Inserati so sprejemajo in velja tristopna vrsta 8 kr., če se tiska lkrat, is 2 'i u ii ® i P i večkratnem tiskanji ao cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefraakovana pisma sa ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo — (administracija) in ehspedicija na Dunajski eeati St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemati veli« : .•eio ieto . . 10 s:i. — kr. ta poueta ta četrt ietH o .. — 50 Političen list za sloveaski aarofl. V sdministraciii veli«: /.a ceio ieto . . i ji, 40 kr ta ?.oi iets. . 4 ., 20 „ ca .-em :»;.« 3 ., 10 V I.ir.bijai.i na uom nosil an velia su Kr. več na ieto. Vredništvo ;e Florijansfc ulice št. 44. Izhaja po trikra na tedeu?ft(ž sicer v torerc, četrtek in sonoti1. ___X Slovenska narodna stranka na razpotji. Morda čas ni več daltč, ko bo morala naša narodna stranka odločno na noge stopiti. Ze večkrat smo v tem listu obžalovali, da naša ravnopravnost le ua papirju ostaja. 1'ričakovali smo, da bo že skoraj obveljala jezikova ravnopravnost pred sodnijami; minister Pražak sam je na interpelacijo naših poslancev obljub 1, da se bo kaj zgodilo v tem oziru, vendar o rešenji te zadeve ni ne duha ne sluha, naš jezik se pri sodnijah še huje zamefuje ;u odriva, ko prej kedaj. Tudi gle.de šolstva smo še zmirom pri starem; razni šolski sveti vkre-pajo, kakor prej, in našemu jeziku neprijazni profesorji se šopirijo kakor da bi brez njih šlo vse rakom žvižgat. V ljubi stiskih šolah se skoraj še huje ponemčuje, ko kedaj, po srednjih šolah pa se nič več ponemčiti ne da, razun ko bi se slovenskemu jeziku vzele še tisti dve uri na teden. Še malenkostna privolitev zaradi učiteljske pripravnice se zopet počasi krči, kakor smo v zadnjem listu povedali. In če se ozremo na notranje zadeve, najdemo le eno dobroto, ki se je Slovencem storila, namreč da se je nam dal za deželnega predsednika naš častiti iu obče priljubljeni rojak gospod Winkler. Sicer pa je ostalo vse pri starem, naš deželni zbor je zopet sklican in g. Deschman je te dni razposlal našim poslancem dotična povabila k zborovanju ; prepovedoval se je vrh tega tudi še tabor na Štajarskem. V taki luči kaže se nam toraj naše po- litično stanje. Enako sodijo tudi drugi slovenski listi, tako „SIov. Gospodar" in pa ,,S'. Narod". Poslednji piše v vvodntm članku od torka št. 207, da se nam bo kmalo svet posmehovati začel, če se bomo vedno le na ob ljube zanašali, pri tem pa lačni ostali. Naša narodna stranka je v tistem neprijetnem položaju , kakor so vojaki, kedar so sovražnika premagali , pa jim general ukaže, da se morajo nazaj umikati, namesto da bi premaganega sovražnika preganjali in mu vzeli kriv,čili plen. V takih Blučajih vojaki nevoljni postajajo. Tako smo tudi mi pri volitvah nasprotnike premagali, ter smo se že veseliii, kako jim bomo krivični plen jemali, pa zdaj naj bi se zopet začeli umikati in se odpovedati svojih teženj ter čakati na ugodnejši čas. Nam pa to ne gre v glavo, ker ae nam zdi, da je najugodnejši čas takrat, kedar sovražnik ves raztrešen beži, ne pa potem, ko se je zopet zbral in vnovič v red postavil. Kar smo že enkrat rekli, ponavljamo zopet, da namreč naši sedanji državniki moč svojih nasprotnikov ustavovercev previsoko cenijo, o na3 Slovencih pa preslabo sodijo; da bi toraj nemškoliberalcev preveč ne razdražili, žrtvujejo rajši nas Slovence ter nam ne dovolijo narodne ravnopravnosti, samo da bi ustu-voverce pri dobri volji ohranili. Naš narod naj bi toraj še daljo po nedolžnem trpel. Za tako ulogo smo pa menda vendar še predobri 1 Zmaga brez uspehov ni nobena zmaga, in če pojde tako naprej bomo morali skoraj misliti, da se sedanja večina sama vara. Naš po- ložaj je žalosten, ker se zmage veseliti ne moremo. To spoznanje leži težko na naših prsih in nam jemlje veselje za daljno delovanje in borenje, s tako taktiko se lastna vojska demoralizira ter