Ql^om y^AND f~yiC6tlCG.: NO. 77 AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, APRIL 18, 1952 LETO LIII — VOL. LIII Razgled po Euclidu MICHAEL J. BOTCH councilman 3. varde poročevalec Mestni koncil v Euclidu je soglasno odobril rezonanje bivše hiše probatnega sodnika Nelsona J. Brewer-ja, 21900 Euclid Ave., da se jo dovoli uporabljati kot pogrebni zavod.—Eugene C. Brickman od C. R. Brickman & Sons, 7204 Superior Ave., je predložil mestni zbornici pismo, podpisano od šestih lastnikov sosednih hiš in zemljišč, v ka- terem ugotavljajo, da nimajo štrajk pričel proti propagandi, Konec stavke pri Republic Steel (orp. v Clevelandu, Ohio V sredo popoldne so se vrnili na delo delavci drugega šifta, s čemer je bila stavka končana. CLEVELAND. — V sredo je bila obnovljena polna proizvodnja v Republic Steel Corp., ko je pričelo popoldne ob treh 800 delavcev z delom, s čemer je bil končan štrajk, ki ga je pred tem pričelo 800 delavcev na dnevnem šiftu, in sicer v protest proti “zlobni protiunijski propagandi.” W. F. Donovan, dist. CIO direktor, je zanikal, da bi bila ta stavka pod vodstvom unijskih voditeljev. Dejal je, da se je ta ničesar proti tozadevni nameri. Pričetek preiskave rdečih aktivnosti v Clevelandu Preiskavo vodi senator Arthur V. Watkins, republikanec iz države Utah. CLEVELAND. — Včeraj je začel s preiskavo in zasliševanjem o komunističnih aktivnostih v International Union of Electrical Workers zvezni senatni odbor, pred katerim bosta nastopila kot priči poleg Johna E. Janowitza, podtalnega FBI agenta, tudi dva bivša člana te unije. To sta Charles Eimer in John Kreilach. Eimer bo povedal, da je pripadal komunist, partiji, Kreilach, ki je bil svoječasno predsednik unijskega locala v Relli-ance tovarni, pa bo povedal, da se je udeležil več sej komunistične partije, dasi ni bil njen član. Zasliševanje in preiskavo bo vodil senator Arthur V. Watkins, republikanec iz države Utah. Japonska postane 28. t. m. suverena država WASHINGTON. — Dne 28. aprila bo formalno končano vojno stanje z Japonsko in tega dne postane Japonska spet suverena država, kakršna je bila do svojega poraza v drugi svetovni vojni. Predsednik Truman je 15. aprila podpisal mirovno pogodbo za Japonsko, ki jo je sklenilo in podpisalo 49 narodov, toda ne Sovjetska zveza. Vremenski prerok pravi: Danes sončno, jasno in toplo. Jutri deloma oblačno in toplo. ki jo je pošiljala Republic družba po pošti svojim delavcem, tikajoči se nedavnega zasega jeklarske industrije. “Jaz nikakor ne morem zameriti delavcem, če čutijo tako kakor čutijo vočigled napadanja unije od strani družbe ter napadanja predsednika Trumana, ki je ukazal zaseči industrijo, da je s tem preprečil štrajk, ki nam Tržaški Slovenci o rešitvi perečega tržaškega vprašanja O bodočnosti Trsta zavzema- Konec stavke voznikov avtobusov v Akronu, 0. AKRON, O. — Dne 16. aprila so tukaj po dvotedenski stavki zopet začeli voziti avtobusi. Vozniki so namreč sprejeli ponudbo delodajalcev za 12 centov zvišanja mezde na uro. Po novi lestvici dobe $1.60 na uro. Nova pogodba je bila sklenjena med Akron Transportation Co., in Local 1, CIO Transport Workers, in Local 762, AFL International Ass’n of Machinist, katere člani so se tudi zadovoljili z 12-centnim zvišanjem mezde na uro. West. Union Telegraph naj prevzame vlada, pravijo unionisti Vlada naj telegrafsko družbo kupi in jo sama upravlja. CLEVELAND. — Na seji AF of L, ki se je vršila v sredo zvečer, je neki zastopnik unije dejal, da bi morala zvezna vlada kupiti in obratovati Western Union Telegraph Co. Theodore T. Freeman, predsednik cleve-ga je industrija vsiljevala”, je j ianc[skega locala št. 5, je izjavil, rekel Donovan. j-,j kii0 uniji zelo ustreženo, ______q______ če bi vlada kupila in upravljala to družbo. , Pozivajoč druge unije, naj podpro telegrafiste, je Freeman ^ dejal, da ni družba ponudila ni-|ti centa v pogajanjih, ki so trajala več mesecev. Prosil je tudi za delno delo štrajkarjem. Wm Finegan, tajnik federaci-• . . . ..W i i je, je rekel časnikarjem, da upa, JO isto stahsce kakor ga za- da se bo federacija držala svo_ vzema nas list m zdaj tudi je politike in da ne bo v primar. V ada ugoslavije. j njb volitvah v maju nikogar in- List “Demokracija”, ki izha- dorsirala. ja v Trstu, objavlja daljši članek o tržaškem vprašanju in u-gotavlja v njem med drugim tudi tole: PREDSEDNIK TRUMAN NAD POPLAVLJENIMI KRAJINAMI Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Predsednik Truman si je ogledal iz letala poplavljene pokrajine srednjezapadnih držav. — Po svojem povratku v Washington je dejal, da je nesreča hujša kot si jo je predstavljal. OMAHA, Neb. - - Predsednik rekel Val Paterson, republikan-Truman je apeliral na governor- ski governor Nebraske, časni- Begunci iz Vzhodne Nemčije beže na Zapad BERLIN. 1949 do konca 1950 je več kot 130,000 oseb iz Vzhodne Nemčije pribežalo v zapadni Berlin. je držav, ki so prizadete po. povodnji, da se združijo v boju za uresničenje projektov, ki bi odvračali oz. zmanjševali nevarnost poplav, proti katerim projektom se vodi borba v kongresu. Predsednik je obdolžil ekonomski blok kongresa, da je — onemogočil uresničenje nekaterih najvažnejših projektov”, ki jih je on priporočil v svojem letnem proračunu. Dodal je, da bo obnovil boj za uzakonitev ogromnega programa za kontroliranje poplav kakor tudi za zavarovalnino proti škodi, ki jo povzročajo povodnji. “Kar sem videl iz letala, je bilo naravnost žalostno”, je izjavil predsednik časnikarjem ob svojem povratku v Washington sf jo predstavljal”. Dejal je tu-iz poplavljenih pokrajin. “Ne di, da je zdaj bolj kot kdaj prej morete si kaj, da bi se ne čutili prepričan o neobhodni potrebi žalostne, ko vidite ljudi, ki jim ^ izvedbe programa za kontroli-je voda odnesla domove.” ranje povodnji oz. za prepreče- Po predsednikove m govoru je nje slednjih. karjem: “Predsednik je naslovil j svoje besede na neprave ljudi. Governerji srednjezapadnih držav ne potrebujejo nikake šole z ozirom na kontrolo poplav. Tako šolo potrebuje zvezni kongres. Senator Hickenlooper, republikanec iz Iowe, pa je dejal, da je predsednik naglasil resno in nevarno situacijo, o kateri je upati, da bo ^izzvala pozornost kongresa. — Predsednik je prispel po ogledu pokrajin v Oma-ho, kjer je imel konferenco z governerji Nebraske, Iowe, Minnesote, obeh Dakot, Illinoisa in Wisconsina. Ko je stopil predsednik po svojem povratku v WTashingto-nu iz letala, je rekel časnikarjem: “Nesreča je hujša kot sem Acheson: Zapad ne bo nasedel na sovjetske limanice! Moskovska konferenca in njene overture so samo utvara, da se uspava Zapad. Pereč “zajčji problem” v Avstraliji WELLINGTON, N. Z. — Avstralija in Nova Zelandija imata več zajcev kot vsega drugega in ne vesta, kam z njimi. Lovci na zajce želijo, da bi jih vlada ščitila, češ da bi se njihovo meso v zamrznjenem stanju lahko pošiljalo v Anglijo, kjer bi odpomoglo ondotne-mu pomanjkanju mesa. Vlad- “Pojavil se je nov element, ki je v stanju spraviti stvar na pravi tir. Jugoslavija se je končno vendar po dolgem kolebanju __ . .. ...... , ,. .v , . . v v/ Vsi prosim, da bi lih priznali za prepričala, da le mogoča rešitev, ,.7V . j i-v ' v h,. - . , politične begunce, da bi dobili tržaškega vprašanja edinole vu , . , , , . . j, tako pravico do zapadnonem- okviru mirovne pogodbe iz leta V1 , v . 