SEZON/\ 1 ©20/21' ŠTEVILKA 7 I'VAVPOTIČ IZDAJA L PRAVA NA' RODNEGA CLEDALIUA VLJLBLJAI\rUREJA OTON ŽUPANČIČ CENA2K Spored za sedmi teden Poned., 25. okt. Torek, 26. okt. Sreda, 27. okt. Četrtek, 28. okt. Žanih cenah. Petek, 29. okt. Drama Ljubimkanje. Zaprto. Figaro se ženi. Hasauaginica. Predstava ob Sen kresne noči, v opernem gle- dališču ob dramskih cenah. Sobota, 30. okt. — Ljubimkanje. Nedelja, 31. okt. — Figaro se ženi. Poned., 1. nov. — Hasanaginica. Izven. D E Izven. Izven. Opera Poned., 25. okt. — Zaprto. Torek, 26. okt. — Trubadur. E Sreda, 27. okt. — Lepa Vida. D Četrtek, 28. okt. — Slavnostni koncert v proslavo na- rodnega praznika Cehoslovaške republike na korist Jugoslovenski matici. Izven. Petek, 29. okt. — Dramska predstava: Sen kresne noči. D Sobota, 30. okt. — Od bajke do bajke. C Nedelja, 31. okt. — Higoletto. Izven. Poned., 1. nov. — Faust. Izven. □------------- Opomba: Občinstvo se opozarja, da se vprizori Shakespea-rejev Sen kresne noči v opernem gledališču, ker sodelujejo orkester, zbor in balet in v dramskem poslopju za tako obširen aparat ni prostora. Začetek ob 8. Konec po 10. LJUBIMKANJE Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Arthur Schnitzler. Prevel Milan Skrbinšek. Režiser: g. O. SEST. Weiring, goslač v Josefstadtskem gledališču Kristina, njegova hčerka.......... Schlagerjeva Mici, modistka....... Katarina Binderjeva, nogavičarka . . . Lina, njena hčerka................ Fric Lobheimer | , , I . . . Teodor Kaiser j mlada SosPoda ( . . . Neki gospod ...................... Kraj: Dunaj. Čas : sedanjost g. Rogoz, gna Wintrova. ga Juvanova, gna Rakarjeva. gna Juvanova, g. Gaberšcik. g. Šest. g. Danilo. — 2 — Začetek ob 8. Konec ob pol' 11. Figaro se ženi Komedija v petih dejanjih. Spisal Beaumarchais, prevel Boris Putjata. Režiser: M. MURATOV. Grof Almaviva Grofica Rozina, njegova žena . ga Nikolajeva. Figaro, njegov sluga . g. Putjata. Suzana, grofičina sobarica . Cherubino, paž grofice Rozine . . gna Vera Danilova. Basilio, učitelj muzike pri grofu . g. Manjecki, Bartholo, zdravnik Marcelina Antonio, vrtnar, Suzanin stric . . . g. Čengeri. Fanchetta, njegova hči .... ga. Čengerijeva. Don Gusman Brid’oison, sodnik . . g. Kuratov. Doublemain, njegov tajnik . . . . . g. Volkov. Pastir Prva kmetica Druga kmetica Pristav, sodniki, kmetje, kmetice, muzikanti, plesalci. Godi se na gradu Aguas Frescas blizu Sevilje. Grof Almaviva. vseoblastni gospodar Sevilje in seviljske province, živi v svojem gradu s prelepo ženo Rozino, ki jo je pred davnim časom odvzel s pomočjo svojega sluge Figara doktorju Bartholu. Figaro, bivši seviljski brivec je premeten, pameten, z vsemi mazili namazan človek kosmate vesti. Figaro bi se rad oženil s prekrasno deklico Suzano. Suzana >}£aja tudi grofu Almavivi. Grof je pripravljen privoliti v Figarovo ženitev, toda kot vladar se hoče okoristiti s pravom prve noči. Dasiravno je svoji ženi že obljubil, da bo to postavo razveljavil, tega doslej še ni izvršil. Grof Almaviva je vsemogočen in Figaro si mora izmisliti intrigo, da prepreči izvršitev grofove namere. Figaro ima smolo. Pri Marcelini, ženski, ki je mnogo starejša °d njega, si je bil izposodil nekoč 2000 piastov ter je podpisal po-sodbo, da jo vzame za ženo. V tem položaju se nahajajo glavni junaki ob začetku komedije. Dejanje se vrši v 18. veku, vseh pet aktov na en dan, prvi trije zjutraj, zadnja dva pa zvečer. — 3 — Prvo dejanje. Soba v gradu Alinavive, oddana bodočemu zakonskemu paru Figaru in Suzani. En sam velik stol je vse pohištvo te sobe. Figaro izve od svoje neveste o grofovi nameri, izrabiti vladarsko pravico prve noči in snuje načrt, kako bi prevaril grofa, ne da bi pri tem kaj izgubil. Marcelina je slišala o nameravani Figarovi ženitvi, prihiti s svojim advokatom doktorjem Bartholom v grad, pokaže pogodbo, po kateri se mora Figaro z njo poročiti in zahteva njeno izpolnitev. Bartholo bi se rad maščeval nad Figarom (Figaro je namreč pomagal grofu Almavivi odvzeti Bartholu Rozino) in zategadelj zelo rad pomaga Marcelini, tem rajši, ker bi se je na ta način lahko iznebil. Pred 30 leti je imel z njo sina, ki so ga potem ukradli cigani. Suzana in Marcelina se v gradu srečata. Rivalinji pravita druga drugi take prijaznosti, da Marcelina užaljena zapusti grad. Sledi prizor Suzane s Kerubinom, pažem grofinje Rozine. Paž je zelo nesrečen. Sinoči ga je zalotil grof, ko je dvoril vrtnarjevi hčerki Fanšeti, ki je pa tudi grofu všeč. Grof ga je spodil domov. Baš toži o Suzani, ko vstopi Almaviva. Kerubino se skrije za edini stol. Grof pregovarja Suzano, naj pride na sestanek v park. toda v tem hipu vstopi dvorni organist in muzikant Bazil. Tudi grof se skrije za edini stol, paž pa zleze v stol. Bazil ne ve, da je grof prisoten in pripoveduje Suzani o spletkah, ki spravljajo ime grofinje Rozine v dotiko s pažem. Zdaj zdaj bi zabesnela nevihta — toda v tem hipu vstopi grofinja Rozina z dvornim spremstvom in Figarom. Vsi so prišli po Figarovem načrtu, da bi s pomočjo grofinje izsilili od grofa opustitev prava prve noči. Grof se nahaja v položaju brez izhoda in se mora proti volji udati. Vsi so radostni in prosijo grofa, naj obenem odpusti Kerubinu. Grof se sicer srdi nanj, toda paž je skrit v stolu preveč slišal