|JL«etnili Vil. K. . V Gorici dn<^ 10. decembra 1890. Številko &r>. ..Primorski List" izhaja vsaki /., 10., in bo v mesecu, c«-r *a celo leto I gl. .■O n., za pol leta 75 n. Posamezne številke »e dobivajo v tabakarimh: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov. Součljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vao za vero, doni, cesarja 1 Uredništvo in oprarniStvo U1U je V Gol ici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovaua pismu se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. T Odgovorni nrednik in* izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij ^Primorskega Lista11. Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna. Naznanilo. Z novim letom razširimo primorski lisi“ v tednik. Izhajal bode vsaki četrtek. Zato moramo zvišati tudi naročnino. In sicer bode ista za premožne 6 kron, za manj premožne 4 krone. Program našega lista ostane isti: zagovarjati krščansko načelo ter narode ii! gospodarske koristi goriškili Slovencev. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi stari naročniki ter pridobe še mnogo novih. Naročnina naj so pošilja uprav-ništvu. Tudi prosimo vse staro naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store se v tem letu. Domači politični prepir se je vže toliko razvil, da smemo reči, da je nje ga bistvo vsakemu očitno, kdor ima zrira-2 ve oči v glavi. Zdaj pa torej pač lahko I sodimo in se učimo iž njega — za pri-' hodnost. A kaj nas uči šola srditega prepira med dr. Gregorčičem in dr. Tumo ? Uči nas, da v celem prepira ni prav nobenega načela, nobene prave misli, nobenega programa: kratko, nič stvarnega. Tako praznega prepira morda 8e ni bilo na Slovenskem ; tolikega duševnega uboštva, ko goriški prepir, pač ni še pokazala slovenska politika. Ali ni res tako ? Načela imenujemo take poglavitne nauke, iz katerih vsi drugi izvirajo in ua katerih stojijo naše misli o veri in politiki. Taki nauki so nam tako globoko v srcu in umu, da je i nobena sila ne omaja; vzeti bi nam morali srce, ako bi nam hoteli vzeti načela. Vprašam torej ne izobražne ljudi, vprošam priprostnega rokodelca, ki je čital „Gorico’ in „Sočo“:je-li naj-šel le sled načela v našem zloglasnem prepiru ? Nič, ko papir in na papirju grde besede o bližuem. Vsied tega je bilo tudi občno po-vprašavanje po celi deželi, pa tudi v Trstu in na Kranjskem, zakaj se prav za prav gospodje prepirajo, t. j. za katero načelo? A do danes se še ni našel Dijo-gen, ki bi s svetilko v roki mogel najti tisto ,.stvar“, za katero se prepirati stranki Nedavno je bil izobražen rodoljub iz Trsta pri piijatelju, ki je nekak vodja stranke »Goričanov1*, pa ga je Adventne misli, Štiritisoč let je čakal človeški rod Odrešenika. Ta čas je bil čas teme : zmote in greha. Zmota je vladala glede najbolj prepostih resnic. Dvomili so celo o temeljnih resnicah: o bivanju vsemogočnega Boga in o nevmerjočnosti človeške duše. Greh pa se je tako množil, da je Bogu žal bilo, da je človeka v-stvaril.... Slednjič je tema prešla in dan se je približal. V betlehemski štalici se je rodilo nebeško dete, ki je luč sveta../. Ta luč je cel svet razsvetlila. V spomin štiritisoč let, ko so ljudje tavali v temi in pričakovali Odrešenika, postavila je sv. Mati katoliška cerkev Štiri adventne tedne, v katerih se pripravljamo na praznik Rojstva našega Gospoda Jezusa Kr. Adventni