1947, KAR SMO MI DEMO- državljanstva, ali da bi se KRATSKI SLOVENCI VEDNO a 'k" nasellh v Zapadni Nem- IN POVSOD DOMA IN V TU- ^ x . , . .. JINI, OB VSAKI PRILIKI OD- Le|a ^951 pa Sve 36 ° LOČNO NAGLAS ALI IN DO-^110 beguncev ze na 190,000. KAZOVALI! Novo stahsce. ki ^ WA|SHINGTON. — William meso. WASHINGTON. — Državni tajnik Acheson je v sredo izja-jne oblasti pa pravijo> da je tre_ vil. da po Sovjetih sponzorirani | ba zajčjo nadk)g0 pokončevati) Svetovni ekonomski konferenci da bodo imele ovce yeč paše< ki Od začetka leta v Moskvi nhuspel njen poglavijso koncem konca tudi ni smoter, — da bi zavrla obrambna prizadevanja Zapada. Zdr. države smatrajo, da mami Sovjeti j a z izgledi na trgovinske pogodbe in s svojimi mi-, rovnimi manevri Zapad, da bi 50 aretirali 15 teroristov, ki so postal manj čuječ in da bi po- ^toženi zarote za umor polkov- Aretacije 15 teroristov v Venezueli CARACAS, Venezuela. — Tu Koncert Glasbene Matice— Glasbena Matica priredi v nedeljo popoldne ob 4. uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. koncert z bogatim sporedom. Vstopnice so naprodaj v Oraž-movi trgovini na St. Clair Ave. Sv. misijon— Pri fari sv. Marije Vnebovze-te se prične v nedeljo sv. misijon v slovenskem jeziku. Misijon bo vodil znani slovenski misijonar P. Odilo Hajnšek, O. F. M. — Večerna pobožnost bo ob 7:30. Misijon bo zaključen v nedeljo 27. aprila. Sprememba časa sv. maš— Prihodnji dve nedelji se bo sv. maša pričela ob 10:30 namesto ob 10 kot običajno pri sv. Vidu. To pa zaradi tega, ker se vrši prvo sv. obhajilo pri sv. maši ob devetih to nedeljo, prihodnjo nedeljo bo pa začetek 40-urne pobožnosti tudi pri sv. maši ob devetih. Kampanja za staro železo— Deški skavti v st.clairski okolici bodo te dni zbirali staro železo. Ako ima kdo kaj starega železa in sploh kovine, ki bi jo daroval, naj pokliče HE 1-1572 ali pa UT 1-6587, pa bodo prišli iskat. Poroka— Mr. in Mrs. Joseph Krall, 9423 Benham Ave., naznanjata poroko svoje hčerke Evelyn z Do-naldom J. Gona, sinom Mr. in Mrs. Paul Gona, 4162 E. 139 St. Poroka bo v soboto 19. apnila ob 9. uri v cerkvi sv. Lovrenca. — Čestitamo! Na obisku— Mrs. Joseph Golovrsic iz Detroita, Mich., je prišla na obisk k svoji hčerki na 1238 E. 100 St. V Clevelandu bo ostala en teden. Seja— Podružnica št. 6 SMZ ima v nedeljo ob 1:30 sejo v šoli sv. Vida. Redna seja— Podružnica SMZ št. 5 ima v soboto zvečer ob 8. uri redno sejo v navadnih prostorih. V bolnišnico— pustil v svojem obrambnem pri. !nika_ Marcosa Pereza Jimineza, zadevanju. Komentirajoč o ponudbi Moskve, da je pripravljena pogajati se o vseh sporih in nesporazumih med Vzhodom in Zapadom, ‘močnega moža” vojaške vlade. Eisenhower v Belgiji BRUSELJ, Belgija. — General Eisenhower je prispel vče- Važni dnevi svetovne zgodovine ga je Jugoslavija pred kratkim Hijjman jgec knjige “Mr. Pre-!je Acheson dejal, da ne more ra iz Pariza v Bruselj, kjer si jč v tem vprašanju zavzela, pred- sjden^.,, • jzjavj] da namerava nobene resnične komunisti-1 ogledal častno četo, nato pa šel S — ustanovljeno. To stališče Jugo- Deial je, da bo Truman prištet slavij e je velik korak naprej h med štiri največje ameriške končni rešitvi tega tako pereče- predsednike zaradi njegovih ga, za vse tržaško prebivalstvo velikih prispevkov svetu. Med narodi bakteriološko Koreji. vojno v Češka delegacija v Peipingu RIM. — Unija tiskarjev je j proglasila za včeraj 24 ur traja-j HONG KONG. — Dne 13. a-življenjskega in za Srednjo Ev-(temi je imenoval Trumanovo 'j0čo stavko. Unija zahteva 15- prila je prispela v Peiping če-ropo izrednega gospodarskega! doktrino in Zvezo atlantskih odstotno zvišanje plače za stav- ška delegacija, ki šteje sedem in političnega vprašanja. | drž zav. jce in tiskarje. članov. Dne 18. aprila 1775 je Paul Revere izvedel svojo slavno ježo. — Istega dne leta 1906 velik potres v San Franciscu. Dne 19. aprila 1775 se je vršila velika bitka osvobodilne vojne pri Lexingtonu in Concordu. Dne 20. aprila 1861 se je general Robert E. Lee odpovedal oficirskemu činu v U. S. armadi. “Katoliški komunisti ’ v Italiji izstopili iz komunistične stranke RIM. — Pet bojevitih komu- poslanca Aldo Cucčhi in Valdo komunistične partije, je podpi- Izjavo, ki jo je objavil vati-nističnih intelektualcev, bivših Magnani, ki sta ob izstopu za- sala javno izjavo, ki jo je obja- kanski list, so podpisali sledeči: voditeljev levega krila katoliške i0putnda vrata pred 0brazi ko-lvil vatikanski časopis L’Osser-1 Felice Balvo, Sandro d’Ostiani, j stranke, se je odpovedalo itali- , ivatore Romano. V njej izjav-iMario Motta, Ubaldo Scassella- janski komunistični partiji ter munis ov> ar se le ZS° 10 me_ ijaj0i da so pretrgali svoje vezi ti in Giorgio Sebrecondi. Ome- se vrnilo v katoliško območje,,seca JanuarJa' s komunizmom izjavljajoč, da so “spoznali res-j Izstop zadnje imenovanih pa 1951, d0 česar jih je pripravila: ničnost cerkvene postavke, da je še bolj daljnosežen, ker jinrpapeževa božična poslanica in je katoličanu nemogoče, da bi ko sledilo-še mnogo katoličanov,pckem papegev poziv 10. febru- ki se počutijo v komunistični . „ t . , ,. arja letos, s katerim je pozval partiji skrajno neugodno zaradi- njenega doslednega in vztrajnega sovraštva do katoliške Cerkve. bil član komunistične stranke ali da bi jo kakor koli podpiral.” To je prvi važen razkol v komunistični partiji oz. odcep od nje, odkar sta izstopila iz njei papež one katoličane, ki iz teh ali onih razlogov simpatizirajo s komunizmom, naj se zbude in Ta petorica, ki je izstopila iz ga javno obsodijo. že kmalu leta njeni so takoj po osvoboditvi 1. 1944 ustanovili “katoliško komunistično partijo”. To stranko pa so cerkvene oblasti obsodile, nakar so spremenili njeno ime v “Krščanska stranka levega krila”. Leta 1948 je bila stranka razpuščena, nakar so se njeni voditelji priključili italijanski komunistični partiji. Zavese— New York Drapery Shop, — 6926-30 St. Clair Ave., ima v zalogi vsakovrstne zavese. Preberite oglas v današnji številki našega lista glede podrobnosti. Pomladanska razprodaja— Geo. Panchur, 16603 Waterloo Rd., ima razprodajo stenskega papirja in barv po zelo znižanih cenah. Podrobnosti v oglasnem delu lista. Četrta obletnica— Jutri, v soboto ob 7:45 bo V cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Jožeta Lovšina ob 4. obletnici njegove smrti. Seja Borštnarjcv— Člani društva Dvor Baraga št. 1317, Katoliških Borštnarjev so prošeni, da se udeležijo redne mesečne seje danes zvečer ob osmih v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od pol sedmih naprej. Pobiranje asesmenta— V ponedeljek bo tajnica dr. KSKJ pobirala v šoli sv. Vida od 6. in 7. ure asesment. Skupna obramba Španije in Portugalske proti agresiji z Vzhoda MADRID. — Po dvodnevni konferenci med generalom Franciscom Francom in dr. Antonio de Oliveira Salazarjem, premi-enjem PoiVugalsku, je bilo naznanjeno, da'so se državniki in vojaški poveljniki obeh držav sporazumeli za vojaško sodelovanje in skupno obrambo proti, agresivni politiki Sovjetske zveze. Izdelani so bili tudi načrti, ki določajo vlogo obeh držav v splošni obrambi Zapada. Aretacija 18 grških lefalcev-komunistov ATENE, Grčija. — Poveljstvo grške vojaške letalske sile je naznanilo, da je bilo aretiranih 18 letalskih častnikov, med temi dva voditelja skadronov. Vsi omenjeni so bili aretirani