PoWnlna pTa?aw v Rofcrvfiil «- Ok Port*»MKt Bar BezatiR. Cena E T ^ \ sn O VENEC nr 1 te!o LXXn, st. 122 OroJuiil«« uprava, Ljubljana. Kopitarjeva 4. loJeton «001-4004. >1 Ktiai naročnina 14 lil, «• Inozemstvo «0 Ul. - Oek. rač. Ljub. Uma 10 6M u naročnino ta 10 >9» U tnaerate. - Izključno sastopslv« U »glas« It Italijt In Inotematvai OP] S. A. MIlana Bakoplsov •* fiilinii, i*a Schwerpunkt der Kampfe bei Velletri Weiterhin erbitterte Kampfe in Italien - An der Ostfront nur ortliche Kampfe - 37 Sowjetflugzeuge vor der nordnorwe-gischen Kiiste ahgeschossen Težišče bojev pri Velletri ju Še nadalje ogorčeni boji v Italiji - Na vzhodnem bojišču •e krajevni boji - 37 sovjetskih letal sestreljenih pred norveško obalo DNB. Aus dem Fiilirerhauptquartier, flen 27. Mai. Das Oberkommando der ,Wehrniaeht gibt beknnnt: In Italien Ing der Schvverpuiikt der Kiimpfc gestern im Raum von Velletri. Siidlich und siidvvestlich des Ortes vurden feindliche Angriffe abgevvicsen, geringe ortliche F.inbriiche nbgcriogelt und erneute Bereitstellungen mehrerer Bntaillone mit Panzern durch zusam-nicngefnsstes Artielleriefeuer zerschlagen. i Ist lic h Velletri greift der Feind unter Cinsatz von sclir starken Panzer-kriiften vveiter nach Nordosten nn. Kr-kitterte Kantpfe sind hier im Gnnge. Angriffe des Gegncrs gegen Cnstro irlei Volsci seheiterten unter Abschuss einer An/.ahl feindlicher Panzer. In den Kiimpfen der let/.ten Tage hat sich die sciton bei Cassino be-vvahrte 90. Panzergrenndier-Division unter Fiihrung von Generalinnjor Bande mit uiiterstellten Verbiinden des lleeres und der I.uftw(iffc crncut besonders ausgczcichnct. Als Einzclkiimpfcr haben sich der Jiiger Fries, RichtschUtze in einer Fall-schirmpanzerjtigcr - Kompanic, durch Abschuss von 17 feintllichen Pan/.ern innerhalb von zvvei Tagen, der Ober-isefreite Schreme in der Sturnikompaiiie <>ines Jagcr-Regiments, durch Vernich- Nemčiji: moža, ženo, otroka, ptice 'in mrčes. Ne liomo pustili niti trave 'irasti.« Severnoameriški publicisti pa Jtudi niso nič manj krvoločni. Eden .njihovih prvih govornikov Ravmond Ciapper piše: »Teror in brutalnost sta .najboljši strani letalske vojne.« Celo 'anglikanska cerkev poroča v svojem uradnem organu »Chtirch of England« 1'dne 28. mnja naslednje: »Perverzno jmnenje krščanstva jc, da se ne sme šjnoriti civilistov.« Anglikanski knezo-iškof Torka dr. Cyrill Garbett blagoslavlja barbarske metode angloameri-fškega letalskega strahovanja v svojem (pastirskem pismu meseca junija 1945 i« temi besedami: »Le malo zlo je (bombardirati nemške civiliste.« f Doslej nismo objavili nemškemu na- ^du teh zlobnih in nizkotnih izjav, ki .menijo poziv k ubijanju žen in otrok, ifter smo se bali, da bi se zaradi teh ci-iničnih izjav nemški narod maščeval nad piloti sestreljenih letal, ki pristajajo na Bei dem im Wehrinachtbericht vom 2">. Mai gomeldeten Gefecht deutscher Sicherifngsfahrzeuge und Kanipffiihrcn im Sergebiet vor I. i vor no vvurde nach abschliessenden Meldungcn ein vveitc-res feindliches Schncllboot versenkt uiul eius in Brand gesehossen. Von der Ostfront vverden nur iirt-liche Khinpfe am unteren Dnjestr, ini K a rpn t h e n - Vor I n n d und siid-ostlich VVitebsk gemeltlet. Bei einein erneuten Angrilfsvcrsiicli sovvjetischer Flug/eiige gegen ein deut-sches Gelrit vor der norrinorvvegi-s c h en Kiiste schossen deutsche Jiiger ohne eigene Verluste >7 feindliche Flugzeuge ab. lin Finnischen Meerbusen versenkten rteutscuic Schnellboote nordiist-lich tler Inscl Seskner in nachtlirhem Arlilleiicgefecht mit feindlichen Bevva-chuiigsfuhr/eugeii ein bolschevvistischos Fnhr/.eug. Zvvei vveitere \vurden so schwer beschadigt, dass mit ihrer Ver-uichtung zu reehnen ist. Ein/.clne feindliche Flugzeuge v ar-fen in der vergnngenen Nacht Bomben auf Stiidte in West- nnd Siidwcst-d c u tac h I a ii d. l.nftvrrteidigungskraf-te schossen iiber tlem R e i c h s g r b i e t, den beset/.tcn W es t g c b i e t e n und im M i 11 e I m e e r r n u m 21 feindliche Flugzeuge ab. nemškem ozemlju. Angloameriški stra-hovalni letalci to pričeli v zadnjih tednih poleg breznačrtnega bombardiranja stanovanjskih okrajev naših mest napadli ludi nemško civilno prebivalstvo ter ga proti vsem mednarodnim zakonom obstreljevali 7. orožjem lelal in hladnokrvno moriti. To nima nič več opravka z vojno, lo je navaden umor. Angloameriški piloti pn se poslavljajo s takim zločinskim načinom borbe izven mednarodno priznanih vojnih zakonov. Preteklo nedeljo so nnpudla sovražna letala. da navedem le en primer izmed tisočih, v saškem okrožju skupino igrn-jočih se otrok z letalskim orožjem, pri čemur so naslale visoke izgube. Nihče se ne smo čuditi, če se l»o polastilo spričo teh riničnih zločinov ogorčenje prizadetega prebivalstva. Le s pomočjo oltorožene sile je možno zavarovati življenje sovražnih letalcev po takih napadih, ker bi jih ogorčena množica prebivalstva pobila. Kdo je tukaj v pravici, morilci, ki pričakujejo po svojih zlodoj-stvih še humano ravnanje z njimi, ali žrtve, ki Se branijo? Na ta vprašanja je odgovor pač lahek. Vsekakor bi bilo preveč zahtevajo od nas, če bi nas pozvali, da postavimo nemške vojake v obrambo morilcev otrok. Če Angleži iu Amerikanci gledajo na nas kot nadležne naseljene rodove ter hočejo z nami tudi lako postopati, je naša sivar, č^ si mi to pustimo dopasti. Komaj možno in znosno se nam dozdeva«, piše dalje minister, »da bi po-stopnla nemška policija in vojska prol'' nemškemu narodu, če ravna proti morilcem otrok tako, kakor zaslužijo. Tudi angloameriškemu samozadovoljstvu mora bitj enkrat konec. Piloti se ne smejo vedno izgovarjati, da so ravnali kot vojaki na povelje. V nobenem vojnem zakoniku ni predvideno, da je vojak »ros. vsako krivde po storjenem zločinu, če se izgovarja na povelje predpostavljne- ga- Vedno je bila naša želja«, tako končuje dr. (roebbels svoja izvajanja, »da bi se vodila vojna v viteških oblikah. Sovražnik pa tega noče. Ves svet je temu priča. Ves svet bo tudi priča za to, da bomo mi znali najti sredstva in poti, da se obranimo takih zločinov. Mi smo dolžni našemu narodu, da častno in hrabro branimo življenje naroda, ki nikakor ne zasluži, da postane divjačina na sovražnikovih zračnih lovih.t Flihrerjcv glavni stan. 27. inuja. DNR. