mla-deničev pa bo v bodoče poleg Marijine družbe vnemalo naš moški svet za vzorno življenje. — Kot zadnjo smo 29. decembra pokopali dobro in skrbno mamico Lucijo Rozman s Stare gore. Dočakala je 82 let. Naj v miru počiva blaga mati in zvesta tretjerednica. — Zelo pridno čitamo v naši župniji. Mohorjevih udov imamo 270, tako, da smo na tretjem mestu v škofiji. »Slovenskih Gospodarjev« prihaja v župnijo 250, »Bogoljuba« 100 iztisov, »Glasnika Srca Jezusovega« 1S5. »Našega doma« 115, »Katoliških misijonov« 40, »Kraljestvo božje« 25, »Cvetja« 27, »Nedelj« 10. »Vig-redi« 18. »Mladosti« 25, »Mladik« 6, »Kmetovalcev« 40, »Sadjarjev« 27, »Čebelarjev 7, nekaj »Slovencev« in »Domoljubov, nekaj malega tudi veri nasprotnih listov. Knjižnica bralnega. društva je polna lepih knjig, le pridno si jih izposojujte tekom zime! St. Bolfenk v Slov. goricah. Pri nas je več dopisnikov za »Slovenskega Gospodarja«. — Kdo ne ve za Matjaža Beleča, ki dela poleg trstikovih orgljic za Dunaj, tudi pesmi in povesti. Pred par meseci je izšla knjižica pove-«tic »Skrita =reča«. Njegove pesmi iz vojnih časov pa so tudi v spominu. V staroslavnem Bišu, v rojstni vasi dr. Muršeca, bolfenskega najznamenitejšega moža, in Jakoba Gomilše-ka, pesnika one znane pesmi: »Slovenec sem«, ali pa: »Če študent na rajžo gre«, in tiste: — »Kovač si je nažgal tobak«; poleg teh velikih in drugih že rajnih pomenljivih Bišancev pa so tudi danes še v Bišu razumniki, sicer bolj skromni, pa dosti sposobni, da dajejo v »Gospodarja«. — Potem je še omeniti, da bolfan-*ka stolpna ura že tri mesece v občo zadovolj->\ost dobro gre. pravilno bije in na vse strani ">ravilno kaže. Urar, g. Martin Jesenek iz Šmarja pri Jelšah, jo je prestavil z ne malim rudom nižje pod zvonove (prej je stala visoko nad zvonskim tramovjem) ter jo veči-iomi s starim materijalom tako umno sestavil. da bo, če že ne ravno petdeset let, pa vendar več let tekla in bila na veselje vseh, ki «o za popravilo prispevali, posebno posestni, kov iz občine Trnovci. Sv. Ana v Slov. goricah. Minul je resni adventni čas in tudi prelepi božični prazniki so za nami. Sedaj so zopet nove skrbi, posebno za mlada dekleta. Možile bi se rade, pa kaj. ko so fantje tako izbirčni. Koliko jih bo neki iz Marijine družbe prišlo na vrsto? V letu 1929 so štiri članice vstopile v zakon. Četrta ie bila Tonika Žižek, hčerka podpredsednika katoliškega prosvetnega društva, ki se je poročila z blagim mladeničem Josipom Šnin-dler. Večkrat je nastopila v raznih vlogah na Odru in nas razveselila Ženin ie bil pa dnšr> vsega delovanja v našem društvu in mu gre tudi naivečja zasluga pri gradbi društvenega! doma. Tovarišice so nevesto sprejele z zastavo in se s kratkim nagovorom od nje poslovile, ženina pa Orel. Iz društvenega doma je plapolala državna zastava in tam je novo-poročeni par pozdravil v imenu društva preč. g. župnik ter gostom omenil njegove zasluge in izrazil željo, naj ostaneta še tudi zannprei močna opora pri prosvetnem delu. Sv. Ana v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 19. januarja tega leta igro »Sanje« s petjem popoldne