Leto I. V Ljubljani, 31. marca 1920. št 4. Maja vsak* sredo in soboto. — Uredništvo in lpravnIStvo: Ljubljana, Krekov trg štev. 10. Kari is Engels: Sesečna naročnina 5 K. — Posamezna Številka 60 vin. Proletarci vseh dežel, združite se! Socijalizem in ruska revolucija. Vse evropejsko časopisje je pod vplivom velikega kapitala, buržoazije in reakcijonarnih vlad. Le malo je res socijalistično urejevanih listov. Meje Ruske so hermetično zaprte, da bi ne mogli prihajati sirenski glasovi ljudske svobode in samouprave med narodne mase kulturne Evrope. Še tisto pičlo število poročevalcev, katerim je bilo mogoče priti v stike z vodstvom gibanja ruske revolucije, je tako malo pripravljeno in poučeno o ruskih razmerah, o ruski zgodovini, o bistvu ruskega življenja in duši priprostega človeka, da so prinesli zahodni Evropi le malokatero pristno ’ in resnično vest ruskega proletarijata. Kako pa naj Slovenci razumejo veliko rusko revolucijo, kako naj razumejo ruski boljševizem, ki sta plod neprestanega zdržnega razvoja in realnih socijalno-ekonomičnih razmer velikega naroda, ako pred vojno ni bilo med njeno inteligenco morda niti petero mož, ki bi znali korektno čitati ruske liste, ki bi količkaj poznali rusko zgodovino in slovstvo iz ruskih virov samih?' Saj so čilali najbolj navdušeni slovenski narodnjaki ruske pisatelje v nemškem prevodu Reklamove bi-blijoteke! Kake pojme so imeli o socijalizmu samem? Koliko jih je čitalo spridoma dela mladega Marxa do njegove knjige o kritiki politične ekonomije iz 1859. — Marxa komunista in revolucijonarca? In vendar je v teh delih, iz tega mladeniškega, ognjevitega duha, največ onih miselnih bliskov, ki so posvetili v temne globine človeške družbe, misli, ki služijo danes kot osnova najnaprednejšim znanstvenim delom socijologov, ekonomov, politikov in zgodovinarjev. Besede poroštva, ki se danes izpolnjujejo po velikem klanju narodov, po jalovosti političnih veleumov pariške konference — v gibanju internacijonalnega proletarijata in, posebej, v ruskem boljševizmu.v Marco Ramperti ocenjevaje Barbusse-ov »Le Feu" (Ogenj) šteje tega pisatelja med socijaliste dostavljaje: »Kakor je danes že po usodi vsak, ki čuti v sebi moč ustvaritelja, tako je tudi on, Barbusse, za socijalizem." No reči bi moral: »iz njega vreje sila ustvaritelja in umetnika, ki je bo globoki intujiciji vojne in francoske družbe prišel do sklepa: Sporazumljenje vseh demokracij, sporazum-Ijenje neskončnosti, vstaja ljudstva celega sveta. Vera kruto preprosta . . . Vse drugo, vse drugo, v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti je na sebi vse enol Kakor je bilo prvo poznanje človeške družbe K. Marxa revolucijonarni komunizem, kakor so Barbusse-ovi francoski vojaki po naravnem razvoju čuvstva in misli prišli do bližnje posledice socijalizma: »Vstaja ljudstvo, krute preproste vere ..." tako ruski boljševizem ni nič drugega, nego socijalizem iz- vajan dosledno v praksi, po oni vsebini in j po oni metodi, katero je bil narekoval Karel Marx. Ni nič drugega nego: „Vstaja ljudstva, krute preproste vere", neupogljivo priproste vere prvih kristijanov, vere, ki edino, kakor vsemogočna prirodna sila, mora zmagati kulturni svet. Ko je del bivše ruske socijalnodemokra-tične stranke dobil na svojem prvem kongresu v Londonu 1. 