Duševna kultura na Kavkazu. Po raznih virih in lastnem opazovanju sestavil Ljudevit Stiasnv. (Dalje.) Armenci se pečajo pač tudi s poljedelstvom, toda največ so trgovci. Kakor pa je simpatičen Armenec poljedelec, tako nesimpatičen je Armenec — trgovec. Trgovina vnrči v njem vse dobre lastnosti in on postane, ker je zelo lakomen, mnogokrat v pravem pomenu besede oderuh. Zato je pa tudi nadarjeni, po dobičku hrepeneči, previdni in spretni Armenec izmed vseh kavkaških narodov Rusom najmanj simpatičen. Od leta do leta se zmanjšujejo posestva dobrosrčnih in lahkomiselnih Gruzincev, in Armenci se vedno bolj vrivajo v prejšnjo posest gruzinskega carstva. Pač si prizadevajo Gruzinci, da bi se izvili iz rok Armencev, a največ brez uspeha. Pripoznati pa se mora, da pridobiva pridni in inteligentni armenški narod vedno več tal le v škodo lenih, vsej kulturi sovražnih elementov tujih narodov ter da je bila med njirai šola in umetnost vedno na visoki stopnji. Pri njih dobimo že davno bogato naučno literaturo, katere se poslužujejo radi intelegentnejši zapadno-evropski orijentalci. Najvažnejši učni zavod je pač Lazarjev zavod v Moskvi, katerega so ustanovili 1. 1815. V tem zavodu so pripravljali mlade Armence za vstop na vseučilišča ter obenem vzgojevali tolrnače in gojili orijentalske jezike. Goji se tu namreč armenski, arabski, perzijski in turški, razen tega pa tudi ruski, francoski in nemški jezik. Ta zavod slovi še dandanes. Za vzgojo otrok skrbe Armenci kaj dobro, in njih šole so vzorne. Razen tega se velik del armenske mladine uči v višjih šolah Rusije in zahodne Evrope. Sploh je nagon za izobrazbo med Armenci večji, kakor bi si ga mislili pri prebivalcih v teh pokrajinah, in Armenci zavzemajo v Mali Aziji pač najvišjo stopnjo izobrazbe. Omenil sem že, da imajo na Kavkazu 209 začetnih verskik šol, razen tega pa so ustanovili tudi še mnogo drugih nadaljevalnih zasebnih zavodov. A tudi v srednje in nadaljevalne šole, ki so pod nadzorstvom ruske vlade, zahaja mnogo armenske mladine. Tako dobimo v moških in ženskih gimnazijah, v realkah, obrtnih in v meščanskih šolah skoro četrtino Armencev, dasiravno je teh na Kavkazu le dobra desetina vsega prebivalstva. Tudi več časopisov izdajajo Armenci v novo-armenskera jeziku. Tako izhaja v Tiflisu že mnogo let glasilo armenskih učiteljev -Varašan" (šola), a za mladino izdajajo BAigpjur" (studenec). Za Armenci so najštevilnejši narod v Tiflisu Gruzinci, Georgijci ali Kartvelci, kakor se sami imenujejo. Plemenito misleči, preprosti, patriarhalični in brezskrbni Gruzinec je Rusu simpatičen in podoben. Gruzinci sodijo h kartvelski (ibericni) skupini pravih kavkaških narodov ter nimajo nobene genetične zveze z indoevropskim ali uralobaltijškim jezikom. Delijo se na več rodov, a vseh skupaj je 1,200.000. Nekdaj so bili izmed vseh kavkaških narodov najimenitnejši, saj so Gruzinci zelo hrabri, in njih zgodovina je neizmerno bogata junaštev in redkega požrtovanja za vero in svobodo. Pač se je vsled večnih bojev razširila anarhija, a Gruzinci so vendar obdržali še viteške čednosti in niso nikdar izgubili svojega moštva. Ko je Aleksander 1. si pridobil Gruzijo 1. 1801, je bilo vsled domačih vojsk in tujih napadov mnogo mest in vasi v razvalinah in ljudstvo na pol razdivjano. Mislilo je le na krvave boje. O obrtu ni bilo govora, a tudi poljedelstvo je bilo popolnoma zanemarjene. Nekdaj cvetoče šole pa so bile podrte in pozabili so literaturo popolnoma. V vaseh so živeli plemiči, ki so odirali kmete, zakaj srednjeveški fevdalizera je zelo cvetel. Plemiči so izgubili pod rusko vlado vendar svoje predpravice ter so skoraj popolnoma obubožali, ker so prav lahkomišljeno živeli. Le težko se je vzdramilo plemstvo iz tega spanja in letargije, a mnogi le zaradi tega, ker so morali, saj so mnogi veseljačili tako dolgo, da so vse zapravili. Mnogi višjega in nižjega plemstva so postali literatje, profesorji ali učitelji, uradniki, častniki, da, celo obrtniki. Zapustili so deželo ter se podali v mesto. Sicer pa tu sedaj ni nikjer razločka med stanovi, zakaj zasluga in omika velja vec ko prazen naslov, in kdor se ponosnega kaže na svoje plerastvo, ta si je pridobil to oholost gotovo le v Evropi. (Dalje.)