tedni nas spominjajo teme za časa starega zakona. Zato capljamo vsak dan po temi, ko ni še dan, k zornim mašam. V rokah nosimo blede lučice. ki nam vsaj nekoliko temo preganjajo in pot kažejo. Le toliko svetlobe, kolikor jo oddajajo te blede lučice, je bilo v starem zakonu glede verskih resnic.... vprašal: „Prijatelj, povej mi vender zakaj se gre ? V Trstu se nam zdi, kakor da se vam je v glavi zmešalo?11 Za od govor je začel prva skakati od jeze in gorečnosti, češ: „Ti ne veš; tako je Ti ne morem povedati. So sami lopovi, hinavci !“ Ravno tako in še hujše govorijo in pišejo ,.Sočani". »Slovenski Narod” je stranki večkrat nagovoril, da naj se izrečete, kaj hočete. „Narod“ bi bil prav rad potegnil z dr. Tumo, od katerega je imel zagotovila prijateljstva in somišljenja; ali zdi se, da je ^dobil od „Gorice“ še bolj prijazna zagotovila vdanosti. Ali ni to komedija ? ! Zadnji čas je Tumova stranka začela razbijati kapitalistično načelo kot posebno uspešno sredstvo narodnega napredka ; toda tudi to le iz politike, kateri služijo včasih še najbolje bogatini, ki ljudi odirajo. Ali če tudi bi bilo to res načelo, »Gorica" ga ni pobijala, ampak je tudi sama ustanovila nekaj, kar je podobno „trgovsko-obrtnemu“ društvu dr.ja. Tume. A če prav nam je to načelo silno zoperno in ga cenimo za skrajno škodljivo slov. narodu, nas vender veseli, da se je pokazala vsaj ena misel v našem političnem nihilizmu. Nič je slabši, ko kapitalizem ! Na tem polji se bomo' torej radi borili, pa brez osebne mržuje do kogar koli. Ideje bomo pobi vali, „glav krvavih" nočemo. Osebe bi radi rešili narodnemu delu, katerega je za vse do-velj v Gorici. (Pravo! Stavec). Najbolj žalostno pa je, da ni v naši politiki krščanskega načela. Nočemo trditi, da gospodje sploh nimajo krščanskih načel; saj so duhovniki med njimi ; ali ona načela hranijo sami za se, svetu je skrivajo. Dandanes pa, ko krščansko mišljenje močno pojema, ko krivi nauki kužijo krščansko življenje ; bi bilo tre ba krepko in čvrsto povdarjati krščanske zveličavne nauke, ne pa skrivati jih in zatajevati cel6 pred takimi, ki krščanstvo naravnost napadajo. Žalostno znamenje naše breznačelne politiko je, da se niti oni listi, ki so vender deloma v duhovskih rokah, niso uprli uiti z bese dico „Slov. Narodu", kateri zdaj ves čas tako podlo in nizkotno napada in izpodkopava krščansko prepričanje našega ljudstva, kakor ne z iepa kak judovski list! A kaj pravim : vpi li ? Besedo so mu dali, da mu bodo žive dni dobri prijatelj! To je vže naravnost nelcršČans-ka politika, pa naj bi bili gospodje uredniki še tako pobožni možje sami zase in vsaki v syoji hiši! Taka politika pa je za duhovnike tudi delo brez namena, ker tako zgolj posvetno politikovr.nje ni duhovnikov posel, zlasti na Goriškem ne, kjer je do- Toda s Kristusom je izšlo solnce, je zazoril dan ! Kristus nas je jasno učil svetih resnic : da biva vsemogočni Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, da je človeška duša neumerjoča, da nas onstran groba čaka: ali večno plačilo, ali večna kazen; učil nas je svetih čednosti, ki so potrebne, da se izveličamo. Sč svojo krvjo nam je na križu zaslužil tudi vse milosti, katerih k zveličanju potrebujemo. Ali žal. da se mnogi vpirajo Kristusovi luči. Od začetka pa do današnjega dne se skriva med ljudmi malikovanje, nevera, kriva vera, liberalizem.... Nevera