kot ^ ^ . člani po komunistih sponzori-Mrs. Albina Vesel, 877 E. 185 , , - „ , ranega sabotažnega kroga. St., je bila z ambulanco prepe- a/i i i • •• Ijana v Cleveland Clinic bolniš- Mala televizija nico BIRMINGHAM, Anglija. — Poroka__ Tukaj so izdelali v reklamne Mrs. Marv Zelko, 5516 Carry svrhe mal televizijski aparat, Ave., sporoča, da se bo v soboto čigar Ploskev (screen> meri sa' 19. aprila ob 10. uri poročil v mo en kvadratni palec. Ampak cerkvi sv. Alojzija na St. Clair cena Pa ni majhna in bi delala' Ave., njen sin Rudolph z Miss cast vsakemti velikemu aparatu Frances Agnes Mežnar z 12522' Woodside Ave. čestitamo! — $1,540. NAJNOVEJŠEVESTI Po pismo naj pride— Pošta je pustila v naši pisarni! pismo za Rozo Grej, 1157 E. 60. | Predsednik St. Pismo je pisala Helena Uj-j čič iz Podgrada v Sloveniji. Petintridesetletnica— Društvo Bled št. 20 SDZ praznuje v nedeljo 35-letnico svojega obstoja. V ta namen se bo brala v nedeljo ob 7:15 zjutraj v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša j za vse žive in mrtve člane. Zvečer ob šestih bo pa slavnostni! banket v dvorani SND na E. 80. cesti. K molitvi— Članice Slov. ženske zveze podr. št. 14 naj pridejo nocoj ob! osmih v želetov pogrebni zavod na E. 152. St. k molitvi za: pok. John Zadnik. Izredna ugodnost— Trgovina Brodnick Bros. na Waterloo Rd., vam nudi izredno ugodnost pri nakupu novega hladilnika s tem, da vzame starega v račun do $150. Za podrobnosti preberite oglas v današnji številki našega lista. Truman je včeraj opomnil CIO jeklarje, da bo edino pn odločil, ali dobe jeklarji zvišano mezdo ah ne, dokler bo imela vlada kontrolo nad jeklarsko industrijo. CLEVELAND. — John E. Jano-witz, podtalni FBI agent, in Charles Eimer, član Janowit-zove komunistične celice, dokler je Janowitz nastopal še kot komunist, sta pokazala senatnemu odboru 36-letnega Herberta S. Siensa, ki je rezervni kapitan, ter ga označila za komunista. OMAHA. — Voda narasle Missouri reke silno pritiska na jezove in zatvornice, ki pa še vedno drže ter branijo mesti Omaho in Council Bluffs pred še večjo poplavo. TOLEDO, O. — Jutri se prične tukaj tridnevna konvencija organizacije National Council of Catholic Men. Ameriška Domovina TTrrcrrr srn ranrTga irf* ’7-- 6117 Clair Ave. HEnderson 1-0623 .Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. stare knjige so pometali proč in uvedli v šoli knjige, ki hva- j razdreti s divorsom, to ni greh. lijo partizane in komunizem. To pa ni bilo dovolj. Šli so.Strašan greh pa je prodati ko-in uničili tudi vse dokumente, ki bi utegnili dokazati titovske laži in komunistično izdajstvo nad narodom. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj vse je bilo uničenega v Sloveniji. Gotovo je, da je bilo v sodnijskih pa tudi v policijskih arhivih v Ljubljani več kot dovolj dokumentov, ki govore o komunističnih zločinih in zločincih, o izdajah in izdajalcih ter kolaboraterjih. Malo verjamemo, da so komunisti te dokumente shranili, ker bi utegnili biti kedaj uporabljeni proti njim. zareč pive ali magari “šnopsa.” * * * Vselej kadarkoli se udaš slabi navadi, prideneš eno nit. Končno si si spletel vrv iz teh niti, ki te bo držala zvezanega, da se ne boš mogel ganiti. Premagaj slabo takoj od začetka! SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.___________ Velika noč je bila zares VE- izgubljamo dobrega pomočnika. LIKA. Vreme ni bilo ravno Tolaži pa nas zavest, da je med ugodno. V mesecu aprilu itak mlajšimi slovenskimi duhovni- No. 77 Nadaljne popuščanje nemogoče General Ridgway se trudi, kot se je sam izrazil, da bi našel kompromis v zadevah, ki ovirajo sklenitev premirja v Koreji. Dne 4. aprila se je kardinal Frank Spellman pred trgovsko zbornico v New Yorku izrazil, da je proti nadaljne-mu popuščanju v zadevah, ki so sedaj ovira sklenitvi premirja v Koreji. . . , Najtežje vprašanje, ki pa ne bi smelo dopustiti nobenega kompromisa, je vprašanja vrnitve ujetnikov. Zastopniki zaveznikov stoje na stališču, da se mora dati vsem uje^' nikom na izbiro, da se vrnejo ali ne. Kitajci in Severno Korejci pa zahtevajo, da se morajo vrniti vsi ujetniki in vsi oribežniki, ki jih imajo v rokah zavezniki v Koreji. Kardinal Spellman je izjavil, da bi bilo to^v očeh vseh Azijatov izdajstvo, če bi popustili v tem vprašanju in kdo bi nam potem v Aziji še kaj verjel in zaupal! Mi ne morS" mo in ne smemo po svoji vesti siliti kitajskih in korejskih protikomunistov, da bi se vrnili v sužnost in smrt. Bilo bi usodno, če bi verjeli komunističnim obljubam, da bodo vse pozabili in amnestirali vse, ki so ali pribežali od komunistov ali so v ujetništvu pokazali svoje protikomunistično mišljenje! Komunist bo stokrat dal amnestijo, toda držal je ne bo! Proti vsakemu nadaljnemu popuščanju posebno v zadevi vojnih ujetnikov so nastopile tudi delavske unije AFL. Velika težava je sedaj tudi v tem, ker tudi v slučaju prostovoljne vrnitve ujetnikov, komunisti kaj lahko zadr-že nekaj, zavezniških ujetnikov pod pretvezo, da se ti nočejo vrniti. Kdo more kaj komunistom verjeti? Če ne pr}de v tem oziru do sporazuma, potem je kaj možno, da ostanejo naši ujetniki še nadalje v rokah krutega sovražnika. Pa tudi za slučaj, da bi mi nasilno vrnili vse kitajske in severo-korejske ujetnike, tudi protikomuniste, kdo nam daje kako poroštvo, da bodo komunisti res vrnili vse naše ujetnike? Velika tragedija je ravno v tem, da komunistom ne moremo v ničemur vrjeti! Kaj lahko bi se zgodilo, da bi mi vrnili jetnike, komunisti pa bi zadržali nekatere naše! Neuspeh v Moskvi Kakor vse kaže, je doživela od Sovjetov sklicana mednarodna trgovska konferenca v Moskvi velik neuspeh. Kremelj je delal ogromno propagando za konferenco, ki se je pričela 3. aprila in o kateri smo že pisali. Očiten namen te konference je bil oslabiti Zvezo narodov in vsaj delno razbiti blokado Združenih držav Amerike, ki onemogočajo izvoz nujno potrebnega blaga v Rusijo in druge države za železnim zastorom. Gospodarske težave, s katerimi se bore Anglija in Francija, ter poseben položaj Zapadne Nemčije, so nudile. Sovjetom ugodno priliko za propagando, da bi se- bolj razvila trgovina med zapadom in vzhodom, med komunističnimi in protikomunističnimi državami. Komunisti so si obetali velik uspeh, pa so se zelo prevarili. V Moskvo je prišlo komaj kakih 200 delegatov z Zapada. Z malimi izjemami so bili to malopomembni ljudje. Vsi industrijalci, ki so se tam zbrali, niso sposobni dobaviti Rusiji toliko blaga, da bi napolnili 10,000 tonsko trgovsko ladjo! Da bi ustvarili pri tujcih mnenje, da vlada v Moskvi blagostanje, so Sovjeti tik pred pričetkom kongresa znižali cene vsemu blagu po trgovinah, kar je privleklo velike množice ljudi v mesto in v trgovine. Vsi tuji gostje so bili nastanjeni v novem razkošnem hotelu in vsi so imeli na razpolago šoferje z novimi ruskimi osebnimi automobili, ki so posnetek Buicka. Moskva je na konferenci zapadnim državam ponujala sijajne trgovske ponudbe, da bi pomagala zdraviti težko ekonomsko krizo, v kateri se nahajajo. Za-pad bo pač vedel, da je vse to le prazna propaganda, ki ima namen loviti na komunistične limance naivne ljudi. Tito uničuje arhive Partizani souned vojno uničili neprecenljive vrednosti, ko so požgali posamezne gradove, posebno po Dolenjskem. V teh gradovih so bili ohranjeni najrazličnejši dokumenti in drugi viri za našo slovensko zgodovino. Pa tudi gradovi sami so bili spomenik naše preteklosti. Sedaj pa prihajajo poročila, da so se titovci lotili uničevanja tudi drugih dokumentov. V dobi revolucije so uničevali te dokumente morda slučajno, danes jih uničujejo načrtno. “Politika,” ki izhaja v Beogradu, prinaša 5. marca zanimivo poročilo o uničevanju arhivov po vojni. Tako sovpo vojni uničili arhiv magistrata v Zemunu, v katerem je bilo veliko dokumentov in podatkov o raznih dogodkih in osebah še iz srede preteklega stoletja. Izginil je tudi arhiv okrožnega sodišča in okrajnega načelstva v Kragujevcu. Po poročilu “Politike” so ta arhiv — bilo je vsega okrog tri vagone — izročili 1. 