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Italiji jc bilo včeraj težišče bojev na področju pri V e I I e t r i j n. ,litino iu jitinnziihodii« tni kraja »u bili odbili sovrnini napadi, zapahnjeni majhni krajevni vduri in razbiti nhiiuvliem pri pnirljnltii položaji vcf bataljonov z oklepniki z osredotočenim topniškim ognjem. Vzhodno ml Velletri ja je napadel sovrninik z uporabo zelo močnih oklepniških šil daljo proli severovzhodu. Tukaj so v teku ogorčene bti-ke. Sovražni napadi proti (,'aslro dei V o | s c i - j 11 so se Ujr.lovili. poleni ko je bilo »nifenti precejšnje številu s«, vranikovih oklepnikov. V bojih zadnjih dni «e i« ponovno po-ebnn odlikovala divizija oklepniških Rrenadirjev pod vodstvom generalnega mnjorja Batulej« s podrejenimi oddelki vojske in letalstva: in divizija ne jo ie izkazala v bojih za Cassino. Kol poeiliui borci so se pn-ehnn izkazali lovec Frie*. stndcr v neki četi pndalsko-oklepnUkih lovcev t uničenjem 17 sovražnih oklepnikov v dveh tlneh. kaplar Schreme v nnpsdalni četi nekega lovskega polka, ki jt> iz bližine uničil tri sovražne oklepnike. Pri bitknli nent.ških vnrnoMnih Indij in bojnih brodov nn morskem pod- Anglija v Budimpešta, 26. maja. Politika Velike Britanije in mene negativne posledice za imperij so predmet članka Slcfana Milo-laya v časopisu »Uj Magyarosag. Piscc pravi: V pričet U11 nismo mogli razumeli, čemu gleda Anglija tako hladno in odklonilno na razvoj hitlerjanske Nemčije. Nemška diplomacija je bila že pred vojno pripravljena dati vsa jamstva, da sc ne bo dotaknila angleške moči in svetovno gospodarskih postojank britanskega imperija. Vodja Nemčije je žc od vsega pričetka spoznal, kaj bi za ciljem evropske miselnosti pomenila zmaga sovjetskih in ameriških načrtov o svetovnem gospod-stvu. Monakovski dogovor bi bil lahko izhodišče novega razvoja, »v katerem bi bila Anglija lahko preje ali kasneje spoznala zapovedi te skupne zgodovinske nujnosti ter se šc, predno bi bilo prepozno, povrnila nazaj v Evropo^. Kasneje po nasilnem vmešanju Amerike pa je Ftihrer že napovedal usodo britanskega svetovnega imperija. Razvoj zadnjih dveh let jc te Hitlerjeve napovedi vedno znova potrdil. Pohlep po oblasti, ki ga pri Združenih državah ni mogoče nasititi ter popolnoma neprikrito »tremljenjc Amerike po britanski kolonijalni posesti prihajata vedno bolj do izraza. Nič manj ne pomagajo Sovjeti pri izpolnitv' te prerokbe. V Moskvi in Teheranu je sovjetska Rusija javno izrazila svojo zahtevo po oblasti v Evropi, ki ji je bila tudi priznana. Poraz Nemčije pa bi pomenil, da bi Šangaj 27. maja. Celotne izgube severnoameriških sil na Pacifiku rxl pri-četka vojne do 15. maja t. i. znašajo po previdnih cenitvah preko milijon častnikov in moštva, kakor poroča novinarski urad japonske agencije »Centralpress«. V poročilu uvodoma podčrtavnjo, da ve ves svet, da so uradna severnoameriška poročila polna zavijanj in neresnice. Dan japonske mornarice je trenutek, v katerem je prav objaviti dejanske severnoameriške izgube. Potopljenih je bilo: 18 bojnih ladij; 28 letalonosilk; 100 križank; 81 rušilcev; Polom Edenove Stockholm, 26. maja. Polom britanske zunanje politike je poslal v zadnjih tednih, predvsem pa na londonski imperialni konferenci tako očividen, da je bil Churchill prisiljen k obupnemu zakrivanju vso brezciljnosti iu zmedenosti angleškega zunanjega položaja s pomočjo frazerskega govora, s katerim ni ničesar povedal. To pa očividno še ni bilo dovolj. Zakaj tudi zunanji minister Eden se je moral pojaviti pred Spodnjo zbornico. kjer je ponovno kot Churchill brezuspešno skušal braniti zavož.en zunanjepolitični položaj pred vedno močnejšo kritiko. Boljše ne bi mogli izraziti slabosti imperija, kot je to storil Eden s svojimi besedami: »Kaže, da so vezi. ki družijo imperij, tako slabe, da bi jih že prvi pritisk raztrgal.« Naravno se je Eden v nasprotju z vsemi dejstvi obupno mučil, da bi vkljub temu prikazal stabilnost britanskega svetovnega cesarstva. Kot je skušal Churchill v svojem govoru dan prej prikriti vso slabost britansko zunanje politike ter so s tem proti njegovi volji postala tem vidnejša nasprotstva, pomanjkanje ciljev in angleška nemoč, tako se je tudi njegovemu zunanjemu ministru enako ponesrečil tn zakrivalni poskus. Svojo nemoč je hotel opravičiti 7. izjavo: >Nobena velika dežel« naj v svoji zunanji politiki ne dela več kot ji t" dovolinie nien« sila.« F.den je hotel podobno kot Churchill olepšati ročju pred L i v o r n o m , ki *o bile omenjene v vojnem poročilu dne 2V maja, je bil po zaključnih \eslch potopljen sovražni hitri bojni čoln in nek drugi zažgan. Z. v z h od n e g n bojišča poročajo le o krajevnih borbah ob spodnjem Dnjcstru, na k n r p a t s k c m predgorju iu jugov zliod no od V i t e h s k a. Pri nekem ponovnem poskusu nn-pnda sovjetskih letal proli neki nemški spremljavi pred severno-nor-veško obalo so sestrelili nemški lovci lire/, lastnih izgub "57 sovrn/iiih letni. V Finskem morskem zalivu so potopili nemški hitri bojni čolni severovzhodno oil otoka Seskner v nočni topniški bitki s sovražnikovimi stružnimi ladjami neko boljševiško ladjo. I)\e drugi stn bili tnko težko poškodovani, dn je računali z njihovim uničenjem. Posamezna sovražil« letnln so od-vrgln v pretekli noči bombe nn mesta v z n h n d 11 i in j u g o /. n Ii o d n i Nemčiji, /rnrnoobrnmbtie sile so (sestrelile nnd nemški ni področjem, zasedeni m /.nhodnim področjem in v sredozemskem pod ročju 21 sovražnih letni. slepi ulici Evropa v vsej svoji celoti prišla pod sovjetsko nadoblast ler da bi Anglija prenehala bili svetovna sila. Tudi kot evropska sila nc bi mogla vzpostaviti ravnotežja napram sovjetskemu imperializmu. Anglija sc ne more več rešili iz globokega prepada, v kalerega je zabredla. Moskva in Washington sla porin;la Churchilla, Edcna in tovariše v neko slepo ulico, iz katere ni več nikakega izhoda. Anglija se danes, tudi ako bi bolela, ne bi mogla več obrniti proti svojim zaveznikom. Pri vdoru lahko le izgubi. Evropski narodi, predvsem oni, ki z. orožjem v roki branijo bodočnost evropske celine, sc morajo zavedali, da iz te zadnje runde ni nikakega mirnega izhoda. Napram Angliji, ki je niti s prigovarjanji, popuščanji, dobro voljo in z razmišljanjem o lastnih koristih ni bilo mogoče spraviti k pameti, ostane kot zadnji in edini dokaz pač le šc orožje. Narodi evropske solidarnosti pa n.majo nikakc druge izbire, kot da zmagajo ali umro. Na to so pripravljeni, ker hočejo živeti in ker bi bil uspešen vdor zanje šc hujši kot smrt. Anglija pa je s povzročitvijo svetovne vojne, z izdajstvom nad Evropo ter z uničenjem evropskih mest in zgodovinskih kulturnih središč skupno z umori neštetih nedolžnih olrok in žena zagrešila tako veliko zločinstvo, da je lahko le še orožje zanjo pravična kazen. 