Leto VI.______TRST, v sredo dne 20. marca 1901.	štev. 8.
BriJ e trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. BW Brivca dobiš v Trstu v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 5 nvč. "»G
Kaj stara Mana pravijo!
Stara Mana: Vi gospod župnik, pravijo, da mislite pisat v Rim, pravijo, da ni v Rojanu več Slovencev, pra-. vi jo ; da nemarate udati se škofu, pravijo, ker se na ljudsko štetje naslanjate pravijo ; pa tudi pravijo da bodo zbežale ovce iz vašega hleva, pravijo, da pojdejo na ricmansko staroslovensko paša, pravijo ; — kaj se vam zdi vse to g. župnik ; pravi jo ? Jurizza: Cara mia Mana - mi Vam samo to rečemo — da nočemo poslušati, ne ubogati druzega kot naš
slavni magistrat, kič/je tudi naš prijatelj — in patronat e bašta. Stara Mana; Samo, da ne ostanete, g. župnik, na zadnje sam z vašim magistratom - pravijo ! Kaj — karo parako ? !
tr. 2
Ljubljanske novice.
(Poja Pavlilia.)
Mila sla gledala oba dijaka koprske
univerze« malo, mrzlo peč, ki je senevala
ironično na kamenitom podstavku v kotu
v, ..	...... podolgašte sobice. Molk je sledil gornjemu
Pri ljudskem štetju v Ljubljani so ' "	.	. "
.	.,, , V m	i dvogovoru, le drsanje Ponetovih premrlih
našteli 2 osla, 24 koz. 549 svni| . . . Oslov ,	'	,	,
rok je odmevalo po hladnem vzduliu. lu |e gotovo vec.	.... v.	v
„ ... , . t1 . ...	. , , se zabbsne o oci prevzetnega .Jožeta, ki
Prosili bi ierjanciea, naj umrje kmalu, .	.
, , • i- oi	i -i - m svojemu tovarišu z veselim glasom sicer
da bomo imeli olovenci svetni ka-mucenika.	_	&
m , • »• •	,	r • staro dijaško, a po njem na novo iznaj-
I likaj se siri govorica, da je v L|u-	.	.	.
i p .' i .	'	deno misel: »Veš kaj Tone, bogatina
bljani zato tako nestanovitno vreme, ker,	•	b
je Tavčar državni poslance. Slovenec« |nisva' da bi zaraetava,a drage denarcc za
bo v kratkem skušal dokazati, da so bile , kur->avo' a mU> »,0-,deva lahko krast drva"€
volitve v Ljubljani neveljavne.	j J0™*5 strCH0;: »Kra«tL? ne> teSa 1"
rj,. , -•	• , -i , i • ne. Tat nisem bil in tudi nočem postati!«
Mrozovit ein se je storil te thu v i	,	\
, • ,i - v i	, j si misli, a ne reče ničesar, ker gaje mraz
Ljubljani. .Nekega moža so na h mrtvega, j	_	> b j
Nobene rane ni bilo na njem, zadušil se |lla,<' '' ° ,rn'dji\' Sa*
tudi ni. Ko so ga preiskali, dobili so pri ln vcS kJe bodeva kradla ?« nadaljuje njem nož, ki je bil pa zaprt in — čujte	»V- šoli> v šoli ! Faut ali se ti niso
in strmite ! — slovenske užigaliee družbe cedile sline, ko si videl po hodnikih na-sv. Cirila in Metoda. Kakor je bilo dog- kopičene hribe trde bukovine in suhe liane, so bile užigaliee smrti moža krive, smrekovim;! Uprav pravi čas je sedaj, Prepovedano je zdaj slovenske šveplenkc' mračno je že in lolsko poslopje je šo od-imeti. Kako prav imajo tisti, ki rajši ku- Pl'te- — Hajdi, kdo bo zmrzoval, ko so pujejo druge klinčkc nego užigaliee sv. egiptovski lonci, ali bolje rečeno, polena, Cirila in Metoda, se še le zdaj prav vidi. ki so bila pod lonci, v tako vabljivi bli-Posnemajgio jih!	žini. — Ha-a kaka gorkota se bo raz-
Tisti mladenič, ki pojdejo letos na prostirovala po najni sobi ! .laz jo že čutim nabor in žele krasne šopke, naj se oglasijo kaj pa ti Tone?«
pri Jegliču! On je tudi še fant.	| Tudi Tone jo je uže čutil, ker tesno
Visoko politiko je študirala Katra v j1' potegnil svojo vrhnjo suknjo čez život »Slovenskem Listu«. »Jezična Polonca« t(,r l,'tel za Ježetom. Kmalo priliitita v pravi, da ji misli Katra delati konkurenco, ^ibo rasvetljen šolski hodnik, kjer razgle-To bo joj, če se babnice stepo !	data na občo radost res one kupe suhih
Dr. Šušteršič pravi, da Narod« la- drv. Pridržita sapo in nategneta ušesi. —
že. To je vendar nekaj nenavadne.