1646. kot star papir neki papirnici. Uničili so dalje tudi vse arhive Nedičevih ministrstev. “Srbobran,” po katerem posnemamo to vest, pravi, da so titovci dobro vedeli, zakaj so te dokumente uničili. Vse Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._____________ Eri., April 18, 1952 prvo mesto. Dopoldne še ni deževalo premočno, niti taki, ki se v nedeljah zelo radi ustrašijo dežja, snega, mraza ali vročine, \ niti tisti niso zgubili poguma in so prišli v cerkev. * * * Cerkvena opravila so že sama ob sebi zelo pomembna zlasti za tiste, ki rabijo “misale,” to je molitvena knjiga, ki ima vse obrede, mašne in druge, dobesedno prestavljene na domači jezik. V slovenskem imamo, kolikor je meni znano, samo Father Voduškovo prestavo in še ta se danes ne dobi več. V angleškem jeziku pa jih je več. * * * “Ustajenja” ob 5. uri zjutraj se je udeležilo polno cerkev ljudi. Med njimi je bilo tudi nekaj tujcev. Še otroci, dečki in deklice iz nižjih razredov naše šole so prišli na vse zgodaj, da se; udeležijo slovesne procesije pred mašo. Pevci pa so letos peli izredno dovršeno in ubrano velikonočne slovenske pesmi kakor tudi latinsko mašo. Kor ima večje število pevcev in vsi glasovi so bili dopolnjeni. Nova maša je delo poznanega komponiste Matija Tomca iz Ljubljane. Umetnik je vpletel v.melodije več slovenskih velikonočnih pesmi z zelo prijetnem učinkom. ne pričakujemo sončnih dni, ko ki še več takih. Vprašanje je le, se zima pa pomlad bojujeta za katerega nam bodo določili tam doli na glavnem stanu škofije. Farani sv. Lovrenca bodo z veseljem sprejeli vsakega dobrega kaplana, ki je zmožen vsaj za šila slovenščine pred vsem pa angleščine, ker bo moral delati z mlajšem rodom, kateri obstoji iz najmanj petih različnih narodnosti. * * * Father Slapšak se je kar na hitrem vzdignil in šel nekam na odih, mogoče v Emans. Ni nam povedal kam, slutimo pa, da ga bo Rock Springs, Wyo. prav gotovo videl te dni. Ko se nabere gorskega zraka, se bo vrnil, da bo uredel vse potrebno za Catholic Charities kampanjo. * * * Kdor pazljivo posluša, dostikrat več pove, kot najglasnejši govornik. * * * Neki Stanley Decker je šel na party in se tam močno opijanil ter razgrajal in pretepal, da so ga morali vreči v keho. Ko ga j* drugi dan sodnik vprašal, zakaj je tako razgrajal, je dejal, jaz sem privatni policaj in sem bil zato tam, da bi se ljudje ne obnašali tako, kot sem se jaz. No ta je pa lepa. * * * “Zvonovi veseli po pesem odpeli— prispeli v Gospodov smo hram. In himna mogočna se s kora vsa zvočna d -H Zveličarju zliva k nogam.” Ali ni izražena v teh Ivan Zormanovih vrsticah, krasna misel, ki je ob enem poezija in molitev. Pa saj je v vsaki molitvi poezija in v pravi poeziji molitev. * * * Zanimivo je brati o bogotaj-cih, kako ti siromaki gledajo na vse strani in iščejo, kako bi podprli svoje nesrečno stanje in trditve glede večnosti. Tako so naredili trije moški te vrste pogodbo, da bo skušal tisti, ki ostane, priti v stiko z onim, ki bo umrl. Clarence Darrow, poznani ateist je umrl. Tako tudi drugi, Howard Thurston, ki je1 imel pogodbo. Tretji, Claudei Noble, ki je še živ, je skušal vsako leto na dan smrti svojih prijateljev priti v stik z duhovi prvih dveh, pa se mu do danes še ni posrečilo. Kaj zdaj za to? Mar radi tega večnosti ni? Kaj; še. To samo kaže, da je Bog še prlo. Ker Bog se ne da zasme- (vedno gospodar živih in mrtvih, hovati. Porabimo milost takrat, ko jo imamo na razpolago. * * * Iskreno zahvalo izražamo tem potom vsem, kateri sq imeli kaj opraviti s pripravo cerkve za Veliko noč in tudi vsem onim, ki so na praznik sam pomagali, da se je vršilo vse tako veličastno in lepo. Bog plačaj tisočkrat. * * * Prijaznost in dobrota ohranita mir in srečo, pravi rek. * * * Vem, da pričakujete, da rečem besedo o spremembi kaplanov. Father Bazniku čestitamo k povišanju. Poznamo ga in se ne bojimo, da bi ne bil kos svoji precej težki nalogi. Seveda, toliko sebični pa smo še vedno, da bi ga sami od sebe ne dali stran. Bil je vse skozi dober kaplan in v veliko pomoč, ker je obvladal oba potrebna *jezika. Vemo, da Da je bilo praznovanje Velike noči tem bolj primerno največjemu prazniku celega leta, so žene par dni poprej poribale cerkev in vse kote osnažile prahu, ki se prav gotovo nabere v tem zakajenem mestu vsepovsod. Sestre pa so okinčale oltarje, da so zgledali kot vrtovi svežih rož. Vse je bilo v naj lepšem redu in pripravljeno na “Ustaje-nje” Gospodovo. A najlepša je bila procesija tisočih k obhajilni mizi. To je pa tisto, kar Bog pričakuje od nas, prav tako, kot starši željno čakajo svojih otrok, ki so bili iz doma morda že dolgo in se morajo vrniti.. Teško pa je srce očeta in matere, ako se kateri izmed otrok drži stran ih mu ni za dom in starše več mar. Tudi takih je nekaj. Prilika za spoved in očiščenje duše nesnage greha je bila skozi več kot teden dni vsak dan zjutraj in zvečer pa še popoldne. Pa zastonj je trkal Gospod. Ni se mu odprlo. Bog daj, da se ne zgodi tem zanikrnim, kot se je že marsikomu. Trkal je, pa se mu ni od- V nedeljo praznuje društvo Bled SDZ 35-letnico obstanka. Zjutraj ob 7:15 je peta maša za žive in mrtve člane. Zvečer pa se vrši slavnostni banket. Društvu naše čestitke. * * * Nekateri ljudje godrnjajo, ker imajo vrtnice trne, ko bi vendar morali biti hvaležni, da imajo trni vrtnice. # * * Naši šolarji se pridno pripravljajo na koncert, ki ga bodo meseca maja priredili. Večina petja bo. v slovenskem. Le nekaj točk bo angleških. Dajte tem otrokom poguma s tem, da se gotovo udeležite koncerta. S tem daste tudi moralno opord učitelji Ivanu Zormanu. * * * Zelo nas je iznenadilo pismo Dorothy Slak j ki je že leto dni na Nemškem zaposlena na uradu ameriške okupacije. Pravi, da je popotovala zadnje poletje po Jugoslaviji. “Najlepši kraj na svetu,” tako trdi Dorka, “je Bled.” Kar ji mi prav radi pritrdimo. Bled je biser celega sveta. Miss Slak je precej na drobno opisala svoje vtise, ki jih je dobila od ljudi v mestu in od ljudi na deželi v Jugoslaviji. Dorothy je hčerka Andrej Slakove družine tukaj. Obiskala je očetov dom poleg različnih drugih krajev, katere zelo dobro opiše v svojem pismu. Več pa za sedaj ne smemo povedati. Saj veste, radi ‘svobode.” * * * j Prihodnjo nedeljo 2.0. aprila je seja ceiotnega.cerkvenega odbora ob 11. dopoldne. * * * Naša velikonočna kolekta je $3100. Vsem darovalcem, iskrena zahvala. Številne poprave, ki čakajo poletja, bodo s tem omogočene. * * * Prijeten obisk smo imeh ko sta se zglasila Father Jenko iz New Yorka in Father Jazbec, kateri je na potu iz Spanje v Bismark, North Dakota. Hvala za obisk! ------o------ Zahvala Mladinskega , pevskega zbora