188 podmornic in 180 drugih bojnih ladij, vse iz brodov j a Združenih držav. Uničenih je bilo: 17 bojnih ladij; 1Ci letalonosilk; 58 križ-irk; 54 rušilcev; R2 podmornic in 50 drugih bojnih ladij, vse iz brodovja Združenih držav. Potopljenih ali razrušenih je bilo: 710 severnoameriških prevoznih ladij. Sestreljenih je bilo: 7D13 severnoameriških letal. V primerjavi s temi številkami, ki predstavljajo minimum, objavljajo uradna poročila zaveznikov le majhen del in zavajajo severnoameriški narod. zunanje politike nesramno angloameriško izsiljevalno politiko napram nevtralcem in predvsem malim državam. Ako je pri tem posredno priznal, da britanska zunanja politika nima več nobene druge poti, kot zgolj izsiljevanje malih nevtralnih držav, je to vsekakor značilno za notranjo negotovost in majhno zaupanje Londona, dn bi drugače prispel do cilj«. Vso zadevo lahko smatramo za nedvomno priznanje vojaške slabosti. V okvir tega obrambnega govor« je spadalo, da je skušal Eden javnosti olepšati pomilovanja vredno odvisnost Anglije od Sovjetov. Vsekakor pa je značilno, da je skušal omiliti nesmiselna Churchillova pretiravanja o demokratizaciji boljševizma ter o nedolžnosti »sovjetskega paradiža«. V splošnem pa je tudi Eden igral vlogo »neoporeČenega« sovjetskega partnerja. Ako je Eden v svojem zmešanem govoru končno kot temeljno načelo britanske zunanje politike označil »izpolnitev danih obljub«, potem to lahko omenimo kot komično stran tega govora. Nešteti mali narodi bodo, ako jim bo Churchill dovolil, reagirali na to, ker ne morejo pozabiti, kako jih je Anglija zvabila z raznimi zagotovili in jih nato sramotno pustila na cedilu. Te prazne Edenove besede so zaradi svoje zlaganosti značilne za govor tega zun«njega ministra , ter za vso britansko zunanjo politiko. Wallstreet in Moskva proti Evropi Leta 1783 je štelo prebivalstvo IS im) vernoamerišklh državic, ki ro «i pritxx rile svobodo od Anglije, 8.5 m i! i Jono« prebivalcev, Friedrich List Je iKunej« zračunal, da bodo imele USA (po pristopu nadaljnjih 35 držav) ob polovieK 20. stoletja »verjetneje 250 milijonov kot 1S0 milijonov« ljudi. Ta sodba je hilai preveč optimistična. USA imajo nanireS! danes 183 milijonov. V kontinentalni Evropi se je cxt tedaj zvišalo Stevil«v prebivalstva od 125 nn 350 tniliionov, Rusiji pa od 40 na 170 milijonov. m Te številke moramo imeti pred očmf,. ker dokazujejo življenjsko silo Kvrope » primeri z obema prostoroma, ki d,met nn.-topata z. zahtevami po svetovni nad.i vladi in ravnata 7. našo staro celino kot' s kako konkilrzno maso ameriškega in boljševiškega internarionalizmu. Razen v Franciji je pokazala Evropa izredno življenjsko silo in moč. Čnsi burnega vzpona v USA so minili. Po zaključku voinu računajo, da bodo imeli v USA 15 milijonov brezposelnih, čeprav znaša i;r>-stola prebivalstva 17 ljudi nn km!. dočim znaša gostota evropskega prebivalstva 01! Dn bi odvrnili katastrofo, sanjajo o neki Htueriški nadvladi nad svetom. Kaj sledi iz tegu? Amerika, ki ima mnogo ugodnejše življenjske pogoje Kakor Evropa, ne mere zagotovili blago-stanja prirastku 122 milijonov prebivalcev, dočim je liilH K v ropa sposobna pod slabšimi pogoji nuditi človeka vredni obstoj 255 milijonov novih prebivalcev, čeprav jo je pri tem oviral gospodarski! liberalizem, ki je neomejeno vladal do lela 1933. Evropa torej ni nikak zaprašen muzej ali hirnlnica. marveč jo polna življenjske sile. ima fe zdravo deblo, skozi kalerega se pretakajo vedno zveži sokovi. Kvropa zato tudi danes prekaša l's.\ in SSSR in se z. orožjem bori z.H neovirano življenje proti lK)li>e-vizmu in amerikanizmu, ki jo ogrožata. Posebno poglavje v Evropi predstavlja Anglija. Kako bo Izšla iz. tekme z I'S A' in SSSR, je njena stvar. Ostali evropski narodi se nočemo odreči svojemu ob-lo-ju in svoji narodni samobitnosti, nočemo postati enoten lire/narodni tip po ameriškem vzorcu, prav tako pa nočemo ill skozi sovjetsko retorto, iz. katere hi pri-i šli kot list« siv« človeSka breznarodn.-* kašn, v katero bi sovjetski žid(e rndl( spremenili vse velike in ninle evropskn. narode, če bi se Jim posrečilo zmagali na vzhodu. Ni nam treba izgubljati be. sed, da bi sovjetska nivelizaclja pome-j nila za vse evropske narode narodno in kulturno smrt. Vrnimo se lo nekoliko k! amerikanskemu sistemu. V USA se jo združilo 48 držav, pa ne takih, kol <-0 evropske, marveč držav brez doraslih državnih ali narodnih individualnosti, ker je šlo zgolj za centralno usmerjeno politično spojitev, Večina zveznih držav USA so umetne tvorbe brez. naravnih mej«, knj šele da bi jih ustvarile zgodovinske sile. Te države ?e ne dajo prU merjati s kako Finsko, Letonsko. Estonsko itd. Vsi evropski narodi, veliki in mali. imajo dolgo in bogato zgodovinsko izročilo, svojstveno kulturo, jezik itd. it» se zalo odločno upirajo vsakemu nasiliu in načrtom kakega \Vellsa in drticih. ki nnpovedujejo za bodočnost le tri jezikej angleščino, ruščino in kitajščino, ali ži< (lovskim težnjam po obvezni uvedbi vor. Ankara. K znkonskemu osnutku ukrepe obrnmbe turškega podroejs /oper neprivakovann sovražnikova pri« stnjnnja nn obalnh nli iz zrnkn s]*>*, roeajo, tfa morajo vse osebe med in 60. letom nuditi sovražnikovim «i« lam oborožen odpor, zn kar jim b ul« organi deželno obrambnega ministr*' stva pripravili potrebno orožje in milnici io, kakor tudi navodila in izo4-brazbo. \ Naročajte .Slovenca'! Zlaganost angleških uradnih izjav Angleški list obsoja bahaštvo zavezniškega letalskega poveljstva f Stockholm. 26. maja. Angleški list »Economist« piše z resnimi besedami proti ponovnim in v zmoto zavajajočim foahaštvom v uradnih objavah ter komentarjih britansko-ameriškega letalskega poveljstva. List pravi: : Prav tako redno, kot se vračajo vsako loto velikonočni prazniki, le da bolj ■pogosto, so nam uradno napovedovali »skorajšnji zlom neškega letalstva, ko so (ee britanski in ameriški bombniki vrnili is kakega novega poleta. Doslej pa so ®e vedno enako redno kmalu nalo dejali, Ida uničenje pemškega letalstva »morda« 'le še ni tako blizu, kot bi si lahko mislili. Na normalnega čitatelja p« vplivajo te uradne izjave, ki jih podpirajo pol-inradni članki letalskih strokovnjakov, (vsekakor neugodno, ker ga zavajajo v "zmedo. V Aneliii kaj takega nismo do-'liveli že od časa kraljev in kraljic, ko •e je z vsako menjavo dinastične politike menjalo tudi versko prepričanje, številke o uporabljenih letalih ter odvrženih bombah ne delajo zaradi svoje ogromnosti več nikakega vtisa. Poleg tega mnogi ljudje, ki stalno slišijo o teh šliri-številčnih številkah, ne pozabljajo, da so bili med temi »sijajno zadetimi cilji« Ako birokrati ne morejo uporabiti često tudi ljudje, in sicer zavezniki, pri razpravah o letalski strategiji in taktiki hladnega razuma ter strokovnega znanja, potem bo najbolje, ako izjavo o letalski vojni objavljamo s čim manjšimi komentarji.