po večernicah v društvenem domu. — »Slovenski Gospodar« ima tukaj 182 naročnikov; tudi Glasnik, Bogoljub, Katoliški misijoni so zelo razširjeni. Misijonskih koledarjev se je raz-pečalo lani 120. — V preteklem letu je bilo rojenih 88, umrlo jih je 58 in poročenih je bilo 39 parov. Da bi bili srečni! Sv. obhajil se je razdelilo 13.409, za 1246 več kakor pretečeno leto. O Božiču se je ustanovilo apostolstvo mož in mladeničev. Cven. Po hišah v naši občini smo ob praznikih dobili električno razsvetljavo. Svetinje. Še so nam doneli v ušesih prijetni zvoki orkestra, ki je tako lepo povzdignil slavo Brezmadežne na dan 8. decembra lanskega leto pod vodstvom g. G. Rakuša, ko nam je že medtem pripravil imenovani gospod novo presenečenje. Na novega leta po maši je zasvirala njegova polnoštevilna krasno ubrana godba par krepkih koračnic. Dal Bog, da kakor je bilo leto 1930 začeto, naj bi se tudi tako končalo v veselju in zadovoljno-sti vseh. Mlademu kapelniku in organistu g-G. Rakuša pa, kakor celi njegovi godbi, želimo Svetinjčani veselo, srečno in blagoslova polno leto 1930. Zreče. V večnost se je preselil Filip Matavž-Brežan, star 75 let. On spada med tiste občane, ki so se prvi začeli pečati z umno sadje-rejo. Imel je navado, kakor nekdaj župnik Slatinšek pri Sv. Kungoti, da je cepil divjake, ki jih je potem zasadil pri katerem gospodarstvu. Gospa poštarica Jurša je iz Amerike dobila naznanilo, da je tam njenega brata do smrti povozil uek avtomobil. — Ono jutro ob štirih je Ivanu Kanglar zgorelo gospodarsko poslopje. Vzrok požara še ni razjasnjen. Št. Ilj pri Velenju. Občinski odbor je v svoj? zadnji občinski seji imenoval preč. g. svetnika in župnika Franca Schreinerja in prejšnjega župana in posestnika Alojza Krajnca, po domače Irbar, za velike zasluge na zadružnem, kmetijskem in prosvetnem polju v tukajšnji občini za svoja častna občana. Naše iskrene čestitke! — Na praznik svetih Treh kraljev se je poročil v Celju tukajšnji domačin, mo-nopolski uradnik Rafael Vraniek, sedaj v Si-nju, z gdč. Pavlo Orozel. Tudi njima iskrene čestitke in obilo sreče in blagoslova. — Lovski zakupnik g. Kvartič bo ta teden nastavljal divjačini strup. Opozarjajo se zato lastniki psov, da bodo imeli ta čas pse priklenjene. Št, Ilj pri Velenju. O priliki izročitve častne častne diplome prejšnjemu županu tukajšnje občine g. Alojzu Krajnc so prijatelji v veseli družbi v gostoljubni Irberjevi hiši darovali 130 Din za šentiljski društveni dom. Prosvetno društvo izreka vsem iskreno zahvalo! Št. Ilj pri Velenju. Zasluženo odlikovanje. Občinski odbor Št. Ilj pri Velenju je imenoval tukajšnjega gospoda župnika Franca Schreinerja častnim občanom. Dne 29. decembra lanskega leta je izročil občinski odbor odlikovan-cu lepo diplomo. Ob tej priliki se je domači župan v spremstvu celotnega odbora zahvalil gopodu župniku za njegovo veliko delo na verskem, kulturnem in gospodarskem polju, ki je povsod želo tudi prav lepe uspehe, da je šentiljska župnija v vsakem oziru vzorna. —" Gospodu odlikovancu želimo tudi mi, da bi mogel tudi v bodoče tako vsestransko plodo-nosno