1903. ime boliševikov pod Leninovim vplivom, dobil ga jc od tega, da je odločna večina ruskih socijalistov (boijševin-stvo) sprejela cilj in taktiko: »vstaja ljudstva, vstaja kruto priproste vere, vse drugo je postranska stvar*! Lenin je organiziral ruski proletarijat za en cilj, osredotočil je vse njegove sile na dejansko akcijo, za revolucijo, pd kateri edini je bilo mogoče razdejati pet-stoletni carizem. Vera v lastno moč proletarijata, neomajljiva vera, da edino proletarijat preustroji človeško družbo, je misel vodnica ruskih Leninovih socijalistov. S to krutopre-prosto vero so stopili delavski bataljoni na Petrograjske ulice ter v krvavem boju izvo-jevali svobodo ruskemu proletarijatu v trdnem prepričanju, da z njegovo svobodo zažari zarja novega življenja proletarijatu vesoljnega sveta in človeštvu. Kdor danes uči proletarske mase drugače, ta ne umeje velikosti zgodovinskega momenta, ta ne čuti vse sile usodepolnih trenutkov človeštva, ki ne more najti odrešenja, ako ne v vstajenju ljudskih masi »Kaj more še veljati izmučenemu človeku meščanski red in državni mir? Kaj more biti izlakovanemu delavcu vse milijardno bogastvo minule Evrope?" »S krvjo obrizgan, vrnil se je kmetovalec na svoje polje. Gnali so ga v bratomorni boj z molitvijo in vero v vseusmiljenega boga, med kadilom in miro, pod orgelnimi zvoki himnov kronanih cesarjevi" »S človeškimi možgani pomrsan, vrnil se je inteligent med svoje tovariše znanstvenike in modro-slovce, ki so učili boj za narod in domovino kot na j višjo čednost kulturnega človeka." »Raz-teptana so polja, opustošene tvornice, poga-žena morala, oskrunjene cerkve in šole!" »Konje in mule so pasli po silju, ž njimi polnili in gnojili posvečene prostore!“ »Prazna vera in prazna narodnost ste se izživeli v vojni, srca in misli zastrupljajoča kultura se je pogreznila v vojnem blatu!" Zato le vkup delavci vesoljnega svetal Vaša“je pravdal Vse drugo, vse drugo je prazen niči U. H. (učeneo naSe delavske pol. šole). Prvo leto politične šole v Trbovljah. Dočim so se pred vojno socijalistične organizacije v nemških in čeških delih Avstrije brzo in uspešno širile, si socijalistična misel ! med slovenskim delavstvom ni mogla pridobiti tal. Ko so si v bivši Avstriji nemški in češki sedrugi, združeni v političnih, strokovnih in gospodarskih organizacijah po hudih bojih priborili že precej pravic, je slovenski proletarec »tal še brezbrižno ob strani in deloma še v meščanskih organizacijah, ter večinoma nemo, brez upora, prenašal gorje kapitalističnega izkoriščanja in politične brezpravnosti. Tudi tain, kjer so bile z velikim trudom osnovane strokovne ali politične organizacije, se niso zadovoljivo razvijale. V Trbovljah imamo danes čez 4500 organiziranih delavcev, pred vojno smo jih imeli le 200—300 ob približno istem skupnem številu zaposlenih delavcev. Vendar nihče ne more trditi, da je bil slovenski proletarijat manj sprejemljiv za socijalistične ideje, kot nemški ali češki. Saj so bili slovenski delavci v tujini (Nemčiji, Ameriki in drugje) vedno dobri in zavedni člani delavskih soeijalističnih organizacij in po povratku v domovino so bili v mnogih slučajih vneti propagatorji socijalistične ideje. Vendar moramo priznati, da je še danes, ko so se naše socijalistične organizacije že močno razširile in utrdile, še precej organiziranega delavstva, ki je vstopilo v organizacije zgolj zato, da mu organizacija pribori zvišanje mezd. In krivda vsem temu leži v tem, da se je in se še posveča premalo pažnje socijalistični in splošni izobrazbi proletarskih mas. Merodajni faktorji (vodstva soc. dem. strank) se niso posluževali pravega načina socijalistične vzgoje, ali pa so jo sploh zanemarjali. V naših strokovnih organizacijah se govori vedno le o stavljenih zahtevah, nikdar o socijalizmu. To je velika usodna napaka, katero že in bomo še bolj bridko občutili, posebno ob najvažnejših momentih. Če je cilj naših strokovnih organizacij voditi samo mezdne boje, se naše strok. org. prav nič razlikujejo od krščansko ali narodno socijalnih organizacij, ki tudi vodijo mezdna gibanja. V političnih org. opažamo isto. Tisti, ki so pri nas ustanavljali org., so se zadovoljili, da so kraj. odbori imeli redne seje, da so pošiljali mesečne prispevke in da so izpolnjevali navodila, katera so jim pošiljali. Da bi se člani socijalistično izobraževali, so jim pošiljali soc. časopisje in