in liberalizem razjeda tudi našo slovensko domovino- Razdeljeni smo v dva tabora. Žal pa, da se tema, t. j. nevera in liberalizem, sama sebe nazivlje z lučjo in da zmerja Kristusov nauk in njegove oznanjevalce s „črno temo".... Kristusov nauk je prava luč, nevera pa liberalizem in greh sta prava „črna temau. Te misli nas obhajajo v tužnem adventnem času. Naj bi dete Jezus, ki je luč sveta, razsvetlilo naše zaslepljene rojake, da bi spoznali „črno temo*, da bi vsi bili eno v Gospodu...! volj drugih mož za politiko brez vere. Papež in škofje spodbujajo sicer duhovnike za politično delovanje, ali vselej le na tako, kateremu namen je obramba vere, poživljenje krščanskega mišljenja in vnema za katoliško cerkev. To je tudi čisto naravno, ker duhovniki ne smemo biti drugačni pri političnem zborovanju, ko na altarju ali na leci, ampak vse naše delovanje mora biti za Kristusa in s Kristusom. A še več. Politika brez Kristusa je sploh brez namena med vernim slov. ljudstvom, ker ne služi njega občni blaginji, ampak pospešuje versko nemarnost in nevero, pa tudi narodno propadanje. Ob vesoljnem potopu goriške slovenske politike zdramimo se vendar in pustimo politiko brez načela in brez namena. Ne polnimo še nadalje sodov brez dna, ne gubiino časa z delom, ki nima pomena za večno zveličanje duš in, ki le kvari naroln zdravo dušo. Postavimo se rajše odločno na krščansko stališče, na katerem stojimo v cerkvi in na katerem stoji naše ljudstvo ITaka politika bo res za duhovnike častna in za ljudstvo koristna. Politični pregled Državni zbor. Vlada je upala do-sodaj, da sprejme državni zbor vsaj proračun pred novim letom. A v državnem zboru je radi obstrukcije nemogoče vs.iko redno delovanje. Treba je odpraviti obstrukcijo. A kako ? Če se vlada uda če-tfbul, bodo zopet obstrujirali Nemci. Zato so iskali neko sredno pot, po kateri bi si vlada pridobila Čehe, a se ne zamerila levici. Odsek, kateremu so naložili težko nalogo sprave, je kmalu obupal. Na to je bil izvoljen pododsek iz deseterih članov. Čehi so stavili najskromnejše zahteve, a zastopniki levice so zahtevali zase vse, a Čehom niso hoteli dovoliti ničesar. Tako je splavalo zadnje upanje vlade po vodi. To je hud udarec za Ciary evo minister-stvo. V parlamentarnih krogih se govori o odstopu ministerstva. A drugi so mujenja, da vlada zaključi zbor. Če se zgodi poslednje, bo zopet vse šlo po § 14. Odsek za omejitev § 14 je sprejel predlog, da se odpravi ta paragraf popolnoma, z 20 glasovi proti 12. Seveda vlada ni bila ne za omejitev ne za črtanje § 1-4. Predlog izvira od parlamentarnih krogov. Govor grofa Goluhovskega. Zit-najni minister je govoril v odsek u za državni proračun o srečnem položaju Av-] st.rije. na zunaj. Povdarjal je potrebo, da se utrdi še bolj zveza v Nemčijo in Italijo, in ravno tako prijateljsko razmerje z Rusijo. Govoril je tudi o potrebi, da se pomnoži avstrijska mornarica. To raj mir imamo in upanje je, da ga bodemo imeli tudi zanaprej, če ga nekaj dražje plačamo. Prekoračil je pa mejo svojega delokroga s tem, da je govoril o potrebi sprave s Čehi. Čehi so se uprli vtikanju zunanjega ministra v notranje zadeve in izjavili, da jim ni trozveza potrebna pri sren. V Nemčiji in Italiji je napravil govor grofa Go-luhovskega dober utis. V ogerski zbornici so bile vroče debate radi kvotne poravnave. Levičarji so napadali