« Ta izjave angleškega lista so prejas-ne, da bi potrebovale šo kakega komentarja. Vsekakor nam nedvomno potrjujejo zlaganost izjav uradnih angleških krogov ler sistematično zavajanje angleškega ljudstva, da ne govorimo o pri-' krivalni poiiitki angleške vlade ter zlasti britanskega letalskega vodstva. Dr. Gobbels o letalskem strahovan ju Celotne severnoameriške izgube na Pacifiku -Wr»n 2 »SLOVENEC«, nedelja, 28. maja 1914 stev. m. »te delavske in slovenske koristi nad vse« Pr«v dobro se Se spominjamo tistih težkih dni, ko je dan za dnem na ljubljanskih ulicah tekla kri najboljših sinov naroda. Komunistična propaganda je takrat vpila po Ljubljani, da so bili pobiti »izdajalcit. Ta najpodlejša laž ie bila komunistom pretveza za njihove zahrbtne umore poštenih Slovencev. Obenem pa so komunisti tudi spretno zakrivali svoje izdajstvo, ko so drugim Izdajstvo očitali. Ta laž je tudi pri mnogih nasprotnikih komunizma pustila senco dvoma o izdajalcih, češ: nekaj je že moral narediti. Ker komunisti zadnje čase z »izda-Ijftlcu obkladajo tudi nekatere protikomunistično usmerjeno delavce, je potrebno, e. Čim več ljudem tak človek s svojim izdajstvom škoduje, tem odvrat-nejši in poniževalnejši pomen ima nade-vek »izdajalec«. Zato se ta beseda »izdajalec« včasih v primerih izdajstva vojaških skrivnosti, narodnih ali državnih interesov povdari s pridevkom »vcleiz-dajalec«. Izdajalci v zgodovini Največji izdajalec je bil na vsak način Juda Iškarijot, nevreden apostol, ki je izdal Kristusa, da je bil mučen in križan. Juda Iškarijot je pozabil na vse dobrote, ki jih je od svojega ličenika prejemal, pozabil je, da je skupno t. ostalimi apostoli postavljen za steber novo vere in, da je postavljen kot luč na svetilnik. Čo so Juda nI strinjal z naukom svojega Učeuika, bi mu lahko to odkrito povedni. Toda tega ni storil, ker je bil zahrbten in zvijačen. Lahko bi se svojemu Učeniku postavil po robu in se mu uprl, kakor je to storil Luei-fer, toda Juda tesja ni naredil. Lahko bi svojega Učenika sam ubil, kakor je Kajn ubil Abela, toda tudi lega ni storil, ker je bil strahopetec. Poslužil pa se je na.ipodlejšega in najbolj nevrednega načina zabrbtnosli, izdajstva in prelomitve svojih moških izjav. Znano je Efialtovo izdajstvo v grški Bgodovini Ko so bili Grki v boju s Per-zijci, so bile sile približno enako močne. Feržijei so imeli večje število voj-ščakov. toda Grki fo imeli zadosti boljši obrambni položaj. Vojna sreča se je počasi nagibala na grško stran. Tedaj pa se jo med grškimi vojščaki našel vero-lomen človek, ki mu je bilo ime Efialt. Ta se ie splazil iz grškega v perzijsko taborišče in je za dobro nagrado pripeljal del Pc.rzijcev Grkom v hrbet. Grki so bili premagani in vsi do zadnjega moža pobiti. Efialt je tedaj zaradi svojih umazanih koristi dal uničiti na tisoča svojih bratov kljub temu, da je vedol, da grški poraz pomeni za ves njegov narod nesrečo in morda celo eužnost. Boljševiki postavljajo izdajalcem spomenike Ne bi obravnavali tega poglavja, ako ne bi biil boljševiki ob Črnem morju postavili Judu Iškarijotu spomenik. Preden so komunisti ta spomenik postavili so izbrali tri kandidate: Lucilerja, Kaj na ta Juda Iškarijota. Posebna komisija komunističnih »višjih« je dolgo časa pretresala vprašanje, kateremu kandidatu naj se spomenik postavi. Zelo všeč ji je bil Luciferjev napuh, še bolj Kajnov bratomor, toda končno je zmagal Iškarijot, kor je izdajstvo in zahrbtnost največja odlika pravih komunistov Že s tem spomenikom so komunisti nami pokazali vsemu svetu, kako visoko cenijo izdajalstvo, saj so postavili spomenik največjemu izdajalcu vseh časov, Judu Iškarijotu! »Reci, da drugi tebi ne poreko!« Komunisti, ki so sami najprej pojavili spomenik patronu izdajalcev, Judu Iškarijotu, fo vrgli med Slovence frazo, da je izdajalec vsak, kdor lojalno sodeluje z oblastmi, da tako sebi, svojim dragim in svojemu narodu lajša in krajša težke dni. Nato so onečastili z izdajalci naše poštene kmečko gospodarje, ki so na vsak nafin hoteli ohraniti narodnost in vero svojih dedov; naše kmečke žene in dekleta, ki so hotele ščititi družino kot osnovno celico zdravega narodnega razvoja; slovenske fante, ki so čutili dolžnost, da se komunistični revoluciji u p ro, če treba tudi z orožjem v roki. Končno so komunisti razvjMli za Izdajalce celo nedolžno otroke, katere so pomorili in od katerih nekateri niso bili niti 5 let slari! S tem je bil krog »izdajalcev« zaključen. Obsegal je več kot 90% slovenskega naroda. Pa bomo mogli vso podlost komunistične Osvobodilne fronte pravilneje razumeli, si oglejmo par primerov »izdajalcev«, ki so jih komunisti izbrali med slovenskimi delavci. Umorili so strokovničarja, očeta šestih otrok V Zajčjem vrhu št. 6, občina Šmihel- Stopiče, je živel s svojo družino reven gozdni delavec France Turk. S težkim gozdnim delom in s trudom je preživ-jal ženo in 6 otrok. Turk je bil med svojimi sodelavci tako zelo priljubljen, da so se ti vedno obračali do njega, kadar se je bilo treba z delodajalcem pogajati za zvišanje plač itd. V jeseni 1. 1D41 pa se delodajalec nI dal več preprositi, da bi prostovoljno zvišal plačo. Turk, ki je bil zelo široko razgledan človek, je uvidel, da gozdni delavci ne bodo dosegli izboljšanja svojega položaja brez strokovno organizacije. Borba za vsakdanji kruh je T lirika pritirala do tega, da je postal nosilec idejo enotne strokovno organizacije gozdnih delavcev in sklenitve prve kolektivne pogodbe zn te delavce. To njegovo skrb za enoten strokovni nastop gozdnega delavstva so komunisti proglas-iH za izdajstvo in so Turka 15. julija 19-12 mučili in umorili. Posebej moramo povdariti, da se Turk politično ni udejstvovat ne na desni no na levi. Umorili so nesebičnega borca za koristi rudarjev Drug tak primer, ko 60 komunisti pravilno skrb za delavske koristi proglasili za izdajstvo, je Alojiij Murn. rudar iz Tanfe pore in delavski zaupnik v rudniku Belakrajina v Črnomlju. Murn je bil izvoljen za delavskega zaupnika še pred lo vojno. Ker se kasneje niso vTšile nobene nove volitve delavskih zaupnikov, je svojo funkcijo v delavsko korist opravljal dalje. Murn je bil tudi oče številne družine. L. 1942 je Murn prisostvoval mezdnim pogajanjem za določitev, novih akordnih postavk za rudarje. Ko se je iz teh pogajanj vrnil v Črnomelj, oziroma na Tančo goro. ki je bila pod oblastjo komunistov, so ga lft-ti posvarili, naj ne hodi več »izdajat« v Ljubljano. Murn je la nasvet skušal upoštevati, Toda draginja je rasla in raela, rudarske plače pa so ostale takšne kot so bile. Da izpolni svojo dolžnost v funkciji, v kalero ga je delavstvo postavilo, je spomladi l. ltMS zopet šel v Ljubljano na mezdno razpravo. In opravil je dobro. Rešil je za rudarje težke tisočake. Ko pa se je vrnil domov, ga je že čakala močna komunistična patrulja in ga odpeljala neznanokam. Kje je bil umorjen in kje je pokopan, še danes ni znano. Turku in Murnu se pridružuje 5e sto in sto najboljših delavcev in na tisoče poštenih ljudi iz ostalih slojev in stanov naroda. Vse svoje žrtve so komunisti razkrifali za izdajalce in narod je bil ob toliki podlosti brez moči. Ni izdajalcev, razen komunistov. Zdaj se narod osvešča in tudi delavstvo noče, da