delovati v lepi šentiljski župniji. Male dole pri Vojniku. Naša vasica ni rav no ena izmed največjih, majhna pa tudi ni. Šteje okoli 27 hiš. oziroma posestnikov in ima približno 130 duš. Ime samo »Male dole« razodeva, da je ena izmed manjših. Pravilno bi se morala imenovati »Mali dol«. Tako je slov-niško pravilno! Govori in piše pa se povsod »Male dole«. Zato sem tudi jaz napisal zgornji naslov dopisu tako. Pri nas je sicer dosti premožnih posestnikov, a tudi ti si niso svojega imetja pridobili z lahkoto, ampak v trudu in znoju. Zemlja je ponekod slaba, ravnine pa je tudi zelo malo. Vendar pa se, četudi je vse hribovito in težavno za obdelovanje, tudi tu dela opravijo vedno o pravem času in brez posebnih težav.' Seveda, tudi ravni- nec brez težav ne obdeluje svojih polj, kaj Se le posestniki hribovitih krajev, katerim kane premnogokrat kaplja pot v trdo, izsu-no zemljo. — Zdaj pa še nekaj, kar se ne tiče našega kraja, marveč drugih krajev. Gre za naslednje: Ako se mlad človek dandanes poda v svet, dostikrat pozabi domače kraje, domače običaje, mnogokrat tudi materinskega jezika noče poznati več. Glavni vzrok temu je, da dandanes mladina ne ostaja zvesta svoji rodni grudi, ako se poda v tuji svet. Domači kraji, domače šege ali navade se jim zdijo vse preveč preproste, oziroma neprimerne običajem tujih krajev. Šumne veselice ter druge take prireditve, ki se uprizarjajo dan na dan po takih krogih, so navidezno ljudstvu v zabavo, v resnici pa v škodo. Ker taki, ki premnogokrat hodijo po takih veselicah, zapravljajo svoje poštenje, še bolj pa ljubezen do rodne zemlje. Ti se naj spomnijo na koroško narodno pesem: »Kdor rod svoj taji, še zemlja ne pije njegove krvi!« Resnične so pač te besede, le da bi si jih vsak zapisal globoko v srce, ko zapušča rodno zemljo in se podaja na tuje . . . Griže pri Celju. Tukajšnje gasilno društvo je uprizorilo na Štefanovo lepo uspelo izvirno slovensko štiridejansko dramo »Prisega o polnoči«. Dvorana, ge. Amalije Piki je bila do zadnjega kotička napolnjena. Da bo ustreženo željam občinstva, se bo igra ponovila v nedeljo, dne 19. januarja tega leta ob pol 4 ari popoldne v isti dvorani. Pričakujemo, do bo tudi tokrat poset tako razveseljiv. Slivnica pri Celju. Zadnji četrtek, dne 2. ja nuarja 1930 smo spremili k zadnjemu počitku daleč naokoli znano In priljubljeno mlinsko mamo, Marijo Jagodič. Nismo pričakovali, da jo bo ljubi Bog že sedaj odpoklical k sebi na plačilo za vsa njena dobra dela, ki jih je s ta ko vdanostjo in veliko vero doprinašala svo jemu Stvarniku. Ena največjih njenih zaslug poleg milosrčnosti in ljubezni napram vsem potrebnim in trpečim je gotovo ta, da je vzgojila vse svoj3 otroke v pobožnosti in globoki veri. Za to svoje veliko delo je že prejela v nebesih svoje plačilo. Otroci ji tega v življenju niso mogli poplačati. Številno spremstvo na zadnji njeni poti je bilo v veliko uteho zbranim njenim otrokom in njenemu možu, ki so bili v svoji veliki žalosti neutolažljivi. Ne moremo se dovolj zahvaliti v'č. g. profesorju Anionu Poiutniku, ki je že v bolezni drage rajne delil svojo