in grof mora kapitulirati. Ker se ga hoče na vsak način iznebiti, ga imenuje za oficirja v polku, nahajajočem se daleč nekje v Kataloniji. Drugo dejanje. Budoar grofinje Almavive. Suzana pripoveduje grofinji, da jo hoče grof zapeljati in o pa^ ževi ljubezni do grofinje. Grofinja je ogorčena nad ponašanjem svojega soproga, paževa ljubezen jo pa gane, ji laska ter jo nekoliko vznemirja Pojavi se Figaro, ki predlaga, naj sklenejo grofinja, Suzana in on zvezo. Naloga te zveze je, ohraniti grofinji moža in preprečiti njegovo nezvestobo, Figara in Suzano pa obvarovati pred njegovimi nakanami. V to svrho je Figaro že poslal grofu anonimno pismo. V njem mu naznanja, da se nekdo izmed občudovalcev n|e-gove žene namerava tajno sestati z njo. Grofinja ne odobrava tega postopanja, toda opasnost jo prisili, da Figaru zaupa. Figaro razvija svoj načrt dalje: Suzana mora pristati na sestanek z grofom v parku. Grofinja in Suzana naj preoblečeta Kerubina v žensko. Zvečer pojde preoblečeni Kerubin mesto Suzane v park in grofinja bo pri tem zasačila grofa. Kerubino vstopi in začno ga pripravljati. Tu se nenadoma vrne grof z lova, Kerubino se skrije v sosedno sobo ter se zapre. Grot, vznemirjen vsled anonimnega pisma, sliši v sosedni sobi šum, najde pa zaprta vrata. Odloči se šiloma vdreti v sobo. Odide po orodje, a vzame sabo grofinjo. Suzana izpusti iz zasede Kerubina, ki skoči :z drugega nadstropja na vrt, da se reši. — 4 - Suzana se skrije na njegovo mesto. Grof in grofinja se vrneta in grofinja prizna, da je v sobi — Kerubino. Ljubosumni grof hoče ubiti paža, toda iz sobe stopi — Suzana. Grof je poražen in prosi grofinjo odpuščanja za sumničenje. Grofica se zagovori in izda, da je Figaro pisec anonimnega Pisma. Ko Figaro izve. kaj se godi v grofičinem budoarju, pride na pomoč. Grof ga zaslišuje, a on se s pomočjo svojih zaveznic zelo spretno zagovarja. Zadeva bi bila že urejena, tu vstopi stari pijanec, vrtnar Antonio. s pritožbo, da je nekdo skočil z okna ter mu pokvaril gredo cvetlic. Grof zopet sumniči Kerubina, a Figaro vzame krivdo nase in grof mora verovati. Figarova svatba je sedaj gotova stvar. Ta hip vstopi Marcelina m zahteva, da jo Figaro vzame, kot je po pogodbi dolžan. Grof zapove sklicati sodni dvor. Tretje dejanje. Za sodno obravnavo pripravljena dvorana v gradu. Grof skuša izvedeti od Figara, če mu je Suzana kaj izdala od njegovih načrtov. Figara ni mogoče vloviti in norec ostane — Almaviva. Suzana dela vse po Figarovem načrtu, je pripravljena, snitl se z grofom v parku, a zahteva obenem svojo doto. da bi plačala Marcelini ženinov dolg. Na odru vidimo duhovito karikaturo sodnije in sodstva z vso njihovo malenkostnostjo. Bistvo procesa leži v tem, da pokriva najbolj važno mesto pogodbe črnilni madež, tako, da ni mogočo razločiti, je-li obvezan Figaro plačati i n ženiti se. ali plačati a 11 ženiti se. Grof se izvije iz težkega položaja in zlorabi ves sodni dvor za to, da bi dosegel svoj smoter. Ker ve. da Figaro nima niti vinarja, zapove, naj takoj plača svoj dolg Marcelini, ali pa naj se takoj oženi z njo. Po tetoviranem znaku na Figarovi roki spozna Marcelina v njem svojega sina. Poslednje zapreke za Figarovo ženitev s Suzano so odstranjene, Suzana in Marcelina prigovarjata Bartholu naj sc oženi z materjo svojega otroka. Četrto d e j a 11 j e. Ceremonijalna dvorana v gradu, v n]el dva prestola. Ker so premagane vse težkoče glede ženitve s Figarom, Suzana ne mara več iti na sestanek z grofom. Grofinji pa je mnogo na tem, da bi zasač.ila grofa pri nezvestobi in napravj brez Fi-Sarove vednosti nov načrt: Preobleči se hoče v Suzanino poročno obleko, iti na sestanek in tam presenetiti moža. V to svrho narekuje Suzani pismo za grofa, kjer mu naznači natančno mesto sestanka — ..pod velikimi kostanji". Pismo zapre z iglo. ki naj jo Pošlje grof Suzani nazaj — v znamenje, da bo prišel. , Sledi poročna ceremonija Figara s Suzano in Bartola z Marcelino. Med ceremonijo izroči Suzana grofu listek. Figaro vidi. da čita grof pismo in da je spravil iglo, toda čegavo je to pismo, ne ve. Certnonija je končana. Grof je zadovoljen s prejetim pismom 'n ukaže pripraviti obe poročni pogodbi. Vsi se razidejo. p Figaro preseneti Fanšeto, ki nekoga išče. V svoji naivnosti mu ranšeta prizna, da ji je ukazal grof. Izročiti iglo Suzani ter ii po- vedati. da je to znamenje ..velikih kostanjev1*. Figam je vse jasno: Suzana ga vara. Ostane sam in izlije svoje razočaranje v veliki, znameniti Monolog. O ženščini, ženščini, ženščini, lživija, kovarnija sozdanja ... Nad Suzano je razočaran, toda tako lahko je ne odstopi. Navajen je doseči vse s trudom in talentom, medtem ko se je trudil grof le enkrat v svojem življenju — takrat, ko se je rodil. On, Figaro, mora zmagati. Spominja se svojega življenja in goreče protestira proti človeški nepravičnosti, ki je njega, mladeniča z najlepšimi stremljenji, nasilno preobrnila v lopova. Nezadovoljen s svojim poklicem kot seviljski brivec je študiral medicino, toda brez protekcije je postal lahko samo živinozdravnik. Potem je poskusil srečo pri gledališču. V prvi komediji, ki jo je bil napisal, je kritiziral Mohameda. Za to novotarijo so ga vtaknili v ječo. češ. da žali s tem prijateljske mohamedanske vladarje. Ko je