krono, češ. da hoče gmotno zatirati ogersko državno polovico. Iz tega se vidi, da se čutijo Mažari gospodarje tudi v naši državni polovici. V hrvaškem saboru so zmagali zopet mažaroni. Sprejel se je državni proiačun za Hrvatsko. Italija bi rada pQsnemala v zunanji politiki Nemčijo. Napovedala je Braziliji carinski boj. Veliko upajo Italijani na Angleže, s katerimi se strinjajo v koloni-jalni politiki. A bodočnost bo pokazala, kako velikodušni so Angleži, kedar je treba plačati simpatije ! V francoskem parlamentu se bije hud boj proti katoliški cerkvi. Žid Drey-fus, kateri je bil dvakrat i,'osojen in vendar pomiloičen, hoče biti tudi nedolžen. Zahteval je, da se pregleda še enkrat obravnava. Kjer se tepta sveta cerkev z nogami, tam rase Židom greben. Srbija. Kralj Aleksander se mudi zdaj v Meranu. Menda je bilo tudi njegovemu očetu Milanu predolgočasno v Srbiji. Hotel je odpotovati na Ogersko, da bi se tam vdeležil velikega lova. A notranji minister mu je svetoval, naj ne zapusti Srbije, ne da bi prej po milost.il politične kaznjence, ker se pripravlja revolucija v Srbiji. Milan ni hotel slišati ničesar v pomiloščenju in je rajši ostal doma, da bi strašil radikalce se svojo navzočnostjo. ' ^ * Anglija. Ko je zapustil nemški cesar angleška tla, imel je Chamberlain svoj že dolgo prej napovedani govor. Govoril je v novi trozvezi med Anglijo, Nemčijo in Ameriko. Namen te zveze bi bil zatirati hrabre Bure. Glede Burov se je izrazil, da Anglija ne neha prej. ko zatre Bure, iti sicer tako, da jim ne bo nikdar več mogoče so upreti Angležem. Nadalje je žugal Francozom z vojsko, ako ne jenja njih časopisje smešiti kraljico Viktorijo. Ta govor je provzročil veliko razburjenost, po celi Evropi. Chamberlain je grozno pretiraval. Nemčija je izjavila, da ni tako neamno zaljubljena v Anglijo, da bi si radi nje osmodila prste. Mac Kin-ley pa je zavrnil tudi zanaprej vsako ponudbo zveze z Anglijo, katera bi vteg-nila le škodovati Ameriki. Kar se tiče Burov se ni Chamberlain prenaglil, ker je še uprašanje, ali bo on ali Buri narekovali pogoje pri sklepu mira. Angleška armada je v kritičnem položaju, in k vsemu temu se je izrazila vlada, da ne more več pošiljati novih močij v Afriko, ker je prišla na sled zaroti v Dublinu na Irskem. Ruski časniki pa pravijo, da se pripravlja vstaja po vsej Indiji proti an-gleškim kramarjem. Žuganje Franciji radi razžaljenja angleške kraljice je pa smešno, ker ni Francija do danes angleška kolonija. Za svoj imenitni govor je dobil Chamberlain celo od angleške vlade ukor. Rusija v Aziji. Zavidno gledajo Angleži, katerim je sreča v južni Afriki tako nemila, kako silno hitro napreduje Rusija v Aziji. Ni zadosti Rusom, do bo kmalu zgotovljena sibirska železnica, katera meri se stransko progo v Kitajsko 6.000 kilometrov in stane 570 milijonov goldinarjev. — Prihodnjo pom'ad začnejo graditi tlve železnici v centralno Azijo. Ena bo vezala Orenburg z Taškent-om, druga kaspiško morje z Atganistanom. Dolgost obeh bo znašala kakih 3.600 kilometrov. — Pred kratkim je sklenila Rusija pogodbo z Perzijo, po kateri sme v teku prili"duili 15 let samo Rusija graditi železnice v Perziji, Ob enem dobili so Rusi pravico, zasesti železniške postaje po vsej Perziji sč svojimi vojaki. Vojska v južni Afriki. V Natalu stojijo Angleži pred reko Tngela iu ne morejo ne naprej ne nazaj