Cleveland, O. — Koncert Mladinskega pevskega zbora je za nami. Upam, da so naši malčki v polni meri zadovoljili občinstvo. ičie je bila tu in tam kaka; mala napaka, je to povsem razumljivo, saj se to še pri odraslih; rado zgodi. Prepričan sem, da so bili tudi naši 70-letniki zadovoljni. Trije od njih, ki so bili na koncertu, niso bili preje imenovani v časopisu. To so Mr. Hrvatin, Mr. Zimerman in Mr. Čebular. Vnuki Mr. Čebularja; pojejo v našem zboru in so z veseljem in ponosom zapeli svo-Za pametnega človeka je zado- j jemu staremu očetu. Zahvalju-sti, da je Kristus razodel več- j jemo se Mr. John Lokarju za lep nost. In, da bi dokazal resnico ' dar $3, katere je poslal po Mr. vseh svojih naukov, je kon- j Tonetu Jankoviču, ker sam ni čno dopustil, da so ga umorili! mogel priti na koncert. Mr. Janin pokopali. Tretji dan pa je kovic pa je podaril $2. sam iz svoje moči vstal ,od mr-j Ob koncu se zahvaljujemo tvih. Z vstajenjem je potrdil vsem, ki so naš koncert obiskali vse svoje besede, ki jih je kdaj in tako podprli nadaljni obstoj govoril. Pametnemu je to za- Mladinskega pevskega zbora, dosti. Mrtve pa bomo srečali,1 Hvala vsem, ki so pomagali da kadar pride naša ura, da gremo je koncert tako’ lepo uspel v za-tja čez. j dovoljstvo vseh. * * * j Občinstvu toplo priporočamo, Kako so zbegani pojmi danda- da obišče pomladne koncerte tunes med nekatoličani, kaže res- di drugih pevskih zborov: Glas-nična zgodba: Neki bartender je bene Matice dne 20. aprila, Ja-zasnubil razporočeno ali divor-’ drana, Adrije in Planine dne 27. sano žensko. Prišla sta k goto- aprila ter Triglava dne 4. maja. vemu sodniku, da jih poroči, pa Za Zvon in Slovan še ne vem je odklonil. In-zakaj je odklo- dneva, gotovo ga bodo razglasili nil? Rekel je, da ne zato, ker je 0 pravem času. Zarja pa je bila ženska razporočena ampak radi letos najbolj zgodnja, barterdarja. Ali si morete mi-1 S pevskim pozdravom! šiiti večje oslarije? Torej, zakon J. Tomšič. (Zbira Vera K.) Otrok noče jesti Večina mater si dela preveč skrbi radi tega, ker njihovi otroci premalo jedo. Vedeti bi morate da vsak otrok poje toliko, kolikor rabi. Na njegov organizem in zahtevo po hrani se lahko popolnoma zaneserno. Zato je vsako pregovarjanje in siljenje popolnoma odveč. Radi takega nespametnega zadržanja matere se .pojavi večkrat pri otrocih neke vrste nervoza z različnimi znaki bolezni. Ge otrok noče jesti, ga nikoli ne silimo k temu. Pustimo našega malega “upornika” samo pol dneva v miru, ne posvečajmo mu nobene pozornosti kot, da smo ga čisto pozabite, pa bo sam od sebe prišel in prosil za jed. “Tebe aem pa res čisto pozabila,” mu odgovorimo hladno, nikdar pa siliti m spraševati. Če je otrok bolan in noče jesti, pokličimo zdravnika in se posvetujmo z njim. Velikokrat, ne vedno, se tudi pri bolnih otrocih na njihov tek lahko zane-semo. Odločitev pustimo vsekakor zdravniku. Če otrok te ali one jedi ne mara jesti, ga ne silimo k temu, ampak ga na pameten način dd tega pripravimo. V zadnjih dveh dneh, predno poskusimo z nepriljubljeno jedjo, ga riekolL ko spdstimo. Če vkljub temu noče jesti, mu vzemimo krožnik m ga izpraznimo s praviny ne prevelikim tekom. Čez kaki' teden postavimo jed zopet na mizo. Ne govorimo o jedi, ne o zadevi sami. Velikokrat bo otrok sam od sebe poprosil nekako takole: “Danes bom pa tudi jaz špinačo jedel.” Dajmo mu malo, res samo malo. Nikdar pa ne kuhajmo posebej za otroke, več kot dve teti stare. Izjemno, če so bolni. Včasih zahtevajo matere pokorščino v nemogočih stvareh, n. pr. naj otrok je, če iz kateregakoli vzroka ni lačen ali je celo sit. Da naj spi, če so njegove misli še “zaposlene.’ Tako kot sit otrok ne more jesti, razmišljajoči ne more spati. Lačen otrok sam zahteva hrano in truden zaspi sam od sebe. Zato ne smemo trditi, da ubogljivi otroci jejo, če mati zahteva in spe, če jih položi v posteljo. Ali ni to nespametno. Tu otrok ne more u-bogati. Posledica je, da se navadi, da matere tudi drugje ne pboga. :■? Modni drobci Puloverje ali jopice poživimo za pomlad tako, da našijemo ob vratnem izrezu ali ob sprednjih robovih, če se jopica spredaj zapenja, tepe pisane tkane bordu-re, ki naj bodo eno inčo ali več široke. V vsaki večji trgovini jih lahko kupimo. Izgloda zelo ljubko! Moderne zvonaste jope, ki segajo do bokov, se prilegajo te k ozkemu krilu, čs pa je krilo zvonasto ali široko, naj bo jopica oprijeta in naj sega samo do pasu. Svoji, že bogve koliko tet stari črni obleki, bomo dale z ljubkim belim organdi - ovratnikom popolnoma novo podobo. Ti ovratniki imajo ime “redovniški,” ker jih v tej širini nosijo redovnice. Vratu se tesno prilega in pada kot nekaki cape do konca ramen. Obleki dajo neverjetno živahnost. Dežniki so v letošnji modi posebno razigrani: vsaka, guba je druge barve, drap, modre, zelene in rdeče, da pristojajo k vsa- ki obleki! Iste barve se ponavljajo tudi na ročaju. * * * Veselo in živahno razpoloženje je studenec vsega lepega in dobrega! Nasveti Krtačko za zobe razkužimo, če jo denemo za nekaj časa v precej slano vodo. Cvetlične lončke umijemo pred ponovno uporabo s ščetko in lugom, zlasti, če se jih je prijela plesen in zamašila luknjice, skozi katere dobivajo rastlinske korenine zrak. Limonine lupine — Olupimo limono, predno ji izstisnemo sok. Lupino narežimo na majhne koščke, jih zmečaj mo s sladkorjem in spravimo v dobro zaprtem kozarcu. Tako jih imamo vedno pri roki za pudinge itd. Dr. Val. Meršol: Nova zdravila proti jetiki Živimo v dobi velikega napredka na zdravstvenem polju, posebno kar se tiče nalezljivih bolezni. V zadnjih desetletjih je bilo odkrito mnogo novih zdravil, H skoro čudežno zdravijo in ozdravijo razne bolezni, ki so prej leto za letom zahtevale na tisoče ali celo na milijone človeških žr^ tev, sedaj Se'pa dajo bodisi po- • polnonta preprečiti ali pa :v;aj zelo omejiti. Griža, trebušni le-gar, pegavica, škrlatinka, davica in druge bolezni se v mnogih.državah te redkokdaj javljajo in še (to ■ samo v posameznih primerih, ker se z novimi zdravili prvi primeri dejo pozdraviti, .-s predvzetimi zdravstvenimi me-; rami pa se z lahkoto prepreči njihovo širjenje. . >v' u Dobro znana so ražna zdravila, iz skupine sulpha ali žveplenih preparatov: suiphathiazol, sul-phadiazine, sulphamerazine itd. Še bolj znan in uspešen je postal penicillin ir za njim druga antibiotična zdravila kot: aure-omycine chloromycetine, ter-ramveine in dr. Sedaj so že redke nalezljive ali infekcijske bolezni, pri katerih še ne bi poznali dobrega zdravilnega sredstva. Ena takih nalezljivih bolezni, ki se še vedno upira zdravljenju, je jetika ali tuberkuloza. Izkazalo se je, da na primer penicillin, ki pri mnogih skoro čudežno pomaga, pri jetiki odpove in ne pomaga. Tudi druga antibiotična sredstva do sedaj pri jetiki niso bog-vekaj pomagala. Edini streptomycin je s pomočjo zdravila PAS (paraaminosalicylic acid) pokazal, da vsaj deloma pomaga pri nekaterih oblikah jetike: pri jetičnem vnetju možganske mrene in pri kostni jetiki. Ali popolnoma ozdraviti jetike tudi streptomycin ne more. 24. marca letos. Je minulo 70 let, odkar je 24. marca 1882 slavni zdravnik dr. Robert Koch v Berlinu objavil in dokazal, da je odkril povzročitelja jetike, bacil tuberkuloze. V svojem tedanjem predavanju je naglasil, da je jetika med nalezljivimi boleznimi po številu njeftih smrtnih žrtev