bil spet svoboden, se je začel baviti s publicistiko. Toda v Španiji je bila tiskovna svoboda taka, da je mogel pisati v svojem časopisu le o vremenu. Nato je vstopil v tajno igralnico, kjer je postal bankir. Začeli so ga spoštovati. Ljudje njegove okolice pa so izrabili nezakonitost njegovega poklica ter mu pobrali vse dohodke. Že se je mislil usmrtiti. Ali njegova dobra vila mu je vdahnila misel, naj se odpove dimu slave in odvrže sram. to pretežko breme za preprostega človeka. Postal je zopet veseli seviljski brivec. Suzanina nezvestoba mu jemlje nanovo vero v ljudi. Duh borbe pa je v njem silen. Vztrajati hoče do konca. Peto dejanje. „Pod velikimi kostanji". Marcelina pripelje preoblečeno grofinjo in Suzano. Opozarja, da tava Figaro nekje tod okrog. Marcelina gre v lopo. da bi sledila poteku dogodkov. Suzana se skrije za kostanj, grofinja ostane v Suzanini poročni obleki sama. Pride Kerubino, ki ima na istem mestu dogovorjen sestanek s Faiišeto. Misleč, da je grofinja Suzana, ji začne dvoriti. Orof naide paža, mu hoče dati klofuto, toda paž se skloni in klofuto dobi prisluškujoči Figaro. Prepričan, da ima pred seboj Suzano, jo hoče odpeljati v lopo. Figaro svojega ljubosumja ne more več prenašati in stopi iz skrivališča. Grofinja zbeži v lopo. grof pa v park. Figaro v temi tega ne vidi in je prepričan, da sta v lopi Suzana in grof. Že hoče klicati na pomoč, toda Suzana, preoblečena v grofinjo. hoče zasačiti Figara prav tako. kakor gmfinja svojega soproga. Premeteni Figaro takoj spozna Suzano, a jo vleče, pretvarjajoč se, da jo smatra za grofinjo. Orof se vrne. Suzano smatra za grofinjo, Figara pa za onega neznanca, o katerem je bilo pisano v anonimnem pismu drugega dejanja. Besen je in kliče ljudi. Pri svetlobi luči svetilk se razkrije vsa intriga. Ljubosumni grof prosi ženo odpuščanja. Suzana in Figaro pa sta končno srečna. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Hciscinciginica Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič, poslovenil Anton Funtek. Režiser: ZVONIMIR ROGOZ. rodbina Kadijeva Aga Hasanaga . . . Hasanaginica .... Sultanija ) Fata . . — j Meho . n^u deca Ahmed . J Beg Pintorovič, brat Hasanaginičin Zarifhanuma, njena mati . . Umihanuma, mati Hasanagova Imoski kadija.................. Teta Hata Teta Aiša Ibrahim Husref . Robinjica Vlahinja................ Latifa, služkinja pri Zarifhanumi Husejin, starec, sluga Hasanagov Starejšina svatov................. Mali begovič v zibelki. Služkinje. Sluge. Vojniki (askeri). Kmetje. Sužnje. Sužnji. Igralke. Igralci. Muslimi. Muslimke. Družice. Svatje. Deca itd. Prvo dejanje se godi na Hasanagovi kuli, drugo v hiši bego-vice Zarifhanume. Čas: Hrvatska narodna pesem. g. Danilo, ga Danilova, ga Šaričeva. Vida. Ruta. Mala Ljubičeva. g. Gaberšcik. gna Wintrova. ga Juvanova, g. Gregorin, gna Erjavčeva, gna Maškova. g. Plut. g. Strniša, ga Rogozova. gna Lehmannova. g. Terčič. g. Ločnik. Začetek ob 8. Konec ob 11. Sen kresne noči Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Zupančič. Glasba F. Mendelssohna. Režiser: OSIP ŠEST. Tezej, vojvoda atenski Egej, Herinijin oče Lisander, ! Demetrij, J zaljubljena v Hermijo j • g- Kralj. . g. Rakuša. Filostrat, voditelj zabav pri Teziju . . g. Potokar. Dunja, tesar . . Klopčič, tkalec . g. Gradiš. Pisk, mehokrp . g. Rogoz. Nosan, kotlar Trlica, krojač g. Peček. Smuk, mizar . . Hipolita, kraljica amazonska . gna Bergantova. Hermije, zaljubljena v Lisandra . . . gna Gradišarjeva. Helena, zaljubljena v Demetrija . ga Pregarčeva. Oberon, vilinski kralj . gna Wintrova. Titanija, vilinska kraljica .... . ga Šaričeva. Spak . gna Vera Danilova. Grašek . Gorjupova. Pajčevina palčki Presetnikova. Vešča . Repovževa. Gorčica Juvanova ml. Drugi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo in Hipolitino spremstvo, — Godi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Začetek ob 8. Konec ob 11. TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal S. Camrnerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAH. Grof Luna (bariton).............................g. Romanovski. Leonora (sopran)................................gna Richterjeva. Ineza, njena družica (sopran)...................gna Vrhunčeva. Azucena, ciganka (mezzosopran)..................gna Thierryjeva. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . . g. Drvota. Kuiz, njegov prijatelj (tenor)..................g. Mohorič. Ferrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. Ciganski poglavar (bas).........................g. Vovko. Sel (tenor).....................................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. — Godi se deloma v Biskaji, deloma v Avagoniji v 15. stoletju.— Prva vprizoritev 1. 