brošure, katere pa niso vedno poljudno pisane in jih človek brez soc. predizobrazbe ne more ali zelo težko razume, ali si jih tolmači po svoje. In danes imamo po krajevnih org. poseben socijalizem, kateri je velikokrat v vsakem kraju drugačen. Taki in enaki so bili vzroki neuspehov socijalizma pred vojno in so tudi še danes. Nam slovenskim socijalistom je manjkalo in nam še manjka dobrih idealnih propagatorjev in organizatorjev. Uspehi nemških in čeških sodrugov so bili ie radi tega ugodnejši, ker so imeli dobre inteligentne propagatorje in agitatorje socijalizma in poljudno, lahko razumljivo dobro urejeno socijalistično literaturo. Da se tem nevzdržnim razmeram odpo-more, so se ustanovile po industrijskih revirjih politične šole, iz katerih se bo duh pravega socijalizma širil med maso proletarijata in spremenil indiferentnost delavstva v aktivno smotre in socijalistično delo. Tu prinašam kratko poročilo o politični šoli v Trbovljah. Šola se je vršila z malimi izjemami vsak teden enkrat v šolski sobi, enkrat tudi v gozdu od 4—7 popoldne. Sodrug predavatelj je razpravljal in razlagal in pri tem pisal glavne misli na tablo, mi pa v svoje zvezke. Predavanja so se začela s kratkim življenjepisom Karla Mam; potem pa se je prešlo na razlaganje komunističnega manifesta. Sodrug predavatelj je razložil vsak stavek zase, velikokrat vsako besedo posebej. Cela predavanja so bila: o komunizmu, o produkcijskih sredstvih, kaj je, in kako se deli človeška družba, kaj je razred in kakšne razrede imamo, o nadvrednosti, o socijalizaciji, o nastanku plemstva in fevdalne družbe, o fidejkomisih in latifundijah, o manufakturnem načinu produkcije, o razvoju malomeščanstva, o državi sploh, o oblikah države, o konjunkturi, krizi in depresiji, o manchesterskein liberalizmu. Primerjanje fevdalne družbe z meščansko, pomen kolonijalne politike, o razvoju mest, o vzrokih izseljevanja in preseljevanja našega kmetiškega ljudstva, o Marxovi koncentracijski teoriji, o razpadu fevdalne družbe, o razvoju industrije, o reformaciji in socijalnih bojih slovenskih kmetov, o kapitalu, obširen živ-, ljenjepis K. Marxa, o postanku komunističnega manifesta, o postanku strok, in pol. organizacij in njihovem pomenu. Vmes je bilo predavanje o logiki in par filozofičnih predavanj: o grškem naturalizmu in racijonalizinu. Po vsakem predavanju so spisali slušatelji doma naloge, katere so se potem v šoli pričitale in popravile. V šoli so se priredili med slušatelji shodi, da se je praktično učilo, kako se shod vodi, kako se poroča, kako se dela zapisnike. Pokazalo se je nadalje, kako se delajo ekscerpti (izvlečki) iz znanstvenih knjig, kar nam slušateljem vrlo dobro služi. Iz tega kratkega poročila je razvidno, da je način pouka, kakor tudi snov premišljeno izbrana. Dokaz so uspehi, ki so zelo razveseljivi. V „Napreju“ je zadnjič svetoval nekčlankar, da bi se ta način pouka zamenjal s predavanji, katera bi lahko posečalo več sodrugov kakor šolo. Istega mnenja je še več sodrugov iz Ljubljane, kateri še niso nikdar posetili nobene politične šole in jih torej ne morejo kritizirati, ker ne poznajo njihovega ustroja. Prednost šol pred predavanji leži v tem, da voditelj šole pozna po nalogah in vprašanjih sposobnosti posameznih slušateljev, da si slušatelji lahko glavne misli beležijo in zahtevajo, da se njim nerazumljivo še enkrat razloži. Predavatelj si pa lahko snovi za predavanja zbere iz one stroke znanstva, v kateri slušateljem še največ manjka, in predava v taki cbliki, da ga vsi razumejo. Glavna prednost šol pred predavanji je temeljitost, katera bi se pri predavanjih ne dala nikdar doseči. V šoli predavanega ni mogoče napačno razumeti, ker se napačno spisane naloge popravljajo in nerazumljeno še enkrat razlaga. Predavanje se pa radi nekaj napačno pojmovanih stavkov lahko napačno razlaga, kar več škodi