'ga. Nobednega ni, le gori o prvem nadstropji Tu se bo ustanovilo društvo, ki bo 'K>di šolski sluga v umerjenimi koraki gor ljudi na oni svet spravljalo. Če bo kleri- in dol. Jože, podvzetnik in voditelj drvene kalno, bo predsednik dr. Šušteršič, dru- ekspedicije, seže prvi po debelo bukovo gače pa ne.	poleno in-smuk pod plašč. Sledilo je drugo
tretje, četrto, peto; Tone ga je vestno posnemal. Dosti imava!« meni potihoma Jože ter si osnaži obleko od trsk, ki so se je bile prijele. —- »Poglej no Tone moja hrabra prsa ! Kaj, zadolžen štabni častnik bi bil lakko ponosen na nje!«
Hm, anarhist nama ne pride pride do živega !«
»Ni strahu. Sedaj pa naprej
cnfant.....! «
»Molči šleva, nekdo ] i	Kes! Hitro za kup!«
Začujejo se stopinje na dom vrača-
allons
aja.«
Tatvina.
(Spomin iz dijaških let.) spisal Ferdi Plemič.
Hu mraz je mraz mraz, Jože jaz ne morem več pisati !«
»Prav imaš — hudo je ! Meni so po-zebla vže kurja očesa. Tone iz tega ne bo nič! «
»Povsodi vleče, kar trese se naša »kajha« pred sunki silne burje.	jočega se profesorja N. Postal je nekoliko
»Tak mraz — a najna peč ni zakur- ter poslušal od kod neki prihajajo navdu-jena ! «	še ni glasovi, a našel ni nikogar ter odšel.
»To ima le najna »stara« na vesti, K" razjasni situacija, prideta tatova na ki pravi, da se ji ne izplača kurjitev.« tl:in, ali prav za prav na mrak.
»Ali Jože v tem mrazu ni mogoče »Brrr Tone ostrašil me je pa ta smuk, obstati ! « —	bog mu daj zdravje; pas mi je postal
nakrat preširok. Hvala božjej previdnosti, da hujšega ni bBo!
»Kaj pobožno govoriš Jože, za tata še prepobožno !«
»Nikar ne delaj neumnih opazk. Kaj bi pa rekel onemu tam, ki je uprav odšel če bi te takole prijel za želodec in pripomnil : Gospod kandidat, kake »sorte« sočivja pa ste povžili prav za prav danes da se vam napenja tako čez mero....
»Molči in glej da se spraviva na sveži zrak, potem sva rešena in na varnem.
»He, he! zdaj ti je postal zrak nakrat svež, prej je bil mrzel. Tu se vidi vpljiv najnih drv, kaj bo šele ko bodo res gorele! — Pa idiva, popravi si tvojo zalogo.«
Prišla sta res na »sveži zrak«, a na varno še ne, ker v tem hipu priskakljati dve črnolasi, dobro zaviti devi. —
»Tone !« šepne Jože omahuje »Tone, če se ne motim, jedna teh je moja milenka, uiti ni mogoče več, reši se vsaj ti.« Res je zapazila dekliška dvojica Toneta in vstavila gaje. »Kam? Kod? Od tod? Saj prideš z menoj? Ne?« — »Da, da!« Jože se je moral udati in Tone je ostal sam. V naglici pošlje par vzdihov in prošenj proti oblačnim nebesom glede srečne povrnitve svojega tovariša in njegovih polen, potem pa nadaljuje sam svojo pot, trdo se držeče kakor kak granadir
»Velikega Frica.« ..... Moral je Tone, da
dospe domov, prekoračiti glavni trg, ki je bil takrat neglede ostre burje precej živahno obljuden, ker bil je uprav pred-pustni čas. Srečno do sredine širnega trga. Tu postoji, se oddahne nekoliko ter pogleda na zvonikovo uro. Bila je šesta. —
»Kmalo bo večerja, potem bom pa sedel v gorkoti, malo si ogledam geologijo, potem pa.....«
»Pok!« udari suho smrekovo poleno, ki se je zmaznilo gorkemu, a za hip menda ne prav skrbnemu varstvu, ob kamenita tla ter pretrga nit Tonetovih mislij. Tone zanli, obrne se hitro in.... »pok!« pade drugo poleno ki je bilo sedaj bukovo. Gorkota, katere si pa ni želel, se zlije revežu po hrbtu nizdolu; krepko stisne suknjo in hoče odbežati. A naredil ni še petih korakov, ko jame vpiti za njim neka babura : »Ojl signor, ojla ! Počakajte, poglejte kaj ste zgubili !« in molela jc obe poleni kvišku. Ljudje so se vstavljali in gledali za »signorom,« a ta si ni hotel zmeniti za svoje blago, ampak je hitel v mraku naprej. Hitro zavije okoli ogla in misli uže: »Rešem sem!,« ko zadene ob debeluhastega moža in.....
»Pok, pokj!« trščiti dve poleni, obe sera to delal, dozdevalo se mi je, da se! bukovi, ob tla. Zadajstoječa množica poči j mi trga srce in da mi pada kos za kosom ' v glasen smeh. To prešine Toneta tako iz prs, tolažil sem si mislijo na tvojo da jame teči na vso moč.....