1853. v Rimu. I. Ferrando pripoveduje straži, da je imel stari grof Luna dva sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, ie ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz maščevanja vrgla v ogenj. Fo nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel verjeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora razodene Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori Podoknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje Preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, da namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev. — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v samostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. III. V taborišče grofa Lune privedo Azuceno, v kateri spozna Ferrando zločinsko ciganko. — Premena Manricu in Leonori naznani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Manrico odide, da bi jo rešil. IV. Manrico je z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta obsojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuje mrtvaški 7'bor, iz ječe Manricova pesem. Da bi rešil Trubadurja, obljubi Leonora Luni, da se mu bo vdala. — Premena. Leonora, ki je bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe. misleč, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Manrica sežgati Azucena mu razodeno grozno skrivnost: Bil je tvoj brat. Začetek oh 8. Konec ob 11 LEPA VIDA Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Josipu Jurčiču vglasbil Risto Savin. Dirigent: I. BREZOVSEK. Režiser: F. BUČAR. Anton, kmet in krčmar blizu Sušaka (bariton) g. Levar. Vida, njegova žena, poprej šivilja na Reki (sopran)..................................gna Zikova. Neža, gospodinja pri Antonu (alt) .... gna Šterkova. Grega, njen oče (bas) .......................g. Pisarevič. Alberto, mlad Benečan (tenor) . . . . . .g. Kovač. Pietro, njegov prijatelj (bas)................g. Zathey. Ninetta, služkinja pri Albertu (sopran) . . ga Trbuhovičeva. Giovanni, sluga pri Albertu (bas)..g. Zorman. Lola, plesalka (sopran)......................gna Chladkova. Gost (tenor).................................g. Simončič. Prva deklica (sopran)........................gna Vrhunčeva. Druga deklica (sopran).......................gna Šuštarjeva. Gostje, maske, romarji. — Godi se v začetku devetnajstega stoletja blizu Sušaka, v Benetkah in na Trsatu. — Nove dekoracije po načrtu akad. slikarja Klemenčiča naslikal gospod Skružn.v. Plese priredil baletni mojster Pohan. — Prva vprizoritev 1. 1910. v Ljubljani. I. Vida uide ponoči z Benečanom Albertom. II. Biva že leto dni pri Albertu, ki pa ljubi plesalko Lolo. Alber- tov prijatelj Pietro si zaman skuša pridobiti Vidino ljubezen. Dasi se je uveril o nje zvestobi, jo Alberto vendar pahne od sebe. III. Vido je prignalo hrepenenje po otroku domov. Mož Anton jo z veseljem pozdravi in hoče ž njo srečno živeti; a Vida ga ne more ljubiti. IV. Na Trsatu. kamor sta prišla poleg Vide in njenega moža tudi Alberto in Pietro, izve Anton za preteklost svoje žene. Ko mu ta vse prizna, plane Anton na Alberta in ga zadavi: on sam se zgrudi mrtev: zadela ga je kap. Vida zblazni. Začetek ob 8. Koncert v proslavo 28. oktobra Pod protektoratom gospoda generalnega konzula doktorja Oskarja Beneša. Sodelujejo: operna pevka gospodična Richterjeva, operni pevec gospod Drvota, godalni kvartet Zika in popolni gledališki orkester pod vodstvom gospoda kapelnika A. Balatke. SPORED: 1- B. Smetana: Slavnostna predigra, svira orkester. 2. Slavnostni govor general, konzula češkoslovaške republike. a) Vit. Novak: V prebujenju. b) B. Smetana: Večerna pesem — poje gna Richterjeva. 4. ,1. B. Foerster: Moja mladost, simfonična pesem za orkester. Odmor. •r>- A Dvorak: Kvartet v F-duru (ameriški), svira kvartet Zika. 6* a) Z. Fibich: Pesem. b) A. Balatka: Pesem — poje g. Drvota. A. Dvorak: Husitska, dramatična uvertura za veliki orkester. -II - Začetek oh 8. Konec okrog 10 '/2 Od bajke do bajke Pravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav Novak, vglasbil Oskar Nedbal. Dirigent: A. BALATKA. Režija V. POHAN. I. Babica pripoveduje bajke. Babica. . . Nje vnuka Stražnik . . Dekletce . . Stara devica gna Jakhlova. gna Turkova, g. Mencin, gna. Fajgelova. gna Vrhunčeva. Prestar Lajnar . . Turist . . Postrežček Vajenec g. Simončič, g. Klepec, g Ižanc, g. Drenovec, g. Parcer. II. Kraljevič začaran v povodnjaka. Kralj . . . .g. Ižanc. Kraljična Zlatolaska . . . gna Svobodova. Povodni mož . gna Jpzerškova. Kraljevič . . . gna Ohladkova. Poljski kraljevič, gna Haberlova Turški kraljevič, g. Simončič. III. Pogumni krojaček. Krojač Iglič . . gna Svobodova. Črni vitez Vrag .... g. Pohan. Njegova žena Krasotica . . . gna Spirkova. Vražički Kralj Kraljica Rožica . . . p Kraljevič iz de- IV. Trnoljčica. g. Drenovec, gna Vrhunčeva .... » . .»U.ivv gna Haberlova. Kraljevič iz devete dežele, gna Bežkova. Stražnik . . g. Ižanc. Klepetulja . Predica . . Prvi kuhar Staro stoletje Novo stoletje Češki dudaš Dvanajst mesecev, lovci. V. Zveri in razbojniki. Vodna vila. Kresnica . gna Spirkova. . gna Ruta. Profesor. Spremnik g. Ižanc, gna Vrhunčeva. gna Lapajnetova, gna Jakhlova. g. Simončič, g. Mencin, gna Vavpotičava. g. Klepec. . g. Drenovec. . g. Faigel. Trije razbojniki, dva speča možička, osel, pes, mačka, petelin. Solo-plese plešejo dame: Svobodova, Špirkova, Chladkova, Bežkova. Ples otrok, lovcev, vragov, rož, gozdnih vil, gob in zveri pleše baletni zbor in gojenci baletne šole. Godi se na otroškem igrišču. — 12 I. Babica pride s svojo vnučko na otroško igrišče in dcca jo prosijo, naj jim pripoveduje bajke. Babica sede in pripoveduje. II. O princu, ki je bil začaran v povodnjaka, in ga kraljična Zlatolaska, ko ji je prinesel izgubljeno kroglo, s poljubom odreši. III. O