bi se zločini, kot je umor strokovničarjov Turka in Murna ponavljali. Zdaj jo spregovoril narod in njegova sodba se glasi; Ni izdajalcev, razen komunistov! Komunisti so najpodlejši izdajalci, ker so začeli državljansko vojno in revolucijo v času, ko bi nam bila najbolj potrebna notranja edinost in utrujenost. Naredili so kravjo kupčijo z bogiočnostjo slovenskega naroda, ki so našo sveto slovensko zemljo prodali boljševiku Stalinu in ustanavljali svojo muhe-enodnevniee »svobodno sovjetske republike«. Pajdaših so se z roboltijevci in pa ba-doglievci in skupno z njimi hoteli zadati ubogemu narodu smrten udarec. In končno so komunisti največji izdajalci, ker jo hotela OF, to je peščica niti 10% naroda, pomoriti 00% slovenskega naroda, torej pomoriti ve« narod. Zdaj vemo, da 90% Slovencev ni moglo biti izdajalcev. Resnični izdajalci so lo komunisti, ki so se tudi postavili v llusiji s postavitvijo spomenika Judu Iškarijotu, pri nas pa z drznim načrtom, izdali in prevarati ubogi slovenski narod, ki naj bi utonil v lastni krvi! »Naše delavske in slovenske koristi nad vse« Dovolj jo krvi, dovolj je bede, dovolj jo razvalin, dovolj laži in dovolj komunističnega izdajstva! Slovenski do-lavri so ne l>onio borili za zmago sovjetskih boljševikov. ne za zmago židovskih kapitalistov. Bolj ko kdaj koli prej velja načelo: »Naše delavske in slovensko koristi nad vse!« Kdor za koristi slovenskih delavcev dela in trpi, ta je pravi slovenski delavec, ta je dober Slovenec. Dobri Slovenci pa bomo domovino rešili komunističnega izdajstva in jo povedli v lepšo liodočnost, komunisti pa naj k spomeniku Jude Iskari-jola postavijo še spomenik Franrela I.e-skovška. Toneta Fajlarja in drugih, ki so izdali delavske interese. Komunistično izdajstvo primorskih Slovencev leti po S5Hrti dr. Ehrlieha Ljubljana, 27. maja Včeraj, dne 26. maja ob osmih zjutraj sla potekli dve leti, kar so v Stre-liški ulici odjeknili streli in pretrgali nit življenja vseučiliškemu profesorju dr. Lambcrtu Lhrlich" in akademiku Viktorju Rojim. Komunisti so obsodili na smrt ter ubili prof. Ehrlieha, ker je bil svetniško živeči slovenski duhovnik, slovenski rodoljub in vodnik slovenske mladine, ki je takoj, ko sc je pojavita OF. spoznal, da se zanjo skrivajo in jo vodijo komunisti. Zalo ji je napovedal neusmiljeno, čeprav v začetku zelo neenako iKjrbo, kajti malo ljudi je takrat sprevidelo prave komunistične nafrle, večina pa je nasedla takratnim zlaganim komunističnim »osvobodilnim« geslom. Prof. Ehrlich pa je vztrajal, se boril, jasnil pojme, molil in delal. Česar ni mogel dopolniti v življenju, je dosegel s svojo nlučeniško smrtjo: s tem da so komunisti ubili slovenskega duhovnika, so se razkrinkali in mnogim zaslepljenim so se takrat odprle oči: led je bil prebit, njegova kri je bila strašen opomin vsem poštenim narodno zavednim Slovencem, naj izpolnimo svojo dolžnost, naj stopimo v odločno borbo proti komunizmu in s tem za versko in resnično narodno svobodo. Za drugo obletnico njegove mučeni-ške smrti ' je bila včeraj v stolnici sv. Zadnje čase se je mnogo sukal v Fur- laniji Aleksej Baebler, voditelj OF na Primorskem. Vodil je pogajanja s poglavarji italijanskih komunističnih tolp. V pogajanjih je bilo sklenjeno, da se bodo te tolpe priklatile iz Furlanije na Primorsko in Goriško ln bodo vse »zasedle«. Pogajanja so imela uspeh. Baebler je dosegel, da so savojski banditi prišli na Brda. Nazivajo se z imeni »Brigala Gari-baldi Friuli«, »Bataglione Mazzini«, »Ba-taglione Mamelli«. Slovenskemu prebivalstvu na Brdih so se italijanski komunisti predstavili v italijanskem proglasu, ki je resničen dokaz badoglievske hinavščine. Italijanski komunisti so se umaknili na Brda samo iz strateških ozirov, tako zatrjujejo, Torej strah jih je prignal iz lur-lanske nižine v Brda. Da so se zatekli badoglievci v Brda. To bi bilo Se opravičljivo, saj strah je bil pri badoglievcih zmeraj močan nagib. To- da za tem »strateškim umikom« tiči še nekaj več kot sam strah: gre za izvajanje pogodbe med Badoglicm In Titom Za izpolnitev te pogodbe je potrebno, da se pomaknejo italijanske komunistične tolpe na slovensko Primorsko in Goriško. Za izvajanje tega načrta je potrebno, da komunistična partija pošilja primorske mobilizirance in redke prostovoljce na Hrvaško, da bodo čim dalje stran od domače zemlje. Za izvedbo tega načrta je potrebno, da italijanski komunisti izdajajo slovenskemu prebivalstvu italijanske proglase, ki iih končujejo s pozivi: »Stringia-moci in un solo lascio! — Morte al fa-scismo, liberti ai popoli!« Toda primorski Slovenci spoznavaj« čedalje bolj ostudno igro komunistov z usodo slovenskega naroda in italijanski proglasi italijanskih komunistov ostud-nost še večajo in razdirajo zadnje iluzije o namenih Osvobodilne fronte. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Abjjabe von Kondensmilch Porionen zwlnchen dem GO. und 75. T.«; bensjahre bekommen vom 2f>. bi» 31. Mai d. J. auf den Abschnltt >1. I.« der Mlleli-lu.zugskartc (mit der Bezeichnung * 1) ln dor Ei-kc oben redita) und J ugendlldie aof den Abschnltt »c, 17« der Znsalzkarte DO. M. c. von 9. bis 18. Jahre. .le ••■'> 1=5 K»n-drnsmllch. Prcis: 25 Mr pro ki!. — Kondensmilch werdeu jene Milcliliiilen, dcuen mit dcni 20. Miirz 1. .1. dio Milchvertellung ent-zogen wnrde, vertollen. 1 »or II07.111,' bat im nliehstgelegenem l.nden zu erfolgen. falli dio aber dort auigeht, im »vroitnachstem. — Knndensrailch bekommen nur diossclts der Blocksperro wohncnde Bciugsberorlitlgte. Abgabe von Bcstellscheinen an Handler Tile Einwohner der Stadt Loibach verden nufgcfordert, »ofort nacli der Ubernahme der l.eliensnilttelkarten ganze Bestellscbol- lio, die ein weseutlicher Beatandteil der l^benmnlttelkarten sind, bel Ihrem slUndl-gen llindler nbzugeben. da cr ohne sie l.e-hensmltlcl nlebt abgeben dar!. Kamilica solini »hmtlicho Bcstiellseheiuo aller Mil-glied^ zusninmen abgeben und auf der liiickselte den Namen und die Anschrift r nteht redit-7dtlg (lic Hcatellachelne abglht, kaun keine beziigsbcsclirankien I.ehensmlltel vertangen. AuHerdem vverden siimtllclie Verbroncher Ihrcn strindigen Ttandlern auch die Slamin-absclinltle der .TiiniKrundleliensmitldkarten ahirchen und etwaieo Znlairon (Arhpilcr, Kinder, Kranken u. derirl.l Hnmeldon. Dca-balli sollen h!c aufpassen, dass sle dlcse Auswclse nlcht verllercn. Auliordcrung an Handler TTiindler und Geuossensehnften ln Lolbtch r.amineln, wle irewohnlich. die Bestelliioheiiie der Junisrrundlebeiiamittelkarten und »war uiizerschuitteno, lotren tie zusammen und befion »ie naeh Wlrtscliaften und »clirei-lien nuf der Itilckseito die Anschrift doa Familienoherhaiiplc.i. So % jiiiammonKoleKte llestellscheine ordlen sia naeh dou Buchsta-heii und Kolin »ie in 1'apiortiitcn, versehen sie mit