I butaro. Će bi pa vedel ali vsaj slutil, »Pok, pok, pok!« odmevali so še kako seje godilo med tem tebi, zapustil udarci slednjih padlih polen, dveh bukovih J bi bil ljubco, njene krasote in milobe, in jedne lipove.
samo da bi rešil
°J
solže
se mi
Urez sape pridrvi Tone domov, kjer, posilijo, ko se mislim nanje, same bukov....«
»Ne ; tudi smrekove so bile, slišal
zvali
tožnim vzdihom
Kakor ga je prešinjala gorkota, tako se sem to natanko po padcih.« ga je sprejemal sedaj zopet mraz. Ne-strpno čaka Jožeta. Čez dolgo uro res' začuje njegove korake in čisti glas, ki je j
»Škoda, škoda !«
► Prav se nama godi: kradla sva.« No sedaj mi že moializiraj. Bejži
dejal: »Hej Tone, ali že kuriš ? Kaj dobro Tone saj nisi postni pridi greje ? Ha; ne kako je pri jetno? — Čakaj, kmalu bom i jaz gori, samo da se jedenkrat znajdem čez te stopnjiee. Šment greje? Ha: ne kako je prijetno ? — Čakaj kmalo bom i jaz gori, samo da se le-denkrat znajdem čez te stopnjiee. Šment, posveti no! — Tu sem ! — Kaj se pa držiš kakor kaka kisla repa brez zabele ? Brrr..... kaj pa je to? Ali peč ne vsleče?«
»Vlekla bi že vlekla, ko bi imela
kaj.«
Ka-aj ? in tvoja polona?«
»Pa tvoja?«
»Grom in suha polenovka, kje jih imaš ?«
»Kjer ti.«
»Torej si kuril po cesti.«
»Menda.«
»To ni odgovor.«
»Seveda, kaj pak, veruj mi !«
»O o-o !« vsaki teh glasov bil je za terco nižji od prvega, in pri vsakem se je spustil Jože nižje proti podu : najprej na mizo, potoni na stol, dokler jo obsedel slednjič na nizkem zaboju. — Obupen molk.
»Tone povej kako je bilo.« — Tone mu vstreže.
»Tepec ! Ha. ha trzba ti je bilo gledati na uro!«
»Kaj pa ali ti, je bilo treba iti z ono-frtavko.«
»Tone, Tone,« de turobno Jože, »drugače ni bilo mogoče. Najprej je hodila le tako zraven mene; tiščal sem polena še trdno k sebi. Potem se mi je jela uže muzati okoli života, in tu so padla prva polena. Nato me je prijela pod pazduho ter zavozila v temno ulico. Jože, sem si mislil, če te sedaj objame in začuti ono, ono.,... oj, saj tako še preveč trdi, da imam leseno srce, ča se sedaj še povrh
u veri, da imam tudi lesena rebra..... Ne,
to ne sme biti, sem sklenil v mojem srcu, in skrivoma je drsala preklja za prekljo na tla. Tone, ti ne veš s kakim ebčuktom
car.
lo ti
rečem pri prihodnji priliki se jih lotim.« »Cesa — pridig?« »Ne polen !«
*
Mila, mila Jelica.
Kje raste mi zdravilna roža? Ima ves svet li tak obliž, da bi ozdravil tebe rana, ki v srcu mojem krvaviš?
Razdrapana je duša moja, ko brez miru okrog divjam v bolesti divji, mi moreči, znajoč ne kod, znajoč ne kam.
Ze davno vdušil bi v valovih naznosno svoje 1 >i 1 gorje. Uničil hedno to življenje, nesrečno vpokojil t-ive.
Da bila ni še o pravem času mi misel šinila v glavo: Al' kaj, pri vilah če povodnih
bi skupil tudi jo tako.
#
* *
Pač bil sem svoje dni junak. In pesništvu sem se poskusil,. Kar že pred mano mnog bedak, neslane šale bil sem brusil.
Zato poet sem bil postal in zlagal sem pod psevdonimom, da' z drugih sem se norčeval, zanašal niti pobratimom.
Ze davno »Brivcu« jaz sem znan, to znanje bridko je že plačal.
— Ker kuhal zmir sem sok neslan, včasih še sam ne ve

Jezična Polonca.
XXV.
mu naročnike sem odvračal.
Po tem me lahko vsak spozna, zapel sem špansko segvedilo. Ker le novost nam lovor da, vpeljal sem novo bil merilo.
Drag. Koderman
Zadnič sem šla na plac, pa me sreča en kmet, pa prav': »Ti punca, kje se pa gre tukaj v Trst?« Jest ga gledam, k' sem mislila, de se norca dela iz mene, potlej mu pa vsejedno pokažem, kje se gre v Trst. »Kdaj bom pa tam ?« prav' kmet. Jest k' še nisem nikol' tolk daleč k nogam hodila, mal pomislem, pa pravem: »okol' dva dni.« »Dva dni?" prav' kmet. »Jest ne vem glih prov«, rečem, pa k'jest »Brivca« vselej dva dni pozneje dobim, koker izide, bo že približno tolko. »No, punca, k' si ti tolk kunštna, mi pa povej, kam je bolj daleč iz Iblane v nebesa al' v Trst?" prav' kmet in se mi namuzne poredno. Jest sem mislila, de se možu' meša, pa pravem : »Saj ne veste, koko deleč je v nebesi.« »Kaušne vere si pa, de tega ne veš?« prav'kmet. »Katolške!« rečem. »No, če si katolške vere«, prav kmet, »boš pa tud' vedla, de je v nebesa le en dan al pa še menj.« »Jest še tega nisem nikol v evange'lj' slišala«, rečem. »Si že, si že«, prav' kmet naprej, »pa povej, kdaj je ta desni razbojnik ne križ v nebesa prišel? »Se tist dan, koker Kristuš«, ogovorim. »No, videš, sej mu je Bog na križ rekel: Še danes boš z menoj v raj, torej gotov ne more bit v nebesa delj koker k veče:n on dan«. »To je pa res«, pravem, »sej človk marsikej ve, samo de ve.« »Ti punca«, prav kmet in gre za menoj, k' je videl, de se men' na plac mudi, »kje je pa frnn-j eiškanska al' flečkajnarska cerkev. Rad bi za eno mašo dal.« »Tam le«, rečem in mu jo pokažem, »al' per vas nimate nobenga | duhovna, de b'maše bral«. »Viš, ti punca, k' si precej brihtna videt, t' bom pa povedal«, prav' kmet. »Naš gospod fajmojšter
Nemško-kitajski general Waldersee.