pripravlja ob pogum in iskrenost. Nušej narodni stranki se toraj vriva vprašanje, ali hoče še dalje tako ostati in čakati, kdaj ji bo priletela nenadoma kaka drobtinica r. obilno obložene mize, ali pa temu nestrp-Ijivemu stanju konec storiti in odločno na noge stopiti. Narodna stranka stoji kakor Heroslav na razpotji, da si ali izbere časten boj ali pa gnjil mir brez časti in brez uspehov. Mi se toliko lože) v boj podamo, ker zgubiti nimamo skoraj nič, pridobiti pa vse. Nekteri se plašijo pred novo vstavoverno vlado, češ, ako se bo morala sedanja vlada umakniti, pridejo za njo zopet nemškoliberalci na krmilo. Kdor pa razmere le količkaj pozna, nam bo pritrdil, da je ustavoverna stranka tako razkrhana in zbegana, da nahaja pri merodaj-nih krogih tako malo naklonjenosti, da bo prihodnja vlada veliko prej vzeta iz sedanje večine državnega zbora, nego iz ne.mškolibe-ralne stranke. In če vzamemo najtemnejši slučaj , da bi liberalni Nemci res zopet vlado prevzeli, — kaj nam zamorejo vzeti? Ali mar narodne šole, ki jih nimamo, ali deželni zbor in šolski svet, ki sta tako že v njih rokah? Ali zamorejo urade še bolj ponemčiti, kakor so že? Toda, ali ni veliko verjetneje, da bodo nemškoliberalci v spoznanji svoje slabosti skušali potolažiti naše nasprotje, ter nam dovo- Flavija. Prizori JceršSanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinslci. V. Quo ubi ventum est, fervebant omnia immanissimis volu-ptatibua. (Dalje.) Flaviji je bilo stanje Euaebijevo prav razumljivo; ako tudi se je bil odtegnil za nekaj časa, je vender to ni vznepokojevalo, Sama za-se bila bi njegov prihod pričakala brez ne-poterpljivosti, celozveduim zaupanjem, vendar ker jo je bolelo videti, kako da se stvar zlorabi in kako sramotivne posledice da se iz nje izpeljavajo, sklenila je na tihem, da negotovosti konec stori, svojo rednico Leto tje poslati do Eusebija. Ah, ta pot je bilo, kakor bi se bila hiša na njo podrla. Leta pride nazaj vsa zbegana in tresoča. Eusebij je odpotoval. Hitro je bil llim zapustil in sicer oni trenotek, ko so dolženja naj bolj rasla. Kakova zmaga za njegovo grdivee. Sedaj jim je dal v roke pravico, da si zoper njega vse upajo, da ga brez milosti uničijo. Kaj treba dokazov? Bolje ko njih pričevanje govorilo je odpotovanje, ta pobeg proti njemu. Cceron je vse povedal zoper Katilino, kar je vedel, vskliknivši: abiit, excessit, evasit, erupitl Odlazil, odtegnil, ušel, pobegnil je — ni ga bilo temu dokazu enakega. Ta dokaz, ki so ga navajali proti Eusebiju, stopil je s svojo polno močjo pred Flavijino dušo. Ni dvojila o njem, a zdelo se ji je strašno neprevidno. Vrh tega jo je navdajal še nek bolesten občut. Kaj se je mogel oddaljiti od nje, pa ne da bi ji povedal besedice, ne da bi se od nje poslovil ? Flavija se ni motila videvši, da bodo Euse-bijevi nasprotniki njegovo odpotovanje proti njemu uporabljali, in ni ga zastonj dolžila neprevidnosti. Če se je pa bala, da bi bil Eusebij o njenem spoštovanju in udanosti do njega preslabo mislil, se je motila; kajti v resnici je bil ves pobit Rim zapuščajoč in od Flavije slovo uzeti nemogoč. Dan po tisti ostudni noči, ki ga je tako obritkostila, mu je došlo pismo, ki mu ni dovoljevalo nikake pomude. Prišlo je iz Ogleja; bilo je od Blaža, enego njegovih najboljših prijateljev. Odpirajo ga je mislil Eusebij, da je nesrečonosen in žalibog njegovo zdenje bilo je preopravičeno. Blaž mu je v malih besedah sporočal, kakor Ee spodobi pri tacih sporočbah, da ni več device Eusebije, njegove srčno ljubljene sestre. Kakor od strele se je čutil potem sporočilu zadetega. Saj ni imel časa iskati pomena vrstic, temveč moral levzmnt-njavi, v ktero bo ga okolnosti mah na mah zanašale, ki so bile videti, da se strinjajo zato, da ga potarejo, to in nič druzega brati in umeti: ,,tvoja sestra je nehala živeti". Skozi svoje zdihljeje in Bolze ni videl