iliren 8tempel und cehen aie die A n za lil der einceleKtcn llestellscheine fiir elnaelne Warenifattiiuf«n an. Dle«e llefcrn slo iil« zuin 10. Junl an »Prevod«, Novi trs, No. Ml, Zlninicr U ab. Ilel Hleaer Gdeiten-helt nerden lUndler und Genossenachaften au'incrksani ecinaclit. das« »le bl« xum 10. Jnll nciie Verzolchnlsse llirer Ahnehmer ratlonlcrtcr I,elien»ml«tel mit dem Zuaebluaa von Str.nirnnlisrhnltten der Lfhenaailttelkar-len und Auswdsen von 7.nlas;en (Arbeiter. Kinder, Krmikcn n. dcrgl.) irprden abstdien mlisscn. Hcshnlb »ollen »ie »chon vriihrend des Monat Junl die notlacn Beilacen »am-ninln. Niihrcro AnleltunKen erfolgen roeht zoititr. Anweisun(J von Lebensmitteln an Handler ITilndler, Genossensebaften wnd Bllokbr In Laibach hclicbcn beim »Prevod«. Novi trs 4-II. Anweisuniren fiir Mehi, Telcvra-ron. Bcis, Zueker. Krb*en. 7.iindh«lzer und SalTi fiir dio Verteilunit im Monat .luni In naciistdierder Helhenrolire: um Dionstac, den ,",0. V., mit Anfanir»buchat.aben vom A—G. »m Mittwoch, don 31. V., vom H—K, am Donnerslair. den 1. VI., vom lr-N, am Frellns. (len I. VI., vom O—S und am Samstatr, den .1. VI., vom 6—Z. BMcker he-koinmen Anwollun«rea an ohenansefiibrtpn Tiiireu autscbllesslicb zwi»chen 11 und 13 tThr. I)i« ItelaacliHlorei wird lteis fiir den1 Monat Junl aus dem T.ascr dor Firma Grc-irnre & Comp. vom .10. V. bi« 7. VI. nn \Verktajrcn von R bia 1J Ulir ahjeben. Dort wlrd sezablt und Tvprdcn Siicke absosehen. K« wivrt (larauf aufmerksam semacht, dass »iimlliclio Slicke riickzuorstatlen »ind br,w. ein« Knntion von 100 l.ire fiir atiick, wio kiiuftitfbiu dioao botviigt, za bezablca ist. Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev kondenziranega mleka maša, ki so se je udeležili gg. profe-sonji univerze z g. rektorjem dr. Kosom in predsednikom Slov. Akademije dr. Milanom Vidmarjem na čelu, številna duhovščina, razna druga zastopstva zlasti pa'veliko akademske in srednješolske mladine. Sinoči ob sedmih pa je bila na pokopališču pri Sv. Križu kratka komemoracija za pokojnim prof. dr. Ehrlichom, k jer smo videli prav tako več univerzitetnih profesorjev z g. rektorjem dr. Kosom, razna druga zastopstva, pokojnikove prijatelje in znance ter številno mladino, ki se je tako oddolžila spominu pokojnika in izpričala, da bo hodila za njegovimi vzori. Ob grobu je spregovoril nekaj spominskih besed pesnik g. Vinko Beiičič. V Streliški ulici je bil včeraj krasen venec na mestu, kjer sta pred dvomi leti padla dr. Ehrlich in Viktor Rojic. Venec je imel lepo narodno trobojnico. Dve leti po teh strašnih dogodkih sredi Ljubljane so se razmere bistveno spremenile: naiueslo terorja OF vlada v Ljubljani red in mir, kri dr. Ehrlieha in tisoče drugih nedolžnih žrtev pa je bila seme ponosnih domobrancev, ki sedaj osvobaja jo naše kraje in pregan jajo komuniste. In tako so vsi ti naši mučene! le dosegli cilj, za katerega __ so umrli: da bi naš narod ostal pri življenju. GssBseforstvo Popis cementa, opeke, apna in gradbenih strojev Šef Pokrajinske nprave je odredil jyypis vseh zalog opoke pri opekarnah dn gradbenih podjetjih, zalog cementa pri uvoznikih in pri gradbenih podjetjih, zalog apna pri producentih in pri gradbenih podjetjih ter pri slednjih tudi popis vrste in količine gradbenih strojev in aparatov s stanjem z dne 31. maja t. 1. Prijave je vložiti pri Združenju indnstrijcev in obrtnikov za Ljubljansko nokrajino. Tvrdke, podjetja in ostali uvozniki, ki so v smisla gornje odredbe dolžni prijaviti svoje zaloge opeke, cementa in apna ter priložiti popis gradbenih strojev in aparatov, se s tem pozivajo, da vlože tozadevne prijave v pisarni Združenja indnstrijcev in obrtnikov zanesljivo najkasneje do vključno 3. junija t. 1. Ljubljanska kreditna banka Ob številni udeležili se je vršil 26. L ni. občni zbor delničarjev Ljubljanske kceditne banke pod predsedstvom g. Ivana Jelačina. Poročilo uprave, ki ga - ,-> - -1 ----- . [nI I I/ -rt K. h. jn pmiai k. ravnatelj r»,o.ia, na- vaja, da se bilanca za leto li>43 v mnogo postavkah ugodno razlikuje od bilan- ce prejšnjega leta. Predvsem je treba poudariti porast gotovinskih sredstev, ki znašajo 31 milijonov lir. Vloge in upniki so se nekaj povečali, dočim se jo plas-man v posojilih znižal. Zelo je bil razvit promet z akreditivi, kreditnimi pismi in čeki. Znatno so se zvišali izdatki za ffersonal in upravne stroške. Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 11M3. Od čistega dobička, ki znaša s prenosom vred 1.205.203 lir, se je dodelilo rezervam 380.000 lir. Jubilejnemu podpornemu fondu za uradništvo 200.000 lir in se je določila 4% dividenda za prioritetne delnice, s katere izplačilom ho banka pričela s 1. junijem t. 1. V upravni' svet zavoda so bili ponovno izvoljeni izstopivM člani, gg. Vilim Bizjak, dr. Jernej Demšar. Fran llmelak, Ivan Je-iačin in Avgust Jenko. V nadzorstvo so bili za to leto izvoljeni gg. dr. Alojzij Kunst, Viktor Naglas, Miloš Oset in Vladimir Premrov. Na seji uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bil ponovno izvoljen za predsednika zavoda g. Ivan Jelačin. iz Gorice Zaplenjene dobrine. Med blagom, ki ga je gospodarska policija zaplenila razni™ črnoborznikem v zadnjih dneh, smo videli poleg raznih živilskih dobrot tudi 384 parov svilenih nogavic. V neki veliki potni košari je pa'policija iztaknila in zaplenila kar cclo zaklano tele. Kdor potuje brez voznega listka. Ker se je hudo razpasla razvada, da ljudje nastopajo potovanja brez predpisanih voznih listkov, je italijansko prometno ministrstvo odredilo doplačilo za vsako med vožnjo izdano vozovnico. To doplačilo k predpisani ceni voznega listka znaša na železnicah in na ladjah 30 lir, pri tramvaju in avtobusih pa 15 lir. Temu doplačilu se prišteje še 10% davek. Iz Trsta Poskusni alarmi. V petek ob 8 30 ni bil dan običajni poskusni znak z električno sireno, pač pa je bila v času od 8.30 do 9. ure izvedena nova poskušnja z ravnokar postavljeno sireno na stianjeni zrak pri sv. Justu. V presledkih po 20 sekund je nova sirena štirikrat zatulila. Na raznih krajih mesta so bili razstavljeni zastopniki protiletalske varnosti in orož niki, da so ugotovili zvočnost nove na prave. »Dan slepcev.« V pomoč nesrečnim slepcem je bil v Trstu vsako lelo organiziran »dan slepcev«. Letos je prireditev tega Človekoljubnega dne zelo težavna. Tržaške gospe pokroviteljice, »Društva slepcev« so za to zamislile de-zbirko v podpAro slepim revežem. Upajo, da so bodo ustAnovo ln posamezniki njihovemu pozivu odzvali. Od 26. do 31. t. m. bodo dobile osebe med 60 in 75. letom etarosti na odrezek »1. I.