»Moj Viljem, mi je dal povelje naj vse Kitajce polovini ali kakor mravljince poteptam z nemškim kopitom. Tu sem že neverni koliko mesecev, pa še do danes me ni kitajski cesar v zahvalo povabil na kosilo ali vsaj na ruski čaj. To si hočem zapomniti in v notes zapisati.
tko tisto politko gonjo še bolj koker pa biro. V vsak pridgi in druzga koker zmerjanje tisteh, k' take eajtenge bero, k' niso fajmoštru všeč. Pa če le človk k' njim pride, al' če za kakšno mašo pernese al' če pernese otroka krstit al' mrliča pokopavat, vselej in zmerom vpijejo na ušesa, de bomo vsi frdaman, če ne bomo tko delal', koker fajmošter čjo. Zato jih pa per nas nobeden videt ne more; ne de i)' rekel, de so slab gospod, o ne, prav obilni so, torte obrajtajo bel j koker kislo zelje, ampak samo ta falar imajo, de politko gonjo. Posebno fantje jih imajo na pik', to pa zato, k' so jim prepovedal ples in petje po noč čez vas. To je res vendar prevrč. Sej mende to ni tak greh, če mlada kri zapoje par domačih pesmi. (le dozdej naš kmet ni bil frdaman, k' je, bil mlad, vedno pel. mende tud zdej ne bo, če bojo fantje po vas' prepevali. Pa poslušaj, kaj je oni dan per nas per spraševanj blo. Nekega fanta so gospod fajmošter vprašal, kaj je najgr'ga na svet', zato k' so vedli, de je ves navihan... Pa veš, kaj je odgovoril?« »Kaj bom jest vedla.« pravim, »sej nisem bla zraven.« »Rekel je«, prav' kmet in mi zašepeta na uho, »de je najgrše, če se plenice bliz' cerkve suše.« »Ti grdavš ti«, pravim, »kaj so pa gospod fajmošter rekli?« »Kaj so rekli ? — cegelc so mu dal brž, pa tko dobri so bli ž njim, pa sram jih blo. No videš, de t' povem, zakaj bom tuki za mašo dal. Naš gospod fajmošter b' jo gotov ne vzel, če b' rekel, naj b' bla v ta dober namen, de b' naš gospod faj mojster politko pustli, za kra mislem za mašo dat'. Zato bom tuki plac°l, k' mislem, de se menih' ne menjo več za politko. Mislem, de bo potem maša uslišanu.« Po teh besedah mi seže v roke, pa gre k' frančiš-karnarjem za mašo dat.
Jest scer nisem mislila tega povedat, k' vem, de se per nas na Kranjskem povsod tko godi, pa k' se nam ženskam ne Siska v politko se vtikat. Pa k' tista Katra v »Slovenskem' List« tko učen' govori, koker b' bla s Šuštcršičem vkep v šolo hodila, sem pa djala: tud jest morem kej povedat'. De nisem tko učena koker Katra, ki »iz eekarja« stresa svoje učenost, ni ne smete zamert', sej veste, do sem jest priprosta dekle iz kmetov doma, k' o politki ne vem drugeč, kar v pridgi slišem.
Zato pa adijo za dans. pa drugbot še kej lepga !
Polonca
kuharca v lblan per eneh nobl ldeh.
Pevsko društvo „KOLO" v Trstu. Vabilo
na
KONCERT
katerega priredi pevsko društvo »Kolo« v pondeljek 25 marca ob 7. uri pop. pri »Ogerskem kralju < ulica Comerciale štv. 5 (za kavarno Fabris.) k oricertu svi ra v o j a š k i orkester p e š p o 1 k a št. 97. Petje vodi društveni pevovodja F. Pertot Vstopnina h koncertu 30 li ve., za osebo, sedeži 20 livč.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
Na nekeui koncertu zahtevalo je občinstvo, da hi godba zasvirala neko himno. — Pevci se niso hoteli udati tej zahtevi ; zato je nastalo upitje in vik po dvorani. V tem stopi na oder komesar ter izjavi, da se slavnem občinstvu ne more udati, ker ta točka ni v programu. Nekdo hudo mušno praša; A vi gospod komesar, ste li v programu ?
Vrač,
V nekem vagonu sede dve gospi in jeden gospod. Gospi se pogovarjate v enomer, in bolj ko je železnica rapotala, bolj so kričale, da bi se razumele. Na enkrat reče jedna : Gospod, ali vas morda boli glava od našega razgovora ! O najmanje, milostivi, saj sem že 20 let poročen.
A. Meni se zdi po vašem velikem nosu,
da šte čifut. A. Prevarili ste se. Ali meni Ke dozdeva, sodeč vas po vaših velikih ušesi 1, da ste osel. No, sami vidite da se niseni prevari 1.
Iz Zupančičevega:
„Soda opojnosti"...!