Naprej ne, ker so Buri zasedli najvažnejše postojanke. nazaj ne, ker bi se za njimi spustili Buri in jih uničili. Na zapadli stoji general Metthuen pred mestom Kimber-iey, katero oblegajo Buri. Naprej ne more, ker mu manjka konjiče in topov. Za hrbtom pa ima Bure in vstaše, katerih seje piidružilo v zadnem tedne 20.000 Burom. Da pa je prišel v to lepo lego, se je moral še hudo bojevati, tako, daje zgubil kakih 2.000 mož, peti del svoje armade. Južna Amerika. V republiki Venezuela so zmagali ustaši popolnoma vladne čete. — V istem času je bila revolucija v Kolumbiji. Vstaši so bili premagani v glavni bitki. Padlo je 1.000 vstašev, 2.000 jih je bilo ranjenih. — Prepir meri Brazilijo in Bolivijo radi pokrajine ob reki Puruš je porabil španjs-ki bogataš Roririguez Aries, da je proglasil samostojno republiko z imenom Akie. Nova Republika je pač zadnja, država, ki se je rodila v 19. stoletju, Kaj novega po Slovenskem? . Na Krajnskem. — Krčmarju llijašu iz Salovc na Dolenjskem so neznani tat,je ukradli iz njegove kleti 17 vedrov vina. Tatovom je dišalo njegovo dobro vino.— Kočevskega premoga izvažajo sedaj po 20 vagonov na dan. Novih premogovih žil iščejo v kočevski, trebanjski in žužem-berski okolici. — .Glasbena Matica" je priredila koncert, na katerem je sodeloval pevec dvorne opere, g. Heš. — V Ljubljani je umrl predsednik trgovske in obrtne zbornice g. Ivan Perdan. — Novo gimnazijsko poslopje so Ljublani v saboto slovesno blagoslovili. — Z zgradnjo električne cestne železnice v Ljubljani prično v marcu prihodnjega leta. Delo bo trajalo osem mesecev. — Na poti v cerkev je utonil 80 letni Jožef Miklavčič na Krki. V temi je zašel v Krko ter našel smrt v valovih Krke. — Vas Spodnje Poljane pri Starem trgu na Notranjskem je pogorela. Rešili so le živino, vse drugo je zgorelo. Škode je okoli 25.000 gld. Na Štajerskem. — V Mariboru so otvorili s slavnostjo krasne prostore Narodnega doma. — V Gradcu je umrl prelat dr. Alojzij Hebenstreit. — Tudi v Mariboru imajo svojo Bismarckovo ulico. Zdaj je nemštvo rešeno. — Ilustrovani narodni koledar za 1. 1900, ki ga je izdala Hribarjeva tiskarna v Celju, je državno pravdništvo zaplenilo. — Pri Sv. Marku pri Ptuju se je po nesreči ustrelil 20 letni Štefan Kostanjevec, lovski paznik. — V Krapjem je vtonil 13 letni deček. — VRadomerju pri Ljutomeru je ustrelil neznan zločinec 51 letno vdovo Marijo Gaberc ter jo oropal. Na Koroškem. — V Zgornjem Dravogradu se je ustrelil učitelj Strnad. — Blizu Koprivne so našli na cesti mrtvega bajtarja Vidmarja iz Bistre. — V Po-* gorja h je pogorela sušilnica v kateri so sušili lan. — Zgorela je tudi 70 letna delavka Hochmiiller. — Velik pretep je bil na Gorici, v obč. Spodnji Dravograd med hlapci. Pri pretepu so ubili hlapca Grabenšeka. — Mil. prošt Lambert Einspieler je bil v soboto slovesno umeščen. — Orla je vstrelil cerkovnikov, sin v Lo-givasi. Orel je tehtal 3'80 kilogramov. Dopisi. Z dežele. (Izv. dopis.) Kaj naro-. čimo v bodoče? Nekateri se morda preveč drže te misli, da je treba podpirati tudi nasprotne liste, da se izve, kaj pišejo, da bodo bolj obzirni do nas. Prazna misel: „liberalec" in pa obzirnost, hči pravičnosti ! Zdi se mi vredno navesti besede veljavnega pisatelja, ki je rekel v nekem življenjepisu o tej reči: »Mislil si je (rajni), kakor jih je že mnogo mislilo in jih še misli: »Ako smo duhovniki kot naročniki in sodelovalni pri listu, bode se pač oziral na nas in se ogibal vsega, kar bi nas žalilo. Ako ga pustimo vsi in mu začnemo odlično nasprotovati. premenil se bode v protiverski list.