< živilsko naka/.nice za nabavo mleka (v deaneni o£ln zgoraj imujo znnk * D) in na »c 47« dodatno živilsko nakaznice Do. M. c. zn mladino od 9—18 leta, po l..it ks konden-zlranesa mleka. Cena: 1 k|[ jc 25 lir. — Ivon-donzirano mleko dele vse tiste mlekarne, ki jim je bilo z 20. marcem t. 1. odvzoto razdoljeviinje svežega mleka. — Upravičenci naj mleko dvignejo v tisti razdeljevalnlcl, ki je najbližja njihovemu bivališču. Ce mlokn tukaj zmanjka, pa v najbližji sosednji itd. Upravičenci naj upoštevajo ta red, da »i prihranijo nepotrebno iskanje po mestu.■ — Kondenzirano mleko dobijo le upravičenci, ki stanujejo to»tun bloka. Oddaja naročilnic rotroSniki Ljubljane ae pozivajo, da takoj, ko prejmejo živilske nakaznice, oddajo pri svojem stalnem trgovcu celo naročilnice, ki so bistveni deli nakaznice in brez nje trgovec no smo izdati živil. Družine nn.i oddajo naročilnico vseb članov skupaj ln napišejo na zunanjo stran iino in niislov družinskega glnvarja, samski potrošniki pa svoje ime in naslov. Trgovec ho »prejem naročilnici potrdil a svojim žigoin lia nakaznici. Abouenti v javnih kuhinjah in gostilnah naj naročilnice oddajo lam. Naročilnice bodo trgovci sprejemali le do SP0RT PROSLAVA HERMESOVE 25 LETNICE Za binkoitl bo prvslavil Hermes 25 letnico avojega obstoja z nogometnim turnir, jem in vmesnimi lahkoatletskimi štafetami. Na oba praznika bo nastopilo v celem 12 nogometnih moštev in 4 štafete — 2 dam-skl in 2 moški. Ta spored jo za današnje čase zelo velik iu priča o aktivnosti jubilanta. Todrobon spored prireditev jo naslednji: Nedelja: ob 14 Hermes : Ljubljana mladina; ob 15 Hermes : Mladika; v odmoru damska štafeta 4x60 m; po končani tekmi čestitke jubilantu vseh navzočih klubov; ob 17 Ljubljana : Marž; v odmoru moška štafeta. Ponedoljek: ob 14 Hermes : Ljubljana rezerve; ob 15 Mladika : Mar«, v odmoru mo. ška štafeta; ob 17 Uarmes : Ljubljana; v odmoru damska .štafeta 4xS0 m. Po končani tokmi razglasitev rezulatov in razdelitev nagrad zmagovalcem. (Predvidoma ob 18.45.) IZTOK : ŽABJAK V ponedeljek dopoldne »o bosta Ha igrišču Ljubljane srečali ena.istorioi Iztoka in Zabjaka. Iztoka ljubljansko nogometno občinstvo i!e pozna iz vočih sroiSnnj, Zabjak pa eo nam bo tokrat predstavil v precej okrepljeni postavi, saj so prišli v njihove vrste številni dobri igralci bivScga Jadrana. Tokma bo vseknkor žilava in borbena, manjkalo pa gotovo na bo tudi lepili potez. f+/ I* zbora nogometnih sodnikov. Za Her-mosov turnir delegiram naslednjo sodniko: Binkoštna nedolja: predtekma: Dollnar; Hermes — Mladika Safošnlk; Ljubljana — Mars Makovec. Ponedoljek: predtekma: Do-linar; Mladika — Mars Safošnik; Hermes — Ljubljana Makovec. — Predsednik. Tekma prvih moštev se bo začela ob 10. potem pa bosta prijateljsko nogometno ttik-mo odigrali še junlorski enajstorid obeh klubov. Prijatelji obeh klubov in ljubitelji nogometne igre. pridto v ponadoljok ob 10 na igrlši? Ljubljane. R. v meaecu. Po tem dnevu pa le Se Novi trg St. 4-II. To pa le «d onih potrošnikov, ki bodo Jlvjlske n«katnice prejeli po tem datumu. Kdor naročilnice ne edda, ne more zahtevati raclonlranlh živil. Polog |W| liodo morali val polrešalkl oddati svojim »talnim trgovcem glave ju-nljtiklli živilskih nakaznic tu prijaviti morebitne dodatke (delavske, otroške, bolniške Itd.). Zato naj pazijo, da teh Izkazov ne l/giililjo. Družino naj spnejo glave glave živilskih nakaznio vseli svojih članov skupaj. kot prva pa naj bo od družinskoga glavarja. Abonont.ie. ki so celodnevno hranijo v javnih kuhinjah ali gostilnah, naj oddajo te glave pri liranitelju. Opozorilo trgovcem Trgovci ln zadruge v Ljubljani nai kot običajno »prejmejo in zberejo naročilnice živilskih nakaznio z« junij in aicor neraz-roznno, jih zložijo ln »pnejo po gospodinjstvih ter na hrbtni strani napišejo naslov družinskega glavarja. Tako zložene uredijo po nboeeduem redu, zvežejo po črkah in jih vložijo v vrečico, na kalero odtisnejo evo.i žig in napišejo število vloženih naročilnio za pasainoziifl vrsto hlaga. Vse to naj oddajo do 10. junija Prevodu, Novi trg 4-II. »oba 14. Pri tej priliki opozarjamo trgovce lil zadruge, da bodo morali predložiti do 10. julija t. 1. nove sezname svojih odjemalcev rac. živil s prilogo glav ilv. nakaznic In Izkaze o dodatkih (delavskih, otroških, bolniških itd.). Zato zbirajte že tokom junija potrebne prilogo. Točnejša navodila hodo pravočasno objavljena. Nakazila živil trgovcem Trgovci, zadruge in peki v LJnblJant nai dvignejo pri Prevodu. Novi trg 4-II. nakazila za moko, testenine, riž, eladkor, grah, vžigalice in sol za delitev v juniju v naslednjem redu: v torek, .10. V., t začet-nico A~G, v srodo, 31. V., z začetnico H-K, v čptrtok, 1. VI., r. začetnico L N, >" petek, 2. VI., z začetnico O-S in v soboto, 3. VI., z začetnico £>—Z. Teki dobiio nakaznico izključno med 11 in 12 v gori navedenih ilnch. - Rižarna ho oddajala riž za .11UI1.I iz skladišča tvrdko Gregore & Po. od .^0. V. do 7. VI. vsak delavnik od 8 do 12. i lafa »o in vrečo so oddajo istolam. Opo-zar.ia se. d* je vse vrečo treba vrniti odn. doplačati kavcijo nn 100 lir za komad, kolikor v bodoče kavcija znaša. Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Uršula Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 20. maja ob 8 popoldne Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagorje eb Savi, Slav. Brod, dne 27. maja 1044. Žalujoče rodbine: Kniger, Mihelči«, Radcščefc, Šturm, Kisovcc. ♦SLOVENEC/. Wfc3eTJa. 2«. maj« ttrt ^rsn J| Razstava mojstra Sternena v prid Socialni pomoči Pod pokrovHelistvora gospoda Prezidenta gen. Rupnika je bila odprta danes epeldne KI J ZA MESEC MAI: MARIJA NAM GOVORI i Ljubljana, btnkoštno soboto, 27. maja. Dane« opoldne je bila odprta v pro-rtorih Jakopičevega paviljona razstava portretov mojstra Mateja Sternena, poleg akademika Matija Jama še živečega f.lana slavne slikarske četvorice impre-onistov Grohar-Jakopič-Jatna -Slemen, Osebno se je udeležil otvoritve g. Prezident gen. Rupnik z gospo. g. Londrat dr. Douink, g. Oberst Balke, nemški konzul dr. Miiller z. gos[K>, Oberstleul-nant g. Bade, g. Gladnig, v imenu po-feljstva domobrancev pa so prišli podpolkovniki Krenner, Peterlin in Viz-jaik, vršitelj dolžnosti župana Ljubljano g. Jančigaj, predsednik Slovenske kademije znanosti in umetnosti dr. Vidmar, rektor univerze dr. Kos, zastopniki umetniških društev, predsednik profesor Šantel, potem zastopnik l>o-j.