Počasi se spušča debela noč na zemljo temno..., obnesel je dan svoje peto proč v sivo nebo...
zelene zvezde se milo tresb
in meni želb, naj spavam sladko.
— Neumne zvezde pa ne vedo:
kaj je ljubezni moč...
kaj hoče človek so svojo glavo,
kaj dela človek se svojo glavo,
če je pri ljuhei — VSO noč..........!
„ - ž".
BRIVEC
Sti. 5
Vezana pripovedka o je/11.
Tam pri čarman na Zaplaz, So naši popotniki ujeli žival Povem naravnost bil je jež ; Trdo prijeti njega nesmeš Mrhač bil je ta krmižljav, Zvunej je za svinjakom brav.
V	grmovju nekej zašumi :
V	hišo on hitro zbeži. Za mizo sede in pove : Strašne reči se zunaj gode Zunaj po kosti nekaj šumi;
Pojte no pogledat, prijatelji moji-Vi. Jazbeta strah nikol nič ni. On precej ven leti
V	grmovje seže prec z roko; Spečega ježa not dobo.
V	hišo teče žnjim vesel. Za nič ste Vi mestjan Joža, Vi ste se zbal tako,
Da potrebe .opra v t ni časa blo.
Bi radi vsi mesa t>1 i sit.
Pa pravi rrodro-cofsecretač;
Nebomo sit, nas je preveč.
Ta krofast nadalje prav;
Saj če nam se jež bo dober zdel
Mrhač za druzga nam bo skrbel.
Pa se tud Ivoruzman oglas :
Ali naredili bomo kej klobas
Saj ne bomo vsi mesa dobil,
Bomo saj klobase vil.
Na ježa pade zdaj cof secretar,
Pa ta ga ui ubral
Od zad mu štih je dal
Prmejduš, se ga ja ni bal ?
Preklete šeme prav nov mesar,
Neznate klat, .stopite proč —
Ce prav je zvit kakor klopčič;
Ga vendar klat ni kunštno nič.
Jaz bom eilov na srce,
Mrhar pa pravi: — to se ve, —
Če ti srce mu boš ubral,
Micki na jazbini v dar ga jaz bom dal
Porine pibcč nov mesar,
Se sunt, ne upa več.
Mesto da bi ga zadel v srce,
Ga vbode tam — kjer iz njega vre.
Takrat pa Car.i man k ježu skoč,
Ne vidi se dobro, pravi, je noč,
Pa jaz mu bom najdel žlak ;
Sem kunšten bolj kot prejšen spak.
In kaj tud temu se zgodi,
On dregne ježa in fali.
Uboga žival — ves je krvav;
Življenja — še ni dal.
Ta še le pravi je klavec,
Od ježa zbode se na palec
Živali vsmrtil še ni;
Sebe ranil je do krvi
Pristopi zopet Racman zdej, Pravi: po koži mi je žal Odri bi ga jaz na meh ; No zdaj ste pa vso zrezali, greli. Že prodno je kuhan bil Z lonca so ga potegnil. Sli so jest ga za vodnjak. Da v zobe gledal jim ni vsak. Mrhač prav: kole je grenak, Jezbe pa: kok je sladak Raca-mana dva pa pravita: Malo po svinjini duh ima.
figa — ven.
7?
V album.
Sušteršičevcmu sv. Duhu ! Tvoje delovanje v Šušteršiču dokazuje, da nisi »nepartajičen«, kakor bi moral biti ! — ampak da si — zoper Slovence!!
Razžaljeni: slovenski folk.
Mlada žena (možu, ki pride kaj »vesel« ob 3 zjutraj domov): Žc zopet si vesel ... ti misliš samo na — svojo zabavo ! !!
j • _
Mladenič: (svoji ljubici).. . Kaj moram še čakati . . . uro, dan, mesec, leto... Ona: Potrpi samo še toliko, da se luna skrije za tisti siv oblak
Vsaka kokošje pametnejša nego smo mi! Ona lahko jajce zvali — Mi pa ga — »ne mor'mo« !
»Vsakemu svoje!« je naklestil —Angleža
je rekel Bur in

T e 1 e p i s i .
Rojan 19. 3. 901. Don Jurizza si je nabavil papagala, ki kriči ves božji dan : »Živio slovenski Rojan!« — Ne vemo dali nas hoče za norca imeti (kdo ? — papagal ali Jurizza ? op. hud. st.) ali pa da li se je spreobrnil — Jurizza ! I Rojan 20/3.901. Kakor javlja »Avaati!« je Don Jurizza vpisal papagala za Slovenca, da ne bi Rojančanov razžalil!
Trst 20. 3. 901. Včeraj so zaključili v mestni seji, da bodo morali slovenski stariši, za vsakega otroka, ki se jim rodi, plačati 1 krono davka. Dr. Rvbaf je protestiral.
i Trst 20. 3. 901. Falb prorokuje: Če v tein mesecu dr. Gregorin kihne — poreče
Slovenec »Bog pomagaj«, »Edinast« pa — ' »Hvala !«
Ljubljana 20. 3. 901. »Slovenecpri i naša vest, da je spanj ska kraljica regenti-j nja poklicala Šuštoršiča v Madrid, da ji sestavi novo klerikalno ministerstvo. Tukaj so tega mnenja, da je najbrže tudi Spanj-ska kraljica slišala, da je v Šušteršieu sv Duh poosobljen.
K
DOPISI.