kakor koristi in dela zmešnjave. Medtem ko bodo slušatelji političnih šol zmožni čez čas sami predavati, ker bodo snov sestavljenega predavanja temeljito razumeli, se slušatelji predavanj v splošnem ne bodo mogli povspeti čez povprečno znanje posameznega predmeta. Iz političnih šol bodo izšli najboljši pro-pagatorji socijalizma, predavanja pa — katera so za splošnost tudi zelo potrebna — bodo vzgajala dobre vernik? socijalizma. Poživljamo vse sodruge, ki so spoznali važnost izobrazbe za proletarijat, da pridejo v politično šolo in da agitirajo zanjo. Dr. Tavčarjeva poslanica slov. komunističnemu dijaštvu. Goapod pisatelj, advokat in župau ljubljanski dr. Tavčar je izvolil poslati potom svojega glasila slovenskim študentom komunistom očetovsko poslanico. Ravno na njegovo poslanico smo še čakali — o temu ni nobenega dvoma! Toda ta gospod je prišel s svojo poslanico vsaj dve leti prepozno. V tistih časih je bilo še moderno pisati o ruskih „zločincihu Ljeninu in Trockiju; danes so pa to „tempi passatiu, in zato naj bi si bil g. župan svojo poslanico rajši prilepil v spominski album! Povod tej poslanici so dale baje (po našem mnenju leži pravi vzrok pri , hrvaških občinskih volitvah) besede neke gospodične akademičarke (ki slučajno ni komunistinja!) in pa vesti, da jo naša univerzitetna omladina, predvsem dunajska, „začela srkati v s 6 nezrele in nejasne komunistične nazore11. Da ne bode gospod doktor v nikakšnih dvomih kar se tiče našega pokreta, mu lahko povemo, da bo naše organizacije na univerzah, oziroma tehnikah na Dunaju, v Pragi, v Brnu in v Parizu številno zelo močne, in da k tem organizacijam pristopa najinteligentnejši in najzavednejsi del naše omla-dine! Istočasno zaupamo lahko gospodu doktorju javno tajnost, da šteje društvo študentov-komu-nistov v Ljubljani 50 članov, in sicsr članov, ki ne prirejajo plesov in ne popivajo na različnih prireditvah, in se prav nič ne navdušujejo za sabljanje — pač pa pridno delajo, predvsem izobraževalno med slovensko komunistično ma-nuelno omladino, in prav pridno zahajajo k diskusijskim večerom, kjer imajo priliko spoznavati „ veliko zmoto, celi sistem, katerega aastopata11 učenjaka Mars in Engels! Če tisto poslanico prerešetamo, pade skozi le čisto malo moke; gros ostane v rešetu. Tisto malo se pa lahko oblikuje v dveh, treh besedah: Slovenski akademik mora biti človek, ki se ne sme navduševati za ruske ^razbojnike, morilce, tatove11; on mora dati poslednjo kapljo svoje krvi, da se obdrži današnji družabni sistem! Gospod doktor si je menda mislil: No, to bodo fantje veseli, da so nekaj zvedeli o Rusiji. - Bili smo v Rusiji in čitali smo tudi še kaj druzega in boljšega kot so Tavčarjevi članki! Verujte nam, g. župan, mi si malokdaj privoščimo kakšno zabavo, toda dno 24. III. zvečer, ko je neki sodrug prinesel Vaše glasilo k našemu diskusijskemu večeru in poslanico glasno prečital, smo se zabavali bolj kot s pokojnim »Kurentom11 žalostnega spomina. Gospodu doktorju lahko napišemo v odgovor na njegova domnevanja o „morijah, ropih in požigih11 ruskih boljševikov nekoliko citatov v album! Predvsem mu hočemo citirati bivšega italijanskega poslanika v Rusiji, Antonellija, ki je vse prej kot boljševik in pozna ruske prilike malo boljše.kot g. Tavčar in razni gospodje slov. profesorji, ki so potovali v Rusijo na božjo pot k caru. V njegovem delu „Boljševička Rusija11 (izdaja „Jngou) čitamo na strani 109: „Tako ostaje njihova politika (boljševiška namreč) ista napram svima. Ona principijelne nije nap ram nikome brutalna inkrvoločna. Onaje čisto slavonska! podmukla in krivudasta, ne bori se otvoreuo itd. . . . napram puku je karakteristika boljševiške politike anormalnost a n e b r u t a 1 n o s t.u Na isti strani pravi pisatelj dalje: „U krajevima, gde dodje do kakvog pro-tivničkog pokreta, koji se oslanja na