na prvem mestu (pred kugo, kolero m drugimi boleznimi) in da vsak sedmi človek umrje radi jetike. Kljub ogromnemu . napredku na zdravstvenem polju od odkritja dr. Kocha do danes, se po mnenju Dr. Long-a, ravnatelja znanstvenih raziskavanj pn Ameriški Zvezi za jetiko, razmere kar se tiče jetike, niso veliko zboljšate. Je-tika je še vedno vzrok vsaj vsa-deseti smrti po oelem svetu, /''nolie* qIpHi'I Or, Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Za slovenske dežele niso bili vsi akvilejski škofje enakega pomena. Mnogih delovanje je merilo drugam, a nekateri so uspešno zastavili svoje delo za po-vzdigo verskega življenja med našim narodom. Za Poponom je zasedel akvi-lejsko stolico patriarh Eberhard (1045-1049), ki je bil prej kanonik v Avgsburgu, pa je vladal le malo časa. Tudi o Gotepoldu (1049 - 1060) in Ravangerju (1060-1068), ki sta bila oba Nemca po lodu, ni omeniti posebnih dejanj in dogodkov. Mnogo pomenljivejši je bil Sieghard (1068-1077), ki je cerkvenemu dostojanstvu pridružil še svetno oblast črez velik del slovenske zemlje in ustvaril cerkveno državo akvilejsko. Imela je namenj da varuje nemškim cesarjem prost dohod v Italijo. Omenil sem že, na kakšen način si je Sieghard prislužil svetno vladarstvo. Prejel je knežje žezlo od cesarja Henrika IV. v plačilo, ker mu je izdatno pomagal v boju proti papežu Gregorju VIL in protikralju Rudolfu. Ko se je meseca maja leta 1077. Henrik vračal iz Italije domov na Nemško, da prične vojsko zoper Rudolfa, ga je Sieghard spremljal na vsej poti. Na državnem zboru v Ulmu je patriarh pnedložil celo ponarejena papeževa pisma, ki naj bi dokazala, da je le Henrik IV. pravi kralj. S tem je nemške kneze tako zbegal, da niso vedeli, pri čem da so. Ko S|9 je Sieghard s tega zborovanja vračal domov, začelo se mu je blesti in izgubil je pamet popolnoma. Neki stari zgodopisec pravi: “Bolezen ga je mučila nekaj časa v svarilo verolomnikom in odpadnikom, potem pa je umrl in šel v pekel. A umrl ni le Sieghard, temveč z njim vred tudi nekaj služabnikov. Mrliče so odpeljali v Ak-vilejo.’ Sklepati bi smeli, da je bil patriarh in njegovo spremstvo zastrupljeno od protikra-Ija Rudolfa. Edini Slovan v sijajni vrsti akvilejskih cerkvenih oblastnikov je bil Friderik II. (1084-1085). Po rodu je bil Čeh, strič-nik češkega kralja Vratislava. Prijateljske vezi so ga družile s slovenskim grofom Kocelom, kateremu je zapustil vse svoje premoženje za cerkvene ustanove v slovenskih pokrajinah. Zelo blagonosno je bilo delovanje patriarha Ulrika I. (1085-1121) iz rodu koroških Epenštajnčev. Imel je sloves vnetega, strogega cerkvenega kneza, pa tudi hrabrega, pogumnega vojskovodja. Nobeden njegovih prednikov ni toliko storil za ustanovitev cerkva in samostanov, kakor Ulrik. Benediktinske opatije: Možnica Rozač (Rosazzo na .goriško-fur-linski meji), Belin j e pri Akvi-leji, Sv. Ivan ob Timavu so bile od njega sezidane ali vsaj obnov-P'me. Tudi kolegiatni kapitelj v Dobrlivasi na Koroškem fe njegova ustanova, fta Goriško ir Puriansko je poklical mnogo nemških plemiških družin in jim podelil akvilejske gradove in zemljišča v fevd. Enak vrstnik mu je bil Peregrin I. (1132—1161), sin koroškega vojvoda Henrika iz rodbine Sponhajmov. Ustanovil je cistercijanski samostan v Stični in benediktinsko opatijo v Gornjem Gradu. O delovanju drugih patriarhov nimamo mnogo poročil. Včasih so obiskovali slovenski del svoje škofije, prirejali shode duhovščine v posameznih okrožjih in na njih urejali cerkvene zadeve. Tak shod je imel patriarh Ulrik II. (1161—1182) v Št Rupertu pri gradu Škrlj evo na Dolenjskem 1. 1163. Tedaj je podelil cerkvi v Velesovem na Gorenjskem župnijske pravice. Druge škofijske posle (bir-movanje, posvečevanje cerkva) so navadno poverili škofom v Pičnu ali Novem Gradu v Istri. Kakor solnograški nadškof j e so tudi akvilejski patriarhi iz-prevideli, da je njihovo okrožje za uspešno pastirovanje preveč obsežno in da bode treba za slovenske pokrajine ustanoviti posebno škofijo. L. 1237. je patriarh Bertold v tej zadevi vložil prošnjo na apostolsko stolico. V tej spomenici omenja, da se akvilejska škofija razteza deset dni hoda proti ogrski meji in da vsled tega ne more redno obiskovati vseh župnij. Duhovnikov zelo primankuje in mnogo ljudi umira brez svetih zakramentov. Bati se je tudi, da ljudstvo ne zabrede v krivoverske zmote, iz katerih bi je bilo težko osvoboditi. Zato predlaga, naj se v Gornjem Gradu u-stanovi nova škofija, ali pa naj se tjakaj prestavi škofija iz Pi-čna, ki je itak zapuščena in nima skoraj nobenih kanonikov. Papež Gregor IX. je poveril preiskavo te zadeve škofoma v Novem Gradu in Trstu z naročilom, naj mu natančno poročata, ako je načrt izvedljiv. Toda do izvršitve ni prišlo. Kakšne zapreke so se pojavile, ni znano. Šele 1. 1461. se je uresničila namera patriarha Bertolda, ko je cesar Friderik III. ustanovil ljubljansko škofijo in ji pridružil gornjegrajsko opatijo. Pri cerkveni vladi so patriarhom pomagali arhidiakoni. Vsa škofija je bila razdeljena v štiri arhidiakonate: 1. Arhidiakonat akvilejski, kateremu je pripadalo poleg Furlanije tudi Goriško z Vipavo. 2. Arhidiakonat Kranjski (Carniolae et Marchiae) s sedežem v Ljubljani. 3. Arhidiakonat savinjski za Štajersko južno od Drave. To oblast so navadno izvrševali gornjegrajski opatje. 4. Arhidiakonat spodnjekoroški ali junske doline, ki je bil poverjen župnikom v Beljaku ali pa proštom v Do-brlivasi.— Ker je bila škofijska stolica zelo oddaljena in so patriarhi le redko obiskovali svoje slovenske pokrajine, je cerkvena vlada popolnoma prešla v roke arhidiakonov. Splošno je cerkvena organizacija v pokrajinah južno od Drave počasneje napredovala, kakor pa severno od nje, v solnograškem okrožju. * * * Za našo cerkveno zgodovino so posebno važne najstarejše župnije, ker nam kažejo prvotne misijonske postojanke in središča, od koder se je sveta vera širila po deželi. Kdo je prvi pri nas zidal cerkve? To so bili oni plemiči in veleposestniki slovenskega in nemškega rodu, ki so si delili posest slovenske zemlje. Ti so na svojih obsežnih zemljiščih postavljali prve cerkve za svoje podložnike, ki so imele izprva le značaj zasebnih kapel ali molilnic, pa so kmalu od škofov dobile župnijske pravice krstni kamen, pokopališče in tako postale župnijske cerkve za vso okolico. Zato opažamo, da stoje take cerkve navadno v bližini starih gradov. Na Koroškem jc FIŽOL, rumen nizek brez niti... 15c FIŽOL, pisan rodoviten visok... 15c FIŽOL, visok zelen brez niti .. 15c FIŽOL, rumen visok brez niti .. 15c MAJERON, sladki dišeči ........ 20c MOTOVILEC (Repincelj) veliki .... 15c MELONE (Cantaloupe) ........... 15c REDKEV, pozna cma zimska ...... 15c NAGELJNI, veliki mešani ....... 25c VRTNE ROŽE, krasna mešanica.... 25c Lahko kar izrežete ta oglas, pazno podčrtate semena, katera želite, in vrnete nam z Money Ordrom za naročilo, in ga bomo točno odposlali. NOVA ZALOGA slavnega zdravilnega čaja — PLANINSKE ROŽE, za zaprtje, želodec, ledvice in mehur... Cena 1 šk. $1.70, 3 šk. $5.00. STEVE MGK0RK0 C0. 400 S. Nuevo St. Fontana, California ANTON HIBLER iz starega kraja izučen URAR se priporoča za v to stroko spadajoča dela Zaloga najboljših ur, kot: Hamilton, Bulova in drugih priznanih najboljših tvrdk. Dalje velika zaloga prstanov, verižic in drugih v to stroko spadajočih predmetov. 