Na Greti. Zacartani Brivec! Evo me z metlo, da pometem strašanske smeti in gnoj pred Gretarskim pragom. — Tukaj imamo razne Brkine, Pivca ne, Vipavce in Kraševee, ki so prosili za kalabrežko občinsko pravico. Tu boš slišal kalabrežko mater, ki pravi v svoji slovenski ljubezni : »Moian pa punca v lašk šol dat, da se mal taljanskega nauči, in fantiča ravno tako : »da mu bodo »jankco« dal. Potem ni čuda, ako hčerka očeta imenuje: porco d'un ščavo.« Na Greti kar mrgoli te zgage in teh laških ščurkov. Tu cvete nemorala posebno v prašičjih hlevih, kjer leži v listju, mati — hči in ljubi — mrjasec pa njih otroci: vse v istem gnezdu. — Kaj hočete ako mati s hčerkani kvarta in zraven take slini, da bi se jih še pokvarjeni laški fakin sramoval. -
Kaj hočeš, ako trda kmetica doma s Prošeka svojo hčerko pelje v slavno »Lego« in ji med potoma govori: Daj da ti denem jabolko v košek« Otrok: »Mi no voio;« mati: pei mi ga voia. Bašta! —
Vohu No. 2.
Tržaški epistel — Brivcu. — Dragi
brivec, da si skušan mož in prebrisane glave tega ti nobeden nemore oporekati. Jaz pa še tudi dobro vem, da si dobrosrčen in da rad pomagaš kjer se tebi potrebno zdi.
Ker pa tudi ti nisi vseveden potrebuješ drugih pomoči. Poslušaj me torej in glej, da si dobro zapomniš ta moj za te prevažni in dober nasvet.
Kadar sediš v tvoji brivniei brez v.sacega posla in ti pridejo na misel morda, dobra dela usmiljena ubogaj me in uzemi v roke Ligurja »spokorne misli tega grešnika« tam dobiš zapisano, da je dobro nevedne podučiti, dvomlivcem prav sveto-i. t. d. Če se boš po takih navkih ravnal in jih kolikor je v tvoji moči opravljal boš vidil kake zasluge, da si pridobiš, pa tudi te zagotovim da se taki slučaji ne-
r\
bodo več ponavljali kakor ti bom jest: danes nebilo splošnega mnejna, da so italjani	a zaman ! Ne mule, ne osla, nobenega klju-
enga povedal, -ampak na uho da nebodo gozde požigali po njihovih receptih.	seta ni mogel dobiti, ki bi ga bilo peljalo v
drugi slišali, ker menda to že tudi ti	Priporočam ti torej v pribodnič, ila	kaki stari šajtergi, ali pa vsaj vzela na
dobro veš da preglasno šepetati ni zdravo, paziš. Ako boš imel priložnost govoriti z	svoja polomljena rebra in ga vlekla tja
poslušaje me. Najprvo bi ti nekoliko po- gosp. Venezianom daj mu tale nasvet,	doli, kjer so ga vsi nestrpno pričakovali...
vedalo državno zborskih volitvah v Trstu, pa kadar jim pride na misel kako gorko tega ti menda n; treba ravno razglati, to skuhati Slovencem, naj prvo opravijo svoj boš gotovo bolje vedel kakor pa moja 2H urni posi, potem naj gredo v sinagogo žena ki nepozna druzga kakor lonec in ter naj se pustijo od Kabinca požegnati pa huhovnieo, tudi nisi morda še pozabil, drugače jim bodo šle ž-buže ena za-kako so po volitvah krese po Tržaški j drugo — -laz postavim vse moje raztrgane kerle se je moral pobrati domov kjer ga okolici netili, pa ne da bi ti mislil da so , žepe in tudi še nekoliko dolga zraven, da je čakala druga pldha. Sini, hčere, vnuki, bili ti kresi v čast sv. Janezu krstni ku j če bi jim ti dal ta dober nasvet, pred no' vse je eno glasno kričalo ! » Brutto večioti, ne; vse drugo, saj si menda videl kako j se je vse to dogodilo bi ji.>. obvarval vseh te že col pa, che nonsiemo andai a Mon-seje Tržaška kamora ustila in po vseh teh nadlog, ter bi ti danes imel tvoje častno falcon.< — Mi, mi? ti, ti bruto orbo že
Bum ! Družina Miniussi je ostala na cedilu. Cela tolpa mularije je drvela za tem lahonskim oslom kričala in vpila; Brra. br—s-—z žvižganjem. Sedem sat, sedem sat, stari nono beži spat ! In Pičurel, pin-
svojili časnikih pisarila, da Slovenei gozde mesto v sinagogi, in tvoj list bi prišteval požigajo, da se s tem maščujejo, ker so bili pri volitvah premagani. Tako so oni
olpi
Tutto
Jest pa pravim, da so bili osta-parjeni, in da je celo ta blaženi Izrael že pripravil, — oj groza, strašni protest, katerega bi moral gospod Hortis v zbornici predlagati, — ali — ojoj. Poznaš stari pregovr: kdor drugemu jamo kopa sam v njo pade, in veš skoraj nekaj edna-cega se je tem svetnikom krivih nosov pripetilo. — Poslušaj pa nikar se ne sme-jaj, stvar je več pomilovanja kakor pa smeha vredna.