tolažbo, duševno in telesno, za njegovo zadnje spremstvo od hiše žalosti. — Ljubi Bog mi: bodi plačnik za vse! Hvala in priznanje gre tudi požrtvovalnim požarnikom pod vodstvom g. načelnika Krajnca, ki so nosili drago rajno! Vsem drugim pa, ki ste prišli od blizu in daleč, sorodniki iz Sv. Štefana, Št. Jurija, Tehari), Zagorja in domače fa-ro, hvala lepa vam za vaše sočustvovanje! — Osamljeni ate in žalostni otroci so vam iz srca hvaležni. Sv. Križ pri Slatiui Slovenec je napačno pomotoma poroča! o veliki umrljivosti v kri-ževski nadžupniji v letu 1929. Krstne in mrt vaške knjige govorijo drugače. Lani je bilo rojenih 123 otrok, umrlo je 71 oseb, prebitek znaša torej 49 Zadnjih sedem let je bilo vpisanih v tukajšnje rojstne knjige 858 otrok, v mrtvaške pa 529 oseb: prirastek je torej čeden in znaša 329 oseb Umrljivost jo nizka, povprečno znaša letno samo 75 oseb. Rodi pa se na leto povprečno 123 otrok. Tako znaša povprečni letni prebitek 48 oseb. To znači, da je na Slatini zdravje doma. — V obsotelskih župnijah se je še ohranila starodavna in lepa navada hišnega kropljenja ob božičnih praznikih. Pri tej priliki se nekatere družine posvete božjemu srcu. Lep spomenik si postavijo z darom za novo bogoslovje. Kaštrunovi iz Sv. Katarine so poklonili v ta prepotreben namen 30 Din, Naratovi iz Zg. Negonja pa 20 Din. Kakor vsako leto, smo tudi letos zaključili blagoslavljanje hiš na Boču pri g. Pleme-nitašu. Mala družbica je zložila tam za bogoslovje kar 92 Din. Bog povrni blagim dobrotnikom! — Na ponovitev igre »Revček Andrej-ček, dne 5. januarja tega leta je prišlo skoraj več občinstva ko na prvo predstavo. Jih je menda pritegnila navzočnost bivšega režiserja g. Drvodela, ki nam je nazorno orisal razmere v Slovenski Krajini. Igralci so se potrudili nuditi pazljivim gledalcem čimveč užitka. Neprestano so se morali muzati šegavemu »An-drejčku« g. slatinskemu uradniku Novaku. — Delavno bralno društvo vabi že sedaj na pustno prireditev. Videli boste, kako nastopa na našem lepem odru »Deseti brat«. Na svidenje! Jurklošter. Umrla je v petek, dne 10. januarja tega leta za pljučnico gospa Helena Grad, posestnica gostilne in mesarije v Jurkloštru »na Glažuti«, vdova po pokojnem Antonu Grad iz veleugeldne rodbine Gradov v Laškem, Celju in Šmarju pri Jelšah. Zapušča edino, 12 letno hčerkico Dragico, katero je pač prezgodaj zadel ta usodepolni udarec. Pokojna je bila velika dobrotnica revežev, pijancev pa ni trpela v svoji gostilni, četudi ženska, jim je odločno odrekla pijačo vselej, ko so pričeli rogoviliti. Vse je ugnala. Imela je lep red v gostilni, dobro vino in tudi dobro hrano si dobil vsak čas. Zato je imela vedno dosti rednih gostov. Blag ji spomin! Sprejme se takoj priden pekovski učenec pri Andreju Rakuš, pekovskem mojstru, Sv. Urban pri Ptuju. 60 V .Malih eznauilih" stane vsaka teseda Din 1-2 i. Najmanjša c?na ta oglas je 8 Din. Manjii zneski se | lahko vpoJljejo tudi v znamkah. tl||ll!!HI'HII!tIiHlli!n!!!lllinill!IIIIIIHII!t!lllilllllll!l!'