6530 St. Clair Avenue Tel.: EX 1-8316 Moški in ženske ti morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas. Lekarna je odprta ob nedeljah do 6. zvečer. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 Čistimo v vaše zavodoljstvo Tudi barvamo - likamo in popravljamo ACME DRY CLEANING & DYEING CO. 672 E. 152 St. GL 1-5374 Odprto v pondeljek, četrtek in petek od 9:00 do 9:00 V torek in soboto od 9:00 do 6:00—Zaprto cel dan v sredo BRODNICK BROS. APPLIANCES & 16013-15 WATERLOO RD. FURNITURE STORE IV 1-6072—IV 1-6073 V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Andrej Korenčan ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 18. aprila 1942 Res kratko je življenje na svetu naših dni tolaži nas pa nada, da v raju snidemo se vsi. Žalujoča ostala SOPROGA in SIN Cleveland, O., 18. aprila 1952. BENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Pred vsem se je tudi grom kudaških topov odzval v srcu in v ušesih gospoda Skrzetuskega. Mladi vitez, ki so ga odpeljali po povelju Hmiela s kozaškim taborom, je drugi dan težko o-bolel. V bitki na Hortici sicer ni dobil nobene smrtne rane, toda izgubil je toliko krvi, da ni ostalo v njem dosti življenja. Rane, ki jih je lečil po kozaško stari kantarzej, so se odprle, obvladala ga je vročica in to noč je ležal na pol v nezavesti na kozaški telegi in ni vedel nič o svetu božjem. Zbudili so ga šele kudaški topovi. Odprl je oči, dvignil se na vozu in se začel ogledovati okoli. Kozaški tabor se je pomikal V temini, kakor kolo pošasti, a trdnjava je grmela in se svetila v rdečih dimih; ognjene krogle so poskakovale po stepi; sikajoč in škripajoč, kakor razbesnjeni psi. Radi tega je Skrzetuskega ob tem pogledu objela taka žalost in taka tesnoba, da je bil gotov, da umre takoj, da bi le mogel vsaj z dušo do svojih. Vojna! vojna! — a on v sovražnem taboru, neoborožen, bolan, da se niti z voza ne more ganiti. Država j c v nevarnosti, a on ji niti ne hiti pomagat. In tam, v Lubnijih, se vojske že najbrž odpravljajo! Knez z bliskom v očeh leta pred četami, v katerokoli stran zamahne z'bulavo, tam udari takoj tri sto kopij; kakor bi udarilo tri sto gromov. Tu so mu začeli različni znani obrazi prihajati pred oči. Mali Volodijovski leti na čelu dragoncev v svojo tenko sabljo v roki, a to ti je borilec nad borilci; s komer križa sabljo, ta je že v grobu; tam znova dviga gospod Podbipieta svoj rabeljski zervikaptur! Ali odseka tri glave ali ne? Duhovnik Jaskul-ski obletava prapore in moli z dvignjenimi rokami. Bivši vojak, sie ne more zdržati, da včasih ne vzklikne: “Bi! Ubij!” In evo, oklopniki že nagibljejo glave na konjska ušesa, polki hite dalje, razigrajo se, pode se, bi-tva besni! Naglo sie prizor izpremeni. Pred namestnikom stoji Helena, bleda, z razpuščenimi lasmi in vpije: “Reši me, ker me Bohun goni!’ Gospod Skrzetuski se zri-va z voza, ko mu neki glas, a resnični, izpregovori: “Lezi, dete, če ne zvežem!” To je taborov esaul, Zahar, ki mu je dal Hmielnicki paziti na namestnika, kakor na oko v glavi; položi ga zopet na voz, pokrije ga s konjsko kožo in še vpraša: “Kaj je s teboj?” Tedaj se gospod Skrzetuski polnoma osvesti. Pošasti so izginile. Vozi se vlečejo ob samem Dnjeprovem bregu. Hladna sapa prihaja od reke in noč bledi. Povodnje ptice začno jutranji'nemir. “Poslušaj, Zahar, ali smo že mimo Kudaka?” je vprašal gospod Skrzetuski. “Že,” odgovori Zaporožec. “Do kod greste?” “Ne vem. Bitva bo, toda ne vem.” Na te besede je radostno udarilo srce v prsih gospoda Skrzetuskega. Sodil je, da bo Hmielnicki oblegal Kudak in da se začne vojna. Medtem pa se je iz naglosti, s katero so šli Kozaki naprej, dalo sklepati, da so bile kronine vojske že blizu in da se je Hmielnicki ravno izognil trdnjavi, da ne bi bil prisiljen se vojevati pod njenimi topovi. “Morda bom še danes svoboden,’ je pomislil namestnik in hvaležno dvignil oči k ne- XIV. Grom kudaških topov so slišale tudi vojske, ki so plule z baj-daki pol poveljstvom starega Barabaša in Krzečovskega. Zložene so bile iz šestih tiso-čev vpisanih Kozakov in enega polka izborne nemške pehote, ki ji je polkovnikoval Hans Flik. Gospod Nikolaj Potočki se je dolgo obotavljal, preden je odpravil Kozake proti Hmielnicke-mu, a ker je imel Krzečovski nanje ogromen vpliv in je hetman sam brezmejno zaupal Kr-zečovskemu, tedaj je le velel semenom, da prisežejo zvestobo — in jih je odpravil v imenu božjem. Krzečovski, zelo izkušen vojak, ki se je v prejšnjih vojskah zelo proslavil, je bil varovanec doma Potočkih, katerim je imel zahvaliti vse; polkovno čast in plemstvo, katero so mu pridobili na sejmu in naposled obširno posestvo, ležeče pri izlivu Dnjestra in Ladave, katero je dobil cto smrti. Toliko vezi ga je torej vezalo na Poljsko in Potočke, da se ni mogla v duši hetmanovi poroditi niti senca nezaupnosti. Bil je pri tem človek najkrepkejših let, saj je imel komaj petdeset let, in se je odpirala pred njim velika prihodnost za usluge, ki si jih je pridobil za domovino. Nekateri so hoteli v njem videti naslednika Štefana Hmiel-nickega, ki je začel svojo pot kot preprost stepni vitez in je končal kot vojvoda kijevski in senator Poljske. Od Krzečovskega je bilo odvisno, da krene na isto pot, ki ga je nanjo pehala hrabrost, divja energija in neukrotljivo častihlepje, hrepeneče v isti meri po bogastvu kakor po dostojanstvih. Radi tega častihlepja se je pred nedavnim časom silno potegoval za litinjsko starostvo, a ko ga je naspoled dobil gospod Korbut, si je Kržečovski to zakopal v glavo in srce in je komaj ozdravil od zavisti in žalosti. Sedaj se jie zdelo, da se mu usoda na novo smeje, ko je prevzel od velikega hetmana tako važno vojaško funkcijo in je mogel računati, da pride njegovo ime do kraljevih ušes. In bila je to važna stvar, ker se je bilo treba samo pokloniti, da si je pidobil privilegij z besedami, milimi plemški duši “Poklonil se nam je in ni prosil, da bi mu kaj podaril, a mi, spomnivši se njegovih uslug, dajemo” itd. Po tej poti so se dobivala v Rusinji bogastva in dostojanstva; po tej poti so ogromna posestva pustih step, ki so bila poprej božja in državna last, prehajala v pri vatne roke; po tej poti je ubožec zrastel v gospoda in se je mogel krepiti z nadejo, da bodo njegovi potomci zavzemali sedeže senatorjev. Krzečovskega je grizlo le to, da je moral pri tej poverjeni nalogi deliti poveljstvo z Baraba-šem; toda bila je ta delitev le navidezna. V resnici pa se je stari polkovniK čerkaski, poseb- no v zadnjih časih, tako postaral in sklonil, da je bil samo še s telesom na zemlji, njegova duša in misel pa sta bili vedno pogreznjeni v odrevenelosti in mrtvilu, ki nastopata navadno pred pravo smrtjo. Spočetka vojne se je razhudil in se pričel še precej gibati, dejal bi, da je na odmev bojnih rogov začela tudi stara vojaška kri v njem silneje krožiti, kajti bil je svoj čas slaven vitez in stepni vojskovodja toda takoj po odhodu ga je zazibal pljusk vesel, vspavale so ga pesmi se-menov in prijetno drčanje baj-dakov in pozabil je ves svet božji. Krzečovski je vse sam vladal in odrejeval, Barabaš se je le zbudil, da je jedel; ko se je najedel, je vprašal navadno po tem in onem. Odpravljali so ga z vsakovrstnimi odgovori, naposled pa je vzdihoval in govoril: “O rad bi s kako drugo vojno legel v grob, toda volja božja!” Vtem se je zveza s kronino