Veš, ravno ob času volitve se je si. gospoda na Magistratu domislila, da je \eč ulic v Trstu brez vode, da bode pri
anda. (Vodevo, ehe dometi šalamonske modrosti. Pazi torej v mani mangiremc salami della Lega e pribodnič in ne zamujaj dobrih nasvetov, beveremo sehampagna. H niente ! Prepira Še bi ti pa kaj v želodcu ostalo, dobiš ni bilo konca ne kraja. Pičurel se je ve-pa takoj porcijon gosje masti, — ali pa selil za toliko časa na dobitke leginega izraelske mane.	; plesa — a sedaj pa žrejo tržiški kaporiški
Nasvidenje torej, če boš priden ti — a devinskim Lahom pa še kosti ne pri-bo.dem o prvi priložnosti še kaj pametnega voščijo. Pičurel pa se drži kislo in kla-
povedal.
Brivčev o&leduh.
verno, ker je že plačal listek vstopnine pa niti povohal pečenega jančka.
Iz Devina. (Iz pustne dobe). Kako se jan|(0 . Kaj ti je rekla žena ko si je »pičurel barbeta« pripravljal na legi n j včeraj tako »zgodaj' domu! ples v Tržiču.	Jože: Veš kaj, če me češ poslušati dve uri
Že na vse zgodaj capljal je k brivcu Pierotu, da mu je ošpičnil Umbertovo brado, ošminkal in naslikal njegove grde sive volitvah lažjo izhajala ta si. gospoda velic brke. Pa glej ga spaka! domov prišedši temn, daje v Trstu in okolici veliko se postavi hitro pred zrcalo in kaj zapazi? brezposelnih delavcev, poklicala več sto (Brčiće so prišle iz ravnotežja in dlake v' x lastovic iz Italje; kamora je menda mislila kozji bradi niso bile več v centrumu. da če bi pri tem vodovodu delali doma Eins ! z\vei ! jo mahne nazaj ter že na
— pa ti -povem
2000 hlač
čisti kamgarn po 4 gl. dokler zaloga traja. ! Obleka iz sukna za gospode od S do 40 K
>Co,
Vrlina suknja za gospode
doma-	Eins ! zwei
čini bi voda smrdela po Slovencih ter bi	vratih brivnice zakriči na vse grlo:	1 Havelok iz kamel ine dlak<
tako Trst zgubil svojo lastinskojudovsko	Piero, no že in mezo la barba». Iz briv- J:,(|UOt-obleka
veljavo. Ker so ]>a te laške lastovice na-	niče korakal je po vasi, ter stresal svoje
vajane gorkoti in so kakor po nesreči	prismojene kvante o leginem plesu. Popol-
naletele na tako kruti mraz, hoteli so si	dne pa je bil že »tutto hišo.« Kupi si še
,steni pomagati, da so začeli na račun	pol ducata šjisterkub in si jih nastavi v
slovenskih poštenjakov požigati. —	žep po vrsti. Vsi ga gledajo in občudujejo j
Saj veš da je ni sreče brez nesreče,	in eden mu še celo reče: »Šior Popi! la,
S S 24
40
24
flo
(in višje). Samo v
„An&leta sHaiiščii oblek" Ljubljana,
Resljova ulica •'».
Ko je zadnjič oni lep gozdič na	vadi presto, se no ritarderaj, la giardi-1
Tersteniku gorel, je v bližini tega požara	mera gia spetta.« Pičurel: E mi, ahcho se j
smuknilo pet laških lastovic volku v žrelo,	la giardimera že tutta piena por mi fa j
namreč žandarji so jih vjeli in ti so bili	posto. Siamo in cintjiio di famiglia Mi- (
tako pošteni, da so sami pripoznali, da so	nussi. Ko pride na »liauptplatz« vidi, da j
za kratek čas gozd zažigali. Vidiš kam se	jo giardimera že polna in da njega pred- ^
je slovensko maščevanje zasukalo. Kaj pa	sodnika lego nočejo več sprejeti. Tedaj pa
s tistim protestom, slišal sem da jo dobil	ga pograbi sveta jeza in neusmiljeno se
svojo tekočo številko, ter da so ga v ta-	začno dreti: »Komo, por mi no že piu
knili med mešano robo, v tisti e k si bi t,	posto, oho sono il primo della Lega. Qui!|
kako mu že pravjo — alla koprophor.	il biblieto, che go čiolto gia por entrata.
Kaj misliš ni to velika nesreča za krive	A vso javkanje ni pomagalo nič. Tudi j
nose. Zagotovim ti, da če bi se o	njegova »Bella« se jo mogla skobacati iz
pravem času domislili ter bi dal kak dober	giardimfere. Sedaj pa si začne ubogi Pičn-
nasvet gospodu Benečanu in Klapi, bi	rel brusiti pete tekati od Petra do Pavla,
Največja izber konfeetie za dame zadnje novosti po najnižji ceni.
Jaipieti za spomlad s podlago po .'! gl. Jaqueti za spomlad z svilnato podlago, najfinejše izdelani po 7 gl.
(in višjo.)
Tudi Parižki, Berolinski in Dunajski modeli v zalogi.
Naročila oblek za gospodo po mori izvršč so na Dunaju najfinejše trpežno ter po najnižji ceni.
Roba se pošilja na izber na vse kraje.
Z volespoštovanjeni
Oroslav Bernatović.
••t

Btr. 7

Svoji k svojim
Podpisani naznanja si. občinstvu, da toči v svoji gostilni, katera se nahaja v
ulici Giotto štev. 5

najboljša vina 1. vrste in sieer:
Refošk istrski po 48 kr. liter Črno istrsko 40 „ „ Belo vipavsko ,, 40 „ ,,
Za pošiljatve v sodcih po 30 litrov znižam ceno na vseli teli vrstah vin za 4 kr. pri litru.