! lata oznanita UpravnlStvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je pri. loiena znamka za 2 Din .za od, | govor. UPRAVNISTVO, Najboljši in najcenejši rum si sami naredite, če si kupite Kuiaov cvet v drogeriji WOL-FRAM (Ivane), Maribor, Slovenska ulica. 4 ■ i . ■___. - ..; ... * Na'cenejši vir za nrezavanja Sip, kakor prire-zavanje po meri in velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). 1312 Sucnice, o'ušene in neoiušene zamenjam s pravim bušnim oljem, lepe suhe slive ku pim. Jos. Jagodič, trgovina špecerije in že-leznine, Glavni trg 15, Celje. i Upravitelj (ni a je j-) za srednje kmetsko posestvo se išče z nastopom od 1. februarja 1930 naprej. Ponudbe r.a oglasni oddelek tega lista. 3 išče £3 za j-orestvo izven mesta pristavnike (majerje). Vpraša se pri g Krajnc, gostilna Straschil, Breg pri PLuju 1 Sprejmemo konjskega hlapca in majerja s 1 februarjem, cženjenega z več delavskimi močmi. Hlapec ima mesečno plačo, družin ski udi pa diievno. Prošnje je nasloviti na: Oskrbriištvo graščina Bizeljsko, via Brežice. Viničarja s tremi delavskimi močmi sprejme Šepec, Maribor, Grajski trg 2 09 Učenko sprejme šivilja na deželi. Naslov v upravi. 73 ETojer, kravar, zmožen govedoreje, izurjen v mlekarstvu s do štiri delavskimi močmi se sprejme. Tvvickelnovo oskrbništvo, Krčevi-na — Maribor. Istotam viničar s 4 delavskimi močmi. 70 Večje posestvo z viničarijo, obstoječe iz travnikov, njiv, vinogradov, sadonosnika in šum, hiše kakor tudi gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanju, skoraj novo; preša ter velika klet, novo zidana, četrt ure oddaljeno od cerkve, se radi družinskih razmer po ceni proda. Vinko Plohi, Zagorje 14, Sv. Tomaž pri Ormožu. 68 Sprejme se viničar in ofer na štirinajstdnevno poskušnjo. Julika Klemenček, Malečnik 13, sv. Peter pri Mariboru. 55 Posestvo 18 oralov pri lepi zidani cesti in viničarijo tri orale proda Pak Jakob, Partinje 83, Sv. Jurij v Slov. goricah. 53 Hlapec, oženj en, išče službo. Počehova £68. Maribor. 72 Čebelnjak kupim s praznimi panji. Franc Horvat, Vurberg. 71 *šiein priun-ga Itnia 14—17 let starega, ki bi imel veselje pomagati pri gospodarskih poslih. Plača po dogovoru. Šuman, poštar, Sv. Lenart v Slov. goricah. 61 »Skrita sreča«. Knjigo »Skrita sreča« z 11 lepimi povestmi pošljem vsakomur, ki mi pošlje v kuverti za 9 Din neobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici in pa svoj natančen naslov. Nikomur ne bo žal! Na naslov: Matija Belec, Sv. Bollenk v Slov. j;oric2h. Na brezplačna naročila se ne oziram. • 57 Elzailuid, vse Elza izdelke, Alga, Maga, Purga, »Energin« kina vino, Juniper, Francosko žganje, Franc Jožefovo grenčico, Planinka zdravilni čaj dobite vedno v trgovini — Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 59 Zahvala. Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po našem pokojnem očetu g. Matevžu Damiš izrekamo tem potom »LJUDSKI SAMOPOMOČI« v Mariboru najlepšo zahvalo. Kdor še ni član tega prekoristnega društva, naj ne odlaga s pristopom. Sv. Lenart v Slov. gor., 10. jan. 1930. 67 Žalujoči ostali. Vaše prihranke na^o^ie popolnoma varno pri krihovi posojilnici * MeljsKa c. 10, iiaribor reg*s(fov&n