vojsko, gredočo pod poveljem Štefana Potockega, naenkrat pretrgala. Krzečovski je očital, da stopajo huzarji in dragonci prepočasi, da se preveč obotavljajo, da mladi hetmanov sin nima vojne izkušnje, toda pri vsem tem je velel veslati in plu-ti dalje. Bajdaki so pa ob bregu pluli h Kudaku, oddaljujoč se čimda- lje bolj od kroninih vojsk. Naposled so začuli v neki noči topovski grom. Barabaš je spal in Ste ni zbur dil — zato pa se je Flik, ki je plul spredaj, ustavil in krenil do Krzečovskega. “Gospod polkovnik,” je dejal, “to so kudaški topovi! Kaj naj storim?” “Zadrži bajdake! Ostali bodemo črez noč v trstičju.” “Hmielnicki oblega trdnjavo. Po mojem mnenju bi bilo treba ipospešiti z osvoboditvijo.” “Jaz te ne vprašam za mnenje, temveč dajem povelje. Jaz sem poveljnik.” “Gospod polkovnik . . • “Stoj in čakaj!” je rekel Krzečovski. Ko pa je videl, da grabi energični Nemec za svojo brado in ne misli odnehati brez vzroka od svoje misli, je dodal mirneje di dva dni. Polomijo si zobe ob njegovem ozidju, a jaz ne “Kaštelan nas lahko do jutri pojdem na pomoč brez kaštela-zjutraj dohiti s konjenico in na, ker tudi prava nimam do trdnjave v eni noči tudi ne vzamejo.” “In če nas ne dohiti?” “Pa počakamo, če treba, tli- te ga. To je njegova stvar.’ (Dalje prihodnjič.) Kupujte Victory bonde! 1 SE PRIPOROČA | SE PRIPOROČA ATLANTIC BUILDING REPAIRS ČISTI ZGRADBE S PARO ALI PESKOM, POPRAVLJA IN OBNAVLJA STAVBE, STROJNO ČIŠČENJE IN OMETANJE DIMNIKOV. NICK PAVICH, zastopnik 11115 La Rose Ave. = = = = I Montrose 2-7053 = E Michigan 1-9984 i»uiiuuac - ■H ■■ Tiiiiiimiimmmmiiimiiiimimimmimmiimiiimimimmmmiimmimimmiiv Rudolph Knific Agency Popolna zavarovalninska postrežba NAŠE DRUŽBE SO VSE PRVOVRSTNE Cene za avto in ogenj damo po telefonu S20 E. 185th St. IV 1-7540 Za nov PflRD DOBRE, RABLJNE AVTE, NOVE IN RABLJENE TRUKE se posvetujte najprej z JOHN YAK0S-em z njim lahko govorite slovensko EUCLID FORD CD. 495 E. 185 St. IV 1-8400 SEARS ROEBUCK AND CO V PETEK, SOBOTO IN PONEDELJEK ODPRTO DO 9. URE ZVEČER Posebni nakup PRIHRANITE DO $4.00 Sheer Nylon Priscilla zavese .88 52x90 inč Najtanjši Marquisette! Ni jih treba likati! Narejene za prodajo po 10.95! Najlepše izdelane posebej za nas. Iz tankega slonokoščenega nylon marquisetta ... s čudovito nabranimi 6 inč širokimi obrobki. Očarljivo lepe za vsako okno! In pomislite ... ni jih treba likati, posuše se v trenutku, se ne skrčijo in ne izgube oblike! Carnegie, Lorain Ave., Painesville, Elyria Prihranite do $2. na Nylon Parih Lične tanke slonokoščene nylon marquisette zavese napravijo okna bleščeče lepa . . . najboljše od vseh . . . rabijo malo likanja, se naglo posuše in nikdar ne zgube svoje čudovite oblike. 40x63 inč..-$3.97 40x72 inč. .$4.37 40x90 inč....$4.97 Carnegie, Lorain Ave., Painesville, Elyria 40x81 inč 4 .77 “Zadovoljstvo zajamčeno ali vrnemo denar” SEARS Carnegie at E. 86th St. Lorain Ave. at W. 110th St. 95 N. Park Place, Painesville 328 Broad Street, Elyria Ustanovljeno 1$08 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE SKEBE PLUMBING AND HEATING CO. Mi specializiramo v FORMICA SINK TOPS VSEHMER SINKI IN KABINETI Mi imamo v zalogi veliko izbero Rheem Največja izdelovalnica avtomatičnih vodnih grelcev na svetu VELIKA ZALOGA VSAKIH PLUMBERSKIH POTREBŠČIN BAKRENE VODNE CEVI NADOMESTIMO NIKAR NE KOPLJITE Ohranite vašo trato! Pokličite KEnmore 1-1995 15611 Waterloo Road QUICK, DEPENDABLE SERVICE PRETEKLOST IN BODOČNOST — Edina podobnost, ki jo imata tale dva voza, je število koles, drugače pa sta Oldsmobile (zgoraj) iz l. 1903 in '‘voz bodočnosti” iz I. 1952 različna kot noč pa dan Oba vozova sta bila razstavljena na mednarodni razstavi športnih avtomobilov v New Yorku. QlŽ£om J££e... Ameriška Domoviiva tnra s r»mTi \ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLV SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Christopher Awards - BEVERLY HILLS, CALIF.—Father James Keller, director of The Christophers, presents $25,000 in Christopher Awards for the most inspiring works of the year in motion pictures, television, radio, books, newspaper and magazine writing. Above Father Keller is shown at the Christopher Awards dinner here 'presenting the $10,000 motion picture award to the writers and director of the film “Quo Vadis.” Receiving the award for the winners are Deborah Kerr and Dore Schary. At right is one of the winners, Mervyn LeRoy. Other Christopher Awards presented: best book, Fulton Oursler for “The Greatest Book Ever Written”; best radio production, “Cavalcade of America”; best television program, “Amahl and the Night Visitors”; best newspaper article, Celestine Sibley of the Atlanta Constitution; best magazine article, “See How They Run” by Mary Elizabeth Vroman in the Ladies Home Journal. / — ' Ameriška ©©»vim y- %Tnna ?3 ; rm,*. a .n in spirit mnuilicV‘WIAW CONDENSED NEWS FROM OUR HOME FRONT Cleveland, Ohio N@ws of UncSe Sam’s Boys Zagradec, Jugoslavia. 4 April 1952 Hello, Just wanted to drop a line add say “Hello” to all our friends and relatives back in Cleveland from here in Jugoslavia where we are enjoying our 15 day leaves (from the Army, that is) with our relatives and friends. John Celesnik, Joe Slogar and myself, all from the 63rd St.-St. Clair Ave. neighborhood, are visiting in Ljubljana and surrounding towns, while Joe Thomas, also of E. 63rd St., is visiting Gospic and Sam Bugen of Bisbee, Arizona, is staying in Hercegovina. We hope to drop you a line at a future date and let you know of the outcome of our trip. Sincerely yours, Ed Pajk. Their notes of their visit will be awaited with interest. During his stay, flyman Pajk’s address was: Zagradec No. 3 — Posta Zagradec — Dolenjsko, — Slovenija, Jugoslavia. Learn To Live With Your Troubles John Petrie of 1105 E. 74 St., was taken to St. Alexis Hospital to undergb an operation. We wish him a speedy recovery! ,« « * mtn Jane .Royce, who has spent. the last 6 pnos. in Miami, Fla., has returned to Cleveland to 3510 Monticello Blvd. Mr. and Mrs. Beros of the Beros Studio, 6116 St. Clair Ave., have returned from their vacation in Florida and are now ready for business. ■ a * «B» Frank Pultz of 3320 W. 88 St., has returned home from the hospital. He wishes to thank all his friends for their visits, cards and flowers. Visitors are welcome at home. • • • amm Mr. and Mrs. Michael Telich and their son, John, of the Sun Life Assurance Co., have, returned from Florida. • • • cam Lenoir, N. C. — Darwin E. Beach could not explain this. Some tomato seeds he planted in a box at 1 p.m. Sunday apparently h a d sprouted and one sprout measured two inches by 7:30 a. m. Monday. » » eMr Colfax, Wash. — After a short illness,»81-year-old Henry Bartholomew died here in jail. In 1930 he was sentenced to 10 days in jail and he enjoyed it so much that he stayed there 22 years — until he died. * • •! Memphis, Tenn. — Murray Conaway found a hook in a fish he caught and decided to use that hook the next time he fished. He did so and caught eight big fish in one day with it. • * • lean Now London, Conn. —• Married here recently were Grace New-burg and Jesse Poore of Pine Bluffs, Ark. She is 83 years old, he is 82 years old. Phila., Pa. — Police found nine five-gallon cans of untaxed alcohol in the apartment °f a man who protested: “I’m just baby sitting.” • • «