pogumnem krojačku, ki je osvobodil začaran grad hudiču iz rok in ga odnesel v vreči. IV. O Trnoljčici, ki so ji rojenice določile, da se zbode v prst m se vse kraljestvo pogrezne v spanje, iz katerega reši njo iti vse kraljestvo kraljevič iz devete dežele, ki se vanjo zaljubi in jo poljubi. V. O gozdnih vilah in možičkih. o zvereh in razbojnikih. VI. Babica konča svoje pripovedovanje, stemnilo se je, otroci se neradi ločijo od babice. - 13 - Začetek ob 8. Konec okrog 103/4. RIGOLETTO Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „be roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. IUJČAR Vojvoda mantovanski (tenor).......................g. Drvota. Rigoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton) ... g. Levar. Gilda, hči Rigoleltova (sopran)...................gna Levičkova. Sparafucile, bandit (bas) .......................g. Pisarevič. Maddalena, njegova sestra (alt)...................gna Šterkova. Monterone (bas)...................................g. Zupan. Borsa 1 (tenor)....................g Mohorič. Marullo ! dvorniki (bariton)..................g. Zorman. Ceprano J (bas)......................g. Trbuhovič. Grofica Ceprano (sopran)..........................gna Šusterjeva. Paž (sopran)......................................gna Ponikvarjeva Stražnik (bariton)................................g. Vovko. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851. v Benetkah. I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor-niku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto. dvorni šaljivec, zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte-rona odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Gilda presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje Rigoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo Giovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi. ki ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisedeta si zvesto ljubezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo i Rečejo mu, da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, nasproti bivajočo, — Rigoletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo. spozna Rigoletto. kako kruto so ga pre-varili. II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. Rigoletto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji branijo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto. zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa-rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi leDc plesalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o nameravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč. zato predlaga bratu, naj umori kogarsikoli. da ne bo ob zaslužek. Vse to na čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka in komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega vojvodo. Sparafucile mu prinese zavitega mrliča. — kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi nanjo. — 1-4 - Začetek ob 8. Konec okrog 11. FAUST Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR. Faust (tenor).................................g. Kovač. Mefisto (bas).................................g. Zathey. Margareta (sopran) ...........................gna Richterjeva. Valentin, njen brat (bariton).................g. Przibyslawski. Marta, njena soseda (alt).....................gna Ropasova. Siebel, študent (sopran)......................gna Šuštarjeva. VVagner, „ (bas)..............................g. Zorman. Vojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. — Godi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev l. 1859. v Parizu. I. Faust obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal rešitve svetovne uganke. Ze si hoče vzeti življenje, kar zapojo velikonočni zvonovi in ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudiča na pomoč. Meiisto mu obljubi novo mladost, če su mu Faust zapiše. Faust privoli po težkem boju še-le, ko mu je Meiisto pričaral Mar-siaretino podobo pred oči. II. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se odpravlja na vojno, obljubita VVagner in Siebel, da bosta čuvala njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Meiisto in se spre z Valentinom: a Meiistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da se bijo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne. III. Meiisto položi dragocen nakit Margareti na Drag. Deklica ga najde, si ga nadene in je vsa očarana. Faust pride, in med obema vzplamti ljubezen. IV. Valentin se je vrnil domov. Meiisto zapoje zabavljivo podoknico, Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju zoper Fausta in Meiista. Margareto, ki se vrže plakaje na umirajočega, prekolne. — Premena. Margareta išče utehe v cerkvi, ali zli duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi. V. Meiisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest, spomni se Margarete, prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga vede k Margareti. — Premena. Margareta je v ječi. ker je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a je ne more pregovorili, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Meiisto. kliče prestrašena deklica v skrajni sili nebesa na pomoč: Bog se je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto. - 