-voikov ter najvidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja. V imenu lastnika Jakopičevega paviljona, Narodne galerije je predsednik g. dr. Fr. \Vindischer pozdravil g. Prezidenta ter nemške gosto še posebej v nemščini, nato pa vse predstavnike gosposke in ustanov, kakor tudi ljubitelje slavljenče-vo umetnosti. Na umetnika Sternena pa e naslovil posebej naslednje besede: Govor predsedn. Nar. galerije »Junaka današnjega dne, jubilanta Mateja Sternena štejemo s ponosom med liste vrhove naših likovnih umetnikov, ki 10 v prvem desetletju našega veka pogumno in vztrajno utirali in utrli pot naši mladi likovni umetnosti v široki svet ter i priborili priznanje in veljavo v tujini in domovini. Blage rojenice so obdarile moj-itra Mateja Sternena z velikim slikarskim talentom ter ga je božja previdnost srečno spremljala, da je svoje talente oblikoval in uril z vzgledno vztrajnostjo od leta do leta do dovršene popolnosti. Srečni občudujemo, kako naš spoštovani mentor m ljubi prijatelj prav v spoštljivih letih, ko vrstnike že krivi betežnost, od dneva v dan ustvarja mojstrovine, ki jih smemo šteti med najboljša dela njegovega obsežnega življenjskega opusa, ter tako utrja svojim umotvorom neminljivo slavo. Vrojena božja iskrica, od skrbnega mojstra samega po vzgledu Vestalk skrbno negovana, se je razžarila v svetli ogenj ogrevajoče velike umetnosti. Mojstru Stcr-nenu je delo življenje, ki ne pozna delo-pusta in ne počitka. Vedno stremeč, s seboj redko zadovoljen, sebi najstrožji ocenjevalec in sodnik je umel izbrusiti prejete dragocene biserne darov* do višinske čistine. Bogato in obilno je namnožil Siašo slovensko likovno zakladnico s premnogimi moistrovinami. Odličen risar, svojstven ilustrator, vešč čuvar, obnavljalec in ohranjevalec naših staroslavnih del, izvrsten učitelj v šolskem in zasebnem pouku, moder svetovalec in artibus, dovršen mojster v kopijah, da jih more samo vešče oko ločiti od originala, vsaki tehniki kos, velikan v olju in portreta, znamenit v interieurjih. Ob vsej svoji veliki umetnosti, vsestranski razgledanosti in bogatem znanju ljubeznjiv in skromen, ne ljubi osoredja, stezi daje prednost pred sveta široko cesto. Kolikokrat s-tm ga v dolgih letih skupnega prizadevanja v Narodni galeriji nagovarjal, da zbere svoja dela za veliko pregledno razstavo, ali je mojster vedno čez glavo zagrjen z delom, odlagal častno. revijo svojih del od leta do leta, Ko je sedaj na spoštljivem mejniku svojega, žlahtnih del obilnega življenja po sili razmer mogel zbrati samo skromen del svojih umetnin, ee z njim veselimo in smo z njim ponosni vsi ljubitelji in spoštovalci slovenske umetnosti ter mi je ob današnji svečani priliki kar srčna potreba da mu za njegov svetel in velik praznik v imenu Narodne galerije v Ljubljani izrekam prisrčne čestitke. Zatrjujem vam, mojster Matej Sternem, naše globoko občutene simpatije ter našo veliko hvaležnost za vse vaše obilno in nepozabno delo v Narodni galeriji in vam iz srca želim, da vas dobri Bog ohrani še mnoga leta tako svežega in tako mladostno delovnega kakor ste ob tem času, ko ste ob tej razstavi zasluženo deležni občega priznanja in velike slave. Mojster in prijatelj Ma tej Sternen krepko naprej na potu pridobljene slave, na katerem vas bo zvesto spremljal slovenski narod v velikem spoštovanju in gloBoki hvaležnosti! Gospod pokrajinski predsednik, prosim, da kot pokrovitelj odprete pričujočo razstavo.« ~ ' Na ta pozdrav predsednika Narodne Galerije je odgovoril visoki pokrovitelj razstave prezident general Rupnik: Prezident gen. Rupnik proglaša razstavo za odprto Gospod predsedniki Za Vaša požrtvovalna prizadevanja za slovensko umetnost, zlasti pa za tako lepo razstavo porlretnih del zaslužnega podpredsednika Narodne galerije, gospoda proi. Mateja Sternena, blagovolite sprejeti mojo posebno zahvalo. Prav tako se pa za podporo pri prireditvi te razstave prav toplo zahvaljujem vsem lastnikom tu razstavljenih umetnin, ker so jih odstopili s plemenitim namenom, da bomo spoznali veliko mojstrovo delo ter ga šc bolj spoštovali in častili. Gospod profesor! Po božji volji ste mojster, ker Vas je Bog tako bogato obdaril s čutom za lepoto, z ljubeznijo do prirode, posebno pa tudi z veseljem in trdno voljo do dela, saj ste še kot mojster svoje življenje smatrali za učno dobo ter zato v umetnosti rasli od leta do leta. Po mnogih kulturnih središčih Evrope, tako predvsem pred 40 leti na slovenski umetniški razstavi na Dunaju, ki se je danes spominjamo s ponosom in s hvaležnostjo vsem tedanjim razstavljalcem — vedno in povsod so Vaša odlična dela zbujala zanimanje za našo majhno, svetu malo znano domovino in spoštovanje do visoke kulture slovenskega naroda. Z neprecenljivim zakladom svoje umetnosti ste obogatili naš narod in odkrili domovini premnogo najznamenitejših spomenikov našega starega slikarstva. Obenem ste ji pa z očetovsko dobrohotnimi nauki Sn nasveti zagotovili zdrav umetniški naraščaj, ki naj nikdar ne krene z Vaše poti. Svoje samo lepoti posvečeno poslanstvo ste opravljali z gorečo ljubeznijo do domovine ter ste tudi v skromnih razmerah veduo radi odprli svoje zlato srce svojemu bližnjemu — tako tudi ob tej prelepi razstavi, ko ste njen dohodek plemenito namenili Socialni pomoči. Vedno ste bili zvest materi prirodi. Zato Vam je tudi ona radodarno odkrivala vse lepote ter Vas ohranila vedio vedrega duha in še v častiljivih Vaših letih Mojster pri vseh močeh. V imenu slovenske domovine Vam za Vaše nesmrtno delo izrekam najtoplejšo i Pridruži se tistim, ki delajo kakor zahvalo ln zaslužene odkritosrčne če,lit- tj za . u tolski cilj, ke z vročo željo, naj Vas Bog nagradi » r ^ j.il« _■ Tizianovimi leti v čast ia slavo vsega slo- venskega naroda. Obenem pa ne morem zatajiti svoje želje, kako rad bi v čim krajšem in lepšem času odprl ie mnogo večjo, zares veličastno razstavo vsega Vašega življenjskega dela v novi Moderni golerijl, ki sem jo ukazal dokončati In s tem proglašam razstavo mojstra Sternena za odprto. Če delaš v organizaciji, ne boš dvakrat, temveč desetkrat močnejši. Kje najdeš enako misleče soborce? Išči jih in našel jih boš! Mogoče so že v tvoji bližini in bi te radi sprejeli v svoje vrste. Pridruži se jim! Spočetka bo vaša skupina majhna. Nič ne de, samo da ste složni! Nikjer ne priborijo zmage velike množice, temveč izbrano število odločnih, dejavnih, strumno strnjenih mož. Katoličani bi lahko v vseh pokrajinah zmagovali, če bi bili le složni. Pa niso; zato skoraj ▼ vseh pokrajinah zmagujejo nasprotniki Cerkve, čeprav so šibkejši. Sovražniki mojega Sina so v vseh se zedinijo. ko gre za boj proti Cerkvi. Katoličani so pa v vseh svojih Ko je tako g. prezident proglasil razšla™ za odprlo, je povzel besedo univ. profesor z.a umetnostno zgodovino dr. Fr. Štele, ki je podal kritično analizo Ster-nenovega ustvarjajočega duha in njegove umetnosti ter nas tako strokovno pripravil za presenečenje, ki ga ra^lava vse- ^ buje. N jen zgodovinsko umetnostni pomen ^ je poudaril z ozirom na njegovo posebno i TT .'"f " ' ."T", meslo med slovenskimi impresionisti ler } svojih naukih nesložni, samo tedaj na njegovo lastno umetniško duhovno organizacijo, kakor tudi z ozirom nu razvoj, ki ga je mojster prešel v svojih pot-doseliti lelili ustvarjanja. Označil sa je kot realisla-iinpresioiiista, ki je tudi še v današnjem času