“ Kaj naj rečemo o teh (Belčevih) nazorih ? Praktično se stvar sama po sebi odločuje. Praksa namreč uči, da se uredniki, ki nimajo verskega prepričanja, ne ozirajo na peščico duhovnikov, ko bi morebiti hotela jim biti na strani. Danes morebiti utegne omenjati »častito duhovščino", da zamaši predale govoreč o kaki cerkveni slovesnosti, drugič pa go- LISTEK „Mo moških, malo mož naš vek rodi," S. Gregorčič. (Nadaljevanje.) Vest jim je postala le fraza! Pač, tudi neko vrsto vesti poznajo. A ta vest jim j.- le — sodnik, kazen, zapor. Zato ti je dovoljeno toliko, kolikor moreš skriti pred sodnikom. Radi tega se tudi kaže v modernem svetu tak blišč, tako poštenje na zunai da bi dejal, novodobna omika je dosegla viliunee. Naj kdu le zine razžaljivo besedo, koj ga lahko utakneš v zapor. Naj se le dotakne tvoje osebe, tvojega imetja, koj ga lahko izročiš stražniku v pest. Nesramnih dej in j v javnosti ne najdeš. Kaj pravim dejanj ? Niti nesramnih besed ne slišiš v družbi. A kaj /a-to, da gnezdi nebroj nečistih mislij in željA v srcu. kaj za-to, da rasto nesramne hiše v ve likih mestih, kakor gobe po dežju. Javno to ni, — in morala je rešena! — „0 tempora, v moreš", vskliknil bi človek s Ciceronom. A da je poganski Ciceron tožil o moralni gnjilobi svoje dobe, se še razume. Saj njim še ni zasijalo voi i o papežu, o cerkvenih zadevali tako, kakor bi bilo to na Kitajskem, — uredniku deveta briga. Poleg tega moramo to pomisljti: Ako mi vest pravi, da kaka stvar ni dobra, ne morem in ne smem se pečati ž njo, češ: ako se odtegnem, potem bode še hujše. Kako bode potem, tega ne vemo; a to vemo, da se slabega nikdar ne smemo udeleževati. In kako malo zaupanja na dobro stvar, katero mora zastopati duhovnik, kaže to, ako se boji hujših napadov, in zaradi tega prijetij uje! Ali je morebiti naša vera in naše delo samo sleparija ? Ali se moremo bati, da nam vzemi) vsakdanji kruh ? Kdor tako misli, ta nema pojma o veri, niti o cerkvi in o njenem poklicu. Pravi učitelj katoliške vere, in naj si bode še tako velik oportunist, ne sme nikdar tako govoriti. Dolžnost storiti, govoriti in delati za dobro, ne se družiti s slabimi: — to mora biti vedno načelo katoliškemu politiku." Podobno se je govorilo tudi ob 1. katoliškem shodu, katerega so se udeležili tudi — svetovni, med njimi tudi lastnik časnika z napisom: Bog in narod! Torej....! Iz Bolškega. Vi Dolinci menite, da smo že v sneg zakopani in da spimo že zimsko spanje; -- a temu ni tako. Naši hribi so vsi še čisti in še celo siva glava vojaka Triglava je že zgubila sneženo kapo. Da pa še ne spimo zimskega spanja, naj Vam bode to v dokaz. V Bolen smo ustanovili posojilnico, ki posluje že od začetka jeseni sem. Upamo, 'la bode inarsikteremu dobro došla, ker ravno tu je bila prav potrebna. — V Soči dobili so nove orgije, katere sta postavila brata Zupana op. 7-i. Orgije so sicer majhne, toda za tamošnje razmere dovolj velike in popolnoma zadostujejo. Glas imajo, posebno nekateri spremeni, jako mil in prijeten. Po Slovenskem je kot mojster že dovolj znan, in marsikatero drugo mojstersko delo ga toplo priporoča. — Domača koza se tu še vedno preganja in jo