Opozarjam tudi da držim v svoji gostilni izvrstna mrzla in topla jedila v vsakem času.
Priporoča se za obilen obisk s poštovanjem
Anton Babnik, krčmar.
XXKKXXXXXXXXXXX
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
I TRST - Via Malenu ton št 1 - TS RT , Zaloga pohištva za Jedilnice, spalnice in j sprejemnice, žlmnic in peresnic, ogledal ln železnih blagajn, po cenah, da se ni Dati konkurence.
XXXXXXXXXXXXXXX
XXXXXXXXXXXXXXX
Kdor ali ima za dati
stanovanja, magazine, hiše, dvorce (viline) vrte itd.
naj se potrudi do
Taler-ja
ulica Chiozza štev. 12.
xxxxxxxxxxxxxxx
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlidno apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki eas v zalogi pri Marinu Lukšu na Prošeku.
Cene ugodne.
pride z najbolj skrhano britvijo obrit onega, ki se ne zavaruje pri banki
„Slaviji",
pohištva vsake vrste
— od
l Alessandro Levi Minzi v Trstu [
) Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje) {
1 5
Bosrat Izbor v tapelarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence. ^
Predmeti stavijo se na brod ali žele ziiico brez da bi se za to kaj zaračuitao
t <
katera je jedini slovanski zavarovalni zavod med nami. Ona zavaruje človeško življenje na najrazličnejše načine; poslopja in premičnine pa proti požarnim škodam. Tarife ima ta naša domača zavarovalnica tako nizke in izplačuje škode tako točno in kuhuitno, da je pao dolžnost vsa-cega zavednega Slovenca okleniti se je, zlasti ker mu daje večje varnost, ko katera koli druga zavarovalnica. Narodna dolžnost bodi torej Slovencem pri »Slaviji« iskali zavetišča.
..Svoji k svojim!"
Koncem leta 1899 iznašala je banke »S 1 a v i je«
letna zavarovalnina............K 5,267.195*44 h
rezerve in fondi...............K 20.579.495-88 »
dosedanja izplačila................... K 62,922.942-86 «
Vsa pojasnila daje drage volje generalni zastop banke »Slavije«, V Ljubljani Gospodske ul. št. 12 ter krajna zastopstva po vseh večjih krajih.
m»jr_ A fe-ar. ju ^ A^ A
MARTIN MARC
priporoča našim domačinom svojo gostilno
6 pri stari pcrici
6 „ALI/ ANTICA LAVANDAIA" f
A v ul>ci Industria št. 39. pri sv. Jakobu.
Toči dobro istrsko po 40 nov. dalmatinsko » ;36 » belo vipavsko » 40 » Za družine ne manj od 5 lit. 4 nov. manj.
Dobi se vedno gorka in mrzla kuhinja, priskrbljena z dobri jedili.
/ / / / / / / / / / /
i
v__j.
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših pogojev.
Posojila
na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižiče, na tekoči račun in na gira-conto s 4V-% obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlc najkulantneje. Borzna naročila.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj »lom ? Ga imam. — Imate družino? Dve hčerki. Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? Nisem še. -Neprevidni je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 10.400000 zal »ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je zuašaia 31. det;. I81K5. 122 milijonov K 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 918.000 K.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg. - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. [Ceniki na razpolago,
»OOOOOOOOOOOGOC
„Slovenka",
glasilo slovenskega ženstva v Tustu. Mesečnik s poučno in zabavno vsebino, kakor razprave o ženskem vprašanju, vzgoji, zdravstvu itd. Lepe povesti in pesmi. Cena za vse leto 6 kron, za pol in četrt leta r a z-merno. Naroča se pri upravnistvu
„SLOVENKE, Trst, Via Molino piccolo 3. II.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - olioa S. Catarina it. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo iu drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Poriorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i ž e 1 e žj e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, počinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. "^B
rearistrovana zadruga x omejenim poroštvom,
edini iu prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zarod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji) Obresti ne vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik nc prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.6«3.7«
1893	„ 38.245.13
1894	„ 19.741.««
1895	„ «.644.52 189« „ 125.448.27
1897	„ 1 «4.907.79
1898	„ 2« 1.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.09510
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekar i jo. — Postreže vsaki čas s zvežiin kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
IHT ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča sc udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

izšel je
Brivčev koledar
za leto 1901. * * *
,.Brivcev Koledar" ki letos velja semo 25. nov. (50 sšot.) prinaša, razno gradivo šaljive in podučne vsebine
tudi je bogat lepih slik.
„Brivčev Koledar" dobiš povsod kjer se Brivec prodaja; torej po tobakarnah v Trstu, Ljubljani, Gorici, Celju, Kranju in Pulju, — pa tudi na železniških postajah v St. Andreju, Nabrežini, St. Petru, Pragerskem, Zidanem mostu in v Ljubljani. —
Naročiš sc ga lehko tudi pri vpravništu „Brivca" v Trstu. — Pošilja se samo proti poštnem povzetju.
Upravništvo ,,Brivca.''
Lastnik in urednik. Mil o S KamuSčlč, odgov, urednik Ante Švara
Izdaja in tiska tiskarna „Edinosti" v Trsti;.