15 — Beaumarchais. Pierre- AugustinCaron, ki si je nadel kasneje ime de Beaumarchais, se je rodil leta 1732. v Parizu in je bil, kakor njegov duhoviti sodobnik Jean-Jacques Rousseau, urarjev sin ter v svoji mladosti rokodelec. Častihlepen, podjeten in zelo spreten, vedel si je priboriti s triindvajsetim letom dostop na kraljevski dvor, kjer mu je Ludovik XV. poveril glasbeni Beaumarchais pouk svojih hčera. Čast in udobnost pa mu še nista zadostovali, želel si je tudi bogastva. Znal si je pridobiti naklonjenost finančnika Pariš-Duverneyja, ki mu je s svojimi sredstvi omogočil zelo lukrativne denarne operacije. Tisti čas je imel španski pisatelj Clavijo intimno razmerje z Beaumarchaisjevo sestro, a jo je pustil na cedilu. Da bi kaznoval nezvestega ljubimca, se odloči Beaumarchais za dolgo pot v Madrid, kjer zahteva od Clavija kratkomalo, naj mu pismeno prizna svojo nečastnost. Kako odločen je moral biti - 16 — nastop Beaumarchaisjev, dokazuje dejstvo, da se je Clavijo vdal ter storil, kar mu je velel razjarjeni brat njegove ljubimke. Toda Beaumarchais se ni zadovoljil s prostim ponižanjem svojega protivnika, ampak šel je in poskrbel, da je Clavijo na podlagi svojega lastnega žalostnega dokumenta izgubil službo in eksistenco. Zadeva, ki jo omenja Beaumarchais v raznih svojih spisih, je dala pozneje snov za Goethejevega „Claviga“. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da je potoval Beaumarchais v Madrid samo, da bi maščeval čast svoje sestre. Nasprotno: častna afera mu je bila do neke meje le pretveza za potovanje na Spanskos kjer je iskal pred vsem zvez za trgovske in politične špekulacije. Njegov trud tudi ni ostal brez uspeha. Beaumarchais je postal imovit mož in se je polagoma obdal z vprav kneževskim sijajem v svoji palači na bulevarju Saint-Antoine, ki nosi danes ime Boulevard Beaumarchais. Ob času revolucije pa je Beaumarchais zaradi razkošja, ki se je bil ž njim obdal, doživel marsikako bridko uro. Na stara leta ni le obubožal, ampak tudi popolnoma oglušel. Umrl je sedeminšestdeset let star v svojem rojstnem mestu. Kot dramski pisatelj se je poskusil Beaumarchais prvič leta 1767. z igrokazom „Eugenie", kateremu sta sledila leta 1770. „Prijatelja“ (Les deux amis). Pravi uspeh pa je dosegel šele leta 1775. s svojim „Seviljskim brivcem" (Le barbier de Seville), ki ga je bil pač že tri leta prej dovršil kot spevoigro. Najboljše Beaumarchaisjevo delo je nedvomno komedija »Figaro se ženi“ (Le mariage de Figaro), dovršena že leta 1781., a zaradi cenzurnih težkoč vprizorjena šele leta 1784. Beaumarchais je potreboval dosti manj časa za spisovanje svojega najimenitnejšega dela nego za boj, s katerim je izvo-jeval njegovo vprizoritev. Kdor je samo prečital životopis Beaumarchaisja rokodelca, dvorjana, politika in špekulanta, seveda ne bo slutil, kaka je bila smer obeh glavnih njegovih del. Brivec in Figaro, rokodelec in lakaj, sta pravzaprav ista oseba: Beaumarchais, duhoviti, poredni plebejec, ki bije boj Proti gospodi „starega režima". Figaro je naslednik Renartov, Pathelinov in Panurgov t'k pred revolucijo. On je ljudski tribun, ki vodi svoje mno-zice v boj proti plemstvu in samodrštvu. Napoleon je rekel, da znači Beaumarchaisjeva komedija že začetek revolucije — »c’ est la Revolution en action". Kot pisatelj stoji Beaumarchais nekako v sredi med moder-ninii komedijografi in Moliereom. Toda dočim je Moliereova komedija vesela, razposajena, bližja farsi kakor pa moderni veseloigri, je Beaumarchaisjeva komedija pred vsem duhovita, Poredna, ostra, polna zanimivih zapletljajev. Beaumarchais Je prvi „faiseur“, predhodnik Scribea in Sardouja. F. J. - 17 — Seznam Shakespeareovih del. V štiriindvajsetih letih je napisal štiriintrideset gledaliških iger; med njimi je Henrik VI v treh, Henrik IV. v dveh delih, torej skupaj sedemintrideset dram. Veseloigre*: Komedija zmešnjav, Zaman trud za ljubezen, Konec v redu — vse v redu, Veronska plemiča, Kako ukrotiš VVilliam Shakespeare (1564—1616). trmoglavko, Trgovec beneški, Sen kresne noči, Kar hočete, Mnogo krika za prazen nič, Kakor vam drago, Vesele ženske windsorske, Kakor se posojuje, tako se povračuje, Troil in Kresida, Cymbelin, Vihar in zimska pravljica. Tragedije*: Tit Andronik, Romeo in Julija, Hamlet, Kralj Lear, Macbeth, Othello, Timon Atenec. — 18 — Historične drame*: Kralj Henrik VI. (v treh delih), Rihard 111., Rihard II., Henrik IV. (v dveh delih), Henrik V., Kralj John, Henrik VIII., Julij Cezar, Antonij in Kleopatra, Koriolan. Na slovenskem odru so se vprizorila doslej ta-le dela: Othello, Julij Cezar, Romeo in Julija, Hamlet, Kralj Lear, Kako se krote ženske, Vesele žene windsorske. Trgovec beneški, Komedija zmešnjav, Sen kresne noči. V knjigah so izšli ti-le prevodi: Hamlet, Romeo in Julija, oboje v Cankarjevem prevodu; Julij Cezar, Trgovec beneški, Sen kresne noči (Župančič); Kralj Lear (Funtek). Tiskovna zadruga namerava izdati deset Shakespearovih del v Zupančičevem prevodu. Sen kresne noči je že izšel, Macbeth se tiska, Komedija zmešnjav in Kar hočete je prevedeno. — Nova založba izda Župančičev novi prevod Trgovca beneškega in Julija Cezarja. * V vsakem teh oddelkov so drame razvrSčene po približno ^otovljenih datumih nastanka. Ob premijeri Mendelssohnovega „Sna kresne nočitt. Malokdo je bil rojen pod tako srečno zvezdo kakor Felix Mendelssohn Bartholdy. Vse njegovo življenje je sama prostrana s cvetjem posuta solnčna livada. Njegovo življenje ni poznalo ne bede — ne zapostavljenja in ne neizpolnjivih želj. — Vse, karkoli si je poželel, vse mu je bilo izpolnjeno. Malokomu se starši tako vestno in previdno vodili vzgojo kakor skladatelju „Sna kresne noči“. Družina je pribežala za časa francoske okupacije iz Hamburga v Berlin, kjer so se stekale vse trgovske niti; zato je oče upal, da se njegova banka močno razvije. Svojo hišo je odprl vsej berlinski duševni eliti. Pri njem so se shajali filozofi, literati in najrazličnejši umetniki, predvsem glasbeniki, in to je bila dan za dnem družba mladega Felixa. Naš Mendelssohn in njegova sestra sta bila čudežna muzikalna dvojica, ki nas živo spominjata Mozarta in njegove sestre. V devetem letu je Mendelssohn prvič javno nastopil in splošna sodba je bila, da bo igral mladi pianist v glasbi še veliko ulogo. Njegov oče je storil sedaj vse mogoče, da bi se talent mlademu umetniku vsestransko razvil. Dal mu je za učitelja Zeltererja, ki je bil sam prej rokodelec kot muzik po božji volji; ali njegova pedanterija je hitro razvijajočemu se talentu le koristila, kajti le njemu se ima Mendelssohn zahvaliti za čistost sloga in dovršenost v obliki. Zel-terer je bil ravnatelj „Singakademije“ in ustanovitelj berlinske „Liedertafel“. Po Zeltererju je prišel Mendelssohn tedaj v dotiko s tema zavodoma in tako dirigira že dvajsetleten Bachov „Matevžev pasijon" v Singakademiji. S tem svojim delom je zaslovel kot prvovrsten dirigent in klicali so ga v vsa glasbena središča Evrope, da je vodil glasbene prireditve. Da se je Goethe za mladega muzika tako zavzel, je tudi Zelterjeva zasluga. Drugi učitelj mu je bil Berger, zelo fin, čuteč muzik, ki gaje seznanil s Beethovnom, Mozartom in Haydnom. Oba pedagoga sta se spopolnjevala — prvemu se ima Mendelssohn zahvaliti za čistost forme svojih kompozicij, drugemu pa za globoko vsebino. Oče pa je skrbel tudi za to, da je mladi komponist slišal in vodil svoje skladbe. Felix je imel doma lastni orkester, s katerim je izvajal svoje koncerte, uverture, simfonije in tudi opere. Za poslušalce pa je imel gori imenovano duševno elito berlinsko. Kaj se je mladi in stari Mendelssohn brigal, ko je kritika njegove prve tiskane skladbe hladno sprejela, ko so — 20 - pa v njegovi hiši prvi berlinski glasbeniki hvalili in občudovali mladega ženija! Vendar je oče hotel slišati tudi drugo sodbo, zato je peljal sina v Pariz, da bi se izjavil o njeni slavni Cherubini. Šele sedaj je dovolil, da postane Felix muzik. Poleg tega mu je skrbel za temeljito splošno izobrazbo; Mandelssohn se je bavil s klasičnimi jeziki, bil je dober risar in slikar, izvrsten plesalec, jahač in plavač. Dolgotrajna potovanja so mu zapustili globoke vtise, katere je podal pozneje v svojih skladbah. Prepotoval je vso Italijo, Švico, Francijo, Angleško, in vsa ta pot mu je bila velikanski triumf; povsod so ga vzljubili ne le kot muzika temveč tudi kot človeka. Kot skladatelj je bil izredno plodovit in v izpeljavi svojih skladb pedanten; bil je vsestranski kot malokdo. V mladih letih je gojil cerkveno glasbo in posvetno od pesmi do zbora — pozneje je gojil instrumentalno od komorne do simfonične, od opere do oratorija. Najljubši in najbližji mu je bil klavir, kateremu je posvetil celih deset let, in v ljubki melodiji teh del se zrcali vsa njegova čista duša. Mendelssohn ni občutil v svojem življenju nobenih bridkosti, in če se zahteva od ženija, da poda svojo pravo dušo v tonih, potem se dela Mendelssohnu največja krivica, če se mu zaradi primanjkujoče vihrave strastnosti, in le po vnanjem efektu stremeče inštrumentacije odreka ženijalnost. Resnica pa je, da se zatekajo prvovrstni glasbeniki tudi še danes, ko so Mendelssohnove skladbe že stare nad 100 let, kadar hočejo podati občinstvu kake duh osvežujoče glasbe — k Mendelssohnu. Njegove divne, dostikrat sladko-trpke melodije vseh oblik vežejo poslušalca, da ga vlečejo s seboj v srečni raj čiste glasbe. Mendelssohnova platonična ljubezen je veljala od nekdaj odru. Vse svoje življenje je hrepenel po tein, da bi spisal opero. Kar se mu je kot mladeniču 15 let vsaj deloma posrečilo, ko je skomponiral „Svatbo Camachevo“ in „Povratek iz tujine*, to je ostala pri možu le srčna želja; bil je namreč literarno veliko pretenkočuten, da bi mu bili prijali plitvi tedaj običajni libreti. Od opere je zahteval etičnih momentov >n da bodi — nemška. Zadnje leto svojega življenja je upal najti primerno besedilo za „Loreley“ ali nenadna smrt mu ni dovolila dokončati dela, kateremu je posvetil več paznosti kot kateremukoli drugemu. — Če tudi ni Mendelssohn uspel v operi, vendar pa je ustvaril z glasbo k različnim dramam umetniška dela, katera ga še danes vežejo z odrom. Poleg glasbe k „Antigoni“, „Edipu“ in „Athaliji“ stoji v prvi vrsti muzika k Snu kresne noči, s katerim delom si je pridobil nesmrtnost. Uverturo je spisal že leta 1826. kot 17 leten mladenič. V Parizu, Londonu, Lipskem in drugod je ravno to — 21 - delo občinstvo naravnost fasciniralo. Ostala glasba je celih 17. let poznejša, vendar pa veje iz obeh polovic isti