mislijo sčasoma popolnoma zatreti. Toda cele čede divjih koz se varno pasejo po naših hribih in gorje onemu, ki bi se predrznil kakega kozla ustreliti. Domača koza škoduje gozdom, — divja ne! Ako hočete našemu »Švicarju" vzeti kozo, dajte mn kaj druzega, da se bode zamogel preživeti. —■ Vaša. mogočna Soča je tu popolnoma izginila! Ona jama, iz katere izvira Soča, je popolnoma prazna in voda je docela usahnila. Votlina je precej široka in kakih petnajst metrov globoka. Ako se vrže kamen vanjo, pade na suho, - znamenje, da ni sploh nič vode v njej. Sploh čudno, da se tudi v globočini svelli. Stari ljudje pripovedujejo, da so nekdaj v to jasno spustili ribo, lcateii so dali neko znamenje na vrat in, da so pozneje to ribo ujeli v Belopeškili jezerih. Strokovnjaki bi si sedaj to jamo lahko nekoliko natančneje ogledali. Tudi med Logom in Sočo je voda popolnoma usahnila, in kake pol ure hoda vidi se prazna struga. Ljudje imajo na teh krajih globoke vodnjake, da imajo vodo za-se in za živino. Sploh Trentarjem katerim že zmanjkuje po navadi jedi, manjka zdaj še voda. Drugodi se menda vesele lepega vremena, a tu pa prosijo za »hudo uro"! Kedar bode Soča v navadnem teku in se bode kaj nenavadnega zgodilo, Vam že zopet poročam. solnce prave izobrazbe, — poznali niso še Kristusa. Prostost vesti, katero nam je še — le Kristus utemeljil, bila jim je neznana.. Vse je bilo podrejeno premoči države, javnosti, vse vklenjeno v okove tradici-jonalnih oblik. Le tu pa tam je izbruhnila še samostojnost kot taka na dan v starih modrijanih. Hodili so svojo pot ne zmene se za tačasno modo! — Pravo zasebno prostost in samostojnost je svetu razodel Jezus Kristus. Človek poprej niti slutil ni, da je sam na sebi neizmerne vrednosti, dasi je brez lepote, brez močij, dasi je nezmožen za delo in je svetu le breme. Kristus je izrekel prvi načelo, da stoji človek sam sebi bliže nego cel svet. »Kaj pomaga človeku, če cel svet pridobi, dušo pa pogubi." Vse je zgubljeno, ako se človek samega sebe zgubi! Dolžnosti do drugih pričenjajo potem, ko je človek poprej samega sebe, svoje srce uravnal. Sreč mu bodi svetišče, do katerega ima oblast le Bog. Prvi in glavni pogoj značaja je torej vzgoja notranjega človeka, ne pa le navidezna, zunajna formalnost, ne le lupina brez jedra! »duh je, ki oživlja; meso nič ne koristi." H G Y l ocijalneinu demokratu, ki je na ves glas kričal, da ne postane nikdar črnuli. V tem hipu pa j« bil nenadoma objet. Pritisnil ga je na svoje srce sirokopleč — dimnikar. Ves črn jo je mej bučnim smehom popihal zagrizeni mokrač. Točnost Amerikanov. Nek ameriški list. piše: V ponedeljek je namignilo neko tukajšnje dekle ptujeu z robcem in v torek je bila že poroka. .V sredo mu je namignila z metlo in v četrtek je mož vložil tožbo zn ločitev. Tako se godi v dobi elektrike. Za Alojzijevišče: Preč. g. Juvančič I/. 10 kron, preč. g. Kurinčič J. in kron. Pri ženitnim g. M. Pojavmka z gdč. Joz. Rojec v Sovodnjah so nabrali svatje 34 kron 30 vin. Dalje so podarili p. n. g. Stepančič iz Temnice : 15 kg. moke. (I kg. fižola, 80 kg. krompirja, 5 kg korenju, 4 kg. ječmena; p. n. g. Mozetič iz Mirna: ^0 kg krompirja ; občina Kreda: ll^kv. fižola; občina Vipolže : 2l[.jkv. krompirja, 1 ‘/» kv. sirka, 30 kg fižola; sv. Gora 80 kg. krompirja. Pri poroki g. Fr. Jeklina z gdč. M. Lapanja na Pečinah nabralo se je za slov. Alojzijevišče 10 kron 20 vin. in za ..