oružanu silu, tamu se boljševici lačaju sličnih metoda, ali drže so na oko pasivno (torej o ubijanju niti govora!), rastvarajuči protivničke sile, a da se ne upustaju u otvorenu i izraznu borbu.u Antonelli v celem svojem delu konstantno po-vdarja, da ni karakteristikon boljševiške taktike brutalnost, in to je dovolj jasno — tembolj pa, ker velja ta knjiga samo za prvo polletje boljševiške vlade! V koliko so se spremenile priliko v Rusiji do danes, pa vedo najbolj povedati naši sodrugi, ki so prad kratkim prišli in še vedno prihajajo iz Rusije. Kot drugi citat navajam nekaj iz Gorkije-vega „ApeIa na kulturni a vet'“: ^Priznam, da je dostikrat motilo delo za novo zgradbo nepotrebno razdejanje. Toda jaz imam pravico — bolj kakor kdo drugi — in dolžnost, da izjavim, daje ta nova zgradba, ki se izvršuje pod posebno težkimi okoliščinami in z junaškim naporom — takšno veličine, kakršne še ni bilo v dosedanji zgodovini človeške družbe!*1 Le govorite z ruskimi v-ojaki, g. doktor, in ti Vam bodo povedali — stotine njih Vam bode izjavili: nRuski vojak jo bil pes; če ni salutiral, kakor se je ravno oficirju zdelo pravilno, ga je ustrelil, in nikdo ni oficirja poklical k odgovornosti! Kaj čuda, če se je potem marsikaj izvršilo, kar pa je bilo osebnega maščevalnega značaja! In potem, g. doktor, če že govorite o morijah, povejte vendar, ali ni bila večja morija, morija evropskih abnormalnih in zločinskih mesarjev, ki so pognali 12 milijonov proletarcev v klavnico? Ali seveda — to s» bili le proletarci — kdo se bo brigal za to rajo! Prav ima torej Gorki, ako piše: „Da so se izvršile v tem trdem delu neprecenljive vrednosti tudi velike napake in nepotrebne krutosti, to je res; toda kako neznatne so te napake, če jih primerjamo s strahovitim zločinom vojne, razvneto od angleškega in uemškega imperija- . lizma? In potem, ali ni ravno ta vojna zadušila v človeku komaj na pol zbujeno zavest o vrednosti življenja in človeškega duha?11 Kar se pa tiče Vašo trditve, g. doktor, o rezanju vratov Vam lahko vsak četrtošolec pove, da imajo v vseh buržoazijskih in enakih državah od potopa pa do danes vladajoči razredi „pravico11 rezati vratove — seveda le ^zakonitim • potom11. In še eno vprašanje, g. župan! Povejte, prosimo Vas, kaj pa je ta jugoslovanska država napravila v dveh letih svojega obstoja? Ali je mogoče za šolstvo izdala 10 milj. rubljev kot sovjetska Rusija v enem letu svojega obstoja? Ali je odpravila glad (le pomislite na upokojence južne železnice!), obula bose, »blekla nage? Nakupičila je vse bogastvo v roke desetorice! — Kaj smo doživeli? Hlapci kapitalizma so zapirali jugoslovanske revolucij on arj o v bivši a. o. monarhiji — i3ti hlapci zapirajo danes za oboi jugoslovanske dobrovoljce, ki so doprinesli svojo kri za vstvaritev te države! Če se prav spominjamo, ste tudi Vi, g', doktor, imenovali svoječasno idejo in .ideale jugoslovanske revolucionarne omladine „fantom“. In danes imenujete komunizem „fantomu. Bojimo se, da bomo morali čitati v bodoči človeški socijalistični družbi izjavo lojalnosti, pisano z Vašim peresom kakšnemu jugoslovanskemu Ljeninu. „In nikdar ne bodemo doživeli, da bi iz človeštva izginil popolnoma egoizem11 pravite, g. župan! To ni potrebno, potrebno jo samo doživeti, da bode egoizem 95% človeštva zmagal nad egoizmom 5^°/o človeštva! „Giba se, pravi naš sodrug Krleža, polagoma se giba! Naš globočdni balon noče sve-tone črnoga balasta zaustaviti, da 89 ne popna onamo, kamo se popeti mora i sva je natega glupama uzaludna. Jer što zorači hteti sve principe materije postavljati na glavu? Ni sva štampa (najmanj pa Tavčerjev „Slov. Narod11 in njegova poslanica!) ni frazeologija ni sila slepih idijota ne mogu zaustaviti toka koz-mičnog!u Giba se, g. doktor, počasi.se giba, a vendar! Če se Vi, g. doktor, tresete pred komunizmom ali ne — to utegne interesirati k večjemu — Vas; nam je to popolnoma irelevantno. Društvo študentov komunistov v Ljubljani. Impozantna zmaga hrvaških sodrugov. Občinsko volitve na Hrvaškem so vzele sapo klepetavemu meščanskemu in socijalpatrijotič-nemu časopisju. Ne vedo iz zadrege. Nekateri molče, drugi — treznejši — priznavajo odkrito, da je narod izpregovoril vse drugače, nego 89 meščansko stranke mislile; tretji, in to so soci-jalpatrijotični listi, ti pa — zavijajo in zavijajo, ker jih je te zmage sram. Zavedajo se pač, da so te volitve obenem neizprosna obsodba njihove UJED {NJEN J E. Stran 3. lažisocijalistično politike. Zato operirajo z izmišljenimi stotinkami, da bi prevarali še enkrat slovansko delavstvo. Pravijo, da je bil obenem z izvolitvijo komunistov izvoljenih tudi nad 100 aocijalnih patryotov!!! Kje so ta laž pobrali? Naj nam navedejo občine, v katerih so bili vsi ti socyalpatrijoti izvoljeni? Še celo v Korače-vem šidslcem okraju so socijalpatrijoti pogoreli, delavski zastopniki so pristaši komunistižne stranke. „Napreju o vsem tem pa pridno molči, le zato seveda, da more v zadregi pisati o izmišljenih stotinkah. No, naj bo. Mi smo hladnokrvni. Volitve v Sloveniji bodo povedale vse. Zaenkrat podajamo po vrsti izid volitve na Hr- vaškem. Evo: Zagreb .......................................20 Osjek.........................................20 Virovitica....................................13 Vukovar.......................................12 Karl ovac.....................................11 Požega........................................ 8 Senj.......................................... 3 Sisak......................................... 3 Križevci...................................... 8 Zemun ........................................11 Koprivnica.................................... 1 Cirkvenica (celo občinsko zastopstvo)................................12 Dolnja Stubica............................... 9 Tinkovci...................................... 9 Dugavesa......................................16 Selce (celo občinsko zastopstvo) .....................12 Našice ....................................... 8 Varoš......................................... 6 Sibinj ....................................... 6 Podvinje (celo občinsko zastopstvo)................................12 Valpovo v . . . 8 Gugnjenovac................................... 2 Pri tem pa manjkajo še podatki o izidu volitev v raznih drugih občinah, ki niso še glasovale. Bomo še pisali. Toda že ti podatki kažejo zgovorno na ogromni uspeh pridnih hrvaških sodrugov. Čestitamo jim! Pozdrav zavednega ženstva. Z navdušenjem pozdravlja ženski proletarijat noro ustanovljeno „ Delavsko socijalistično stranko za Slovenijou v nadi, da bo ta politična struja posvetila nekaj svojih moči tudi ženskemu vprašanju. Mnogo upor smo stavile v socijal. dom. stranko, a smo se varale, če smo hotelo sklicati ženski shod, nismo dobilo nobenega govornika. Zenski del proletarijata, ki je tako važen del človeške družbe, je bil prepuščen samemu sebi. Udeleževale se nismo doslej toliko javnega življenja in zato ne moremo imeti tolike in take ‘izobrazbe na političnem polju kot moški svet. Zato pa je tem večja dolžnost teh, da nam pomagajo pri vsakem koraku, ki služi dobrobitn splošnosti. Pripravljene smo pomagati in sodelovati po Bvojih zmožnostih za skupno osvoboditev. Manjka nam samo oseb, manjka vodnikov, ki bi nas navduševali in vzpodbujali k izobrazbi, ki je predpogoj vsemu nadaljnemu delovanju. Zato apeliramo na ^Delavsko socijalistično stranko za Slovenijou, da vzame v svoj program tudi žensko vprašanje. Več proletark. Opomba uredništva. Hvala, sodružice, za Yaš iskren pozdrav in bodite uverjoni, da bomo od svoje strani storili vso svojo dolžnost za probudo in organizacijo zavednegu ženstva. Prizor. Nakupovalna zadruga je — kajkak — so-