druzega, kakor vtrpljeno in ledomrzlo truplo tiste, ktero je verski ljubil in častil. Ta tedaj več ne živi! Nje oči so zaprte svetlobi za veke; njeno čisto, ljubljivo Brco je nehalo utripati. Ni je več! Ta žalOBtua novica, te togujoče besede so odmevale v njegovi duši. Šo nikdar ga ni mučila tolike bolečina. Mislil si jo že, da jo grob zagrnjen, nad dvajsetletnim čelom, ki se je šo malo preje svetilo veselja in upanja. Ah, saj s solzami je hotel močiti to sveto groblje, poljubljati one drage ostanke, tolažiti svojega priletnega očeta in svojo po tej novici globoko užaljeno mater. Le nekaj ur je bilo treba, da ae za od-potev oskrbi, ki ni bila odpotovanje, ampak beg. Velika je bila žalost na potu ga spremljajoča, a še večja ga je čakala pri njegovem prihodu. Blaž, kateremu ni bilo znano, da Kusebij lili morda mnogo več, nego sedaj imamo ? Ako pa tega ne bodo hoteli storiti, potem jim bo kmalo odklenkalo, kajti naBprotstvo krepkega naroda češkega in pridruženega mu čilega slovenskega je zdaj že taka moč, s katero mora vsaka avstrijanska vlada računati. Boj utrjuje človeške žile, v moralnem oziru se bomo bolje počutili in bolje napredovali, ako so bomo zopet trdo boriti morali, nego zdaj, ko so nas v neki spanec zazibali, pa vednu očitueje vidimo, da nam to nobenih vspehov ne donaša, ter da nam je ta nedelavnost celo škodljiva. Pač zahteva veseli boj marsikako bridko žrtvo , in ravno te žrtvo z veseljem nositi, morali Be bomo Slovenci še le naučiti, ako hočemo kedaj pričakati lepo iu častno bodočnost. Ne pripisujemo bi pa b tem merodajne besede, položimo te vrste le v prevdarek našim skušenim voditeljem, oni bodo že za pravi čas pravo besedo iu pravi korak našli. Kaj namerava liberalna stranka z ljudskim šolstvom na Kranjskem? PrOBta šola v proatej deržavi se glasi de-viza današnega brezvernega sveta, ki ga pozna že vsakdo, kakor slab denar, ime mu je: „ustavovemo Btrankarstvo". Za prosto šolo smatrajo pa ljudje ove baže brezveruo šolo, njih namen jo edini le ta, šolo čisto ločiti od cerkve, vestno držaje Be gesla, ki so ga zapisali na svojo zastavo, čegar šola tega bodočnost. Da bi dosegli pa kakor hitro mogoče svoj namen, poslužijo se vsih sredstev, naj bodo že dovoljena ali ne. Za prvo sredstvo zbrali bo bi naj bolj dragoceno svetino „na-roduo čutstvo"; to hočejo zadušiti v srcih poštenih Biuov in hčerk majke Slave, ker si mislijo: ako človek tako daleč zaide, da se izneveri narodu, ter zataji svoj materni jezik, porabiti se zamore za vse. Da bodo pa svo jega cila še bolj gotovi, trosijo med ljudstvo v židovskih časnikih nazore, katere odobriti ne more in ne sme nikdo, kdor ima le zdravo pamet iu pošteno Brce. Iz vsega razvidi se pa, da ta klika ne smatra druzega za napredek in za smoter ljudske šole, kakor to, da se zatirava v otročjih letih že med učečim se nad častjo bolj čuje, ko nad njih življenjem, Be je vedoma poslužil dvoumnega izraza, hoteč ga motiti in velikost nesreče za nekoliko mu prikrivati. Ni mu bil pisal: tvoje sestre, ampak device, tvoje sestre ui več. Na to se pa Eusebij v prvi naglici ni zmislil. Pridšemu v Oglej, odkrije se mu resnica v svoji strahoti. Eusebija je pač živela, bog hotel, da bi bila umrla I Živela je, pa ne devica, prisegolomna, obljubi izneverjena. Pri altarju je bila čistost obljubila, bb obdala z nje svetimi znamenji; prostega in radega srca postala je bila vestalka Kristusa; nevestam Kristusovim je bila pridružena in ta visoki poklic je navdajal z največjim veseljem Euse bija, njeno družino in vse mesto. Mnogo ljudstva zbranega, pripravljenci b svečami bili bo v cerkvi, ko jo je sijajen sprevod drugov v svetišče pripeljal; ondi, ua kolenih, prejela je škofov blagoslov .... Pa vse to je imelo pohujšljiv konec. Največjo bolečino zarad takega pohujšanja je Eusebij občutil. Radovanje, ktero so kazali pogani in judje, bilo mu je u