Šolski dom'1 tudi 10 kron 20 vin. Bog živi naše blage darovalce! Srčna hvala in Bog stotero povrni vsem, posebno pa onim gg. in vrlim občinam, ki podpirajo naš zavod z naturalijami; zakaj ti darovi so nam najbolj dobrodošli, „iiaš vsakdanji kruli11 ! Vivant sequent,es I Kritika o občnem zboru ..sloven-skega katoliškega delavskega tl rušiva" dne 26 nov. t. 1. pri Kata* iniju j;< raznovrstna Eni hvalijo, drugi grajajo; eni majajo z glavo, drugi bolj modri, dajejo dobre svete, da bodimo previdni itd. To je veselo znamenje, da se naše mlado društvo na Goriškem vsestranski upošteva. Kakor slišimo, pa prevladuje mnenje, da je moška beseda v Katarinijevi dvorani prišla o pravem času in našla tudi plodovita tla. Kar je „Sočau o tein pisala, bi še bilo, ker vsakdo ima lt-liko svoje mnenje, kar pa je „Gorica" pisala, nima zmisla . . . Upamo, da bo pridno delavsko društvo, ki druži v sebi vse delujoče stanove v kratkem priredilo nov shod. Miklavžev večer. 7. Decembra t. 1. zvečer vršil se je v sv. Ivanu pri Trstu Miklavžev večer. Sponesel se je prav sijajno toliko, glede proizvajanja posameznih toček, kolikor tudi gMe občinstva. Prostorna dvorana je mla natlačena z občinstvom. Bili so večinoma domačini. Posebno igra je jako ugajala občinstvu. Ista igra se je ponavljala v sredo popoldne v tržaški Čitalnici. Le tako naprej ! Bog živi vrle in zavedne „Svetoivančane“ ! Posnetek iz „Naše Sloge". Naslov. 22. novembra t. 1. obiskal je na svojem potovanju po Istri ekscelenca g. grof Goiiss tudi Kastelvenere. Med drugimi stvarmi, katere si je ogledal gospod grof, bila je tudi ta mošnja italijanska šola. V šoli se je nahajalo ta čas 53 učencev. Ker se je hotel gospod grof sam prepričati, kake narodnosti so učenci, zaukaže, da naj vstanejo vsi, ki govorž doma slovensko. Na veliko začudenje jih vstane 46! Ker j^ mislil gospod grof, da ga niso učenci razumeli, Str. 140 PRIMORSKI L T S T znukaže. da n«j vstanejo oni. ki govore dom« iiulijansko, — ni vstane ,jiii .samo 7 ! Številke pričajo dovolj jasno, kako neobhodna potrebno je italijanska šola v Kastelvenere /a poitalijančevanja slo- | vanskili otrok. Morilca lastnega otroka obsojena na vislice. Na Duimju so j> vršila te dni porotna obravna\a. ki je polnila sodnikom in poslušalcem srce z grozo in nepopisnim ogorčenjem Zakonca Josip in Julijana Hummel sta imela 51et.no hčerko Anico, ki pa je bila rojena še preti niju poroko. Spočetka sta Anico, ki je bila pridno, tilu* in lepo plavolaso dekletce, i ljubila ; a ko se jima je v zakonu rodil sin Maks, se je začel za Anico pravi pekel Pretepala in mučila sta jo vprav-zversko. Dajala ji nista jesti in zrnrzoo vati je morala v srajci. Trpinčila sta ja neusmiljeno. Sina Maksa pa sta ljubilo in mu dala vse, kar si je želelo njegove srce. Sodišče je zvedelo za to trpinče nj, ali so lnik je mater in očeta samo resno posvaril. Potem pa se je mučeništ.o o-troka šele prav začelo. Oče pijanec je izbil otroku s pretepanjem troje zob, vrgel je Ano ob tla, da si je preklala zgornjo ustnico, zlomil ji je rebro, mati pa ključnico Mati je v likala Anici rokice v vrelo Vi'do. jo je.bila z železno palčico po vsem životu lako, da je Ana imela bule povsod, da je imela raztrgano in razpraskano kožo na hrbtu, nogah in prsih Dala ji je jesti le malo kave in košček kruha za ves