sveži duh in mladostni polet. Uvertura je mojstrsko delo, pesnitev, ka-koršne ni pred Mandelssohnom niti za njim nihče spisal. Te glasbe ni mogoče niti analizirati niti opisati. Za občutljivo dušo je ta glasba to, kar je zanjo jasna mesečina poletne noči v prekrasni pokrajini, ko se ti zasanja duh v raj nepre-segljive krasote. Kakor se Mandelssohn v pesni popolnoma prilagodi besedilu, tako je tudi glasba v „Snu kresne noči“ tako tesno spojena z besedilom in vsebino kot bi bilo to delo eno in istega mojstra. Koliko nepopisne globokosti je v nocturnu, kjer poje rog o čisti sreči gozdne noči, koliko življenja kipi iz njegovega scherza, kjer vsi duhovi uverture zopet ožive in plešejo bajne plese, koliko strasti in ognja izžareva krasni intermezzo, koliko vriskajočega veselja je v blesteči svatbeni koračnici. To ni le svatbena muzika „Sna kresne noči“, temveč glasba vseh ljubečih, vseh časov in vseh narodov. Vsak takt „Sna kresne noči“ diha življenje, in ni dela, ki bi ga usoda tako lahko ovenčala s slavo nesmrtnosti kot glasbo k „Snu kresne noči“. D. P. K. Gledališka kronika. Gostovanje slovenske drame v Zagrebu. Ob petdesetletnici Hrvatskega narodnega gledališča je na povabilo njega uprave gostoval del ljublj. dramskega ansambla dne 21. t. m. v Zagrebu. Vpri-zorila se je Cankarjeva pereča satira ..Pohujšanje v dolini šent-florjanski*1, ob kateri se je občinstvo izborno zabavalo. Pred predstavo je zasviral operni orkester naše tri narodne himne, v prvem odmoru pa sta pozdravila režiser dr. Gavella in predsednik zveze igralcev slovenske goste, katerim sta izročila dva krasna lavorjeva venca. Po predstavi se je vršil intimen sestanek v restavraciji >,Kolo“. kjer je napil intendant dr. Andric v prekrasnem govoru slov. gostom in hrv.-slov. umetniški vzajemnosti. Odgovoril je intendant prof. Juvančič, ki se je zahvalil za nad vse prijazni sprejem, čestital upravi Hrvatskega narodnega gledališča k procvitu hrv.^ gledališke umetnosti ter napil intendantu dr. Andridu. Govorili So še: predsednik zagrebškega pododbora zveze igralcev g. Markovič, režiser g. Šest in, v imenu dam, gospa Juvanova. Kritika zagrebških listov o slovenski predstavi je zelo pohvalna. Tako pišejo ..Novosti'1 dne 22. t. m.: ..Gostovanje Slovenskog Narodnog Gledališča iz Ljubljane —- ..Pohujšanje v dolini šentflorjanski", farsa u tri čina od Ivana Cankara. Režija: Osip Šest. Več po drugi put u kratkom razmaku vremena gostuju u našem kazalištu slovenski gosti iz Ljubljane sa duhovitom i oštrom satirom nezaboravnog Ivana Cankarja: ..Pohujšanje v dolini šentflorjanski'*. Več kod prvo« gostovanja bio je uspjeh ove predstave velik i naši su gosti po-nijeli sobom najlepše priznanje i publike i kritike. Sinočnja je repriza ponovno oduševila dobro posječeno kazalište. Komične situacije, smiješne figure i duhoviti dijalog izazvali su buru smijeha. Publika se je zabavljala izvršno. Istaknuti nam je oso-oito skupnu igru, koja je upravo uzorna i odaje rijetke kvalitete koli režisera g. Šesta kao i čitave družine. 1 ako su nam oni °vdje iznijeli jednu satiričnu farsu, to su konture njihove igre bile ukusne, diskretne, umjerene. Maske pojedinih figura iznenadile su nas raznolikošču i karakterističnošču. Konac farse i pjesma sv. Alojzija u tonu, gesti i načinu dosegli su vrhunac komičnoga i sa-tiričke ujedljivosti. Ovaj prizor se teško zaboravlja! Nama ie vrlo j-ao što naše vrijedne slovenske goste nismo vidjeli u još kojem komadu i nadamo se, da če se opet doskora desiti prilika, da ih Pozdravimo na našim daskama. Iza prvog čina g. rcdatelj Gavella Pozdravio je članove Slovenskog Gledališča srdačnom dobrodoš-licom, u kojoj je naglasio toplim riječima narodno jedinstvo i pre-dao im lovor-vijenac sa narodnom vrpcom. Na to je g. Markovič kao predsjednik glumačkog Udruženja pozdravio slovenske dru-gove i podario ih takodjer velikim lovor-vijencem. Predstavi je Prisustvovao u intendantskoj loži intendant Ljubljanskog Gledališča S- Juvančič.'1 Slično piše ,,Agratner Tagblatt" in vsi drugi večji zagrebški listi. - 23 - Cene prostorom Parter Drama Opera Sedež I. vrste 24 K . . 30 K „ II. —III. vrste . . . • 20 „ . . 26 . „ IV,—IX. vrste . . • 18 „ . • 22 , * X.—XIII. vrste . . . 14 . . . 18 . Dijaško stojišče .... • 3 „ . • 3 , Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 100 „ . • 140 „ Balkonske lože za 4 osebe . 70 , . . 100 , Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . K O (N • 25 , Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . . 15 . . • 20 „ Balkon Sedež I. vrste ' • 15 , • • 18 „ „ II,—III. vrste . . . . 10 „ . • 14 , Galerija Sedež I. vrste • 7 , • • 8 „ , II.—V. vrste . . . 6 „ . • 6 , Stojišče . 2 „ . • 2 . Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% povišku in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljen. - 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. edališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-arJu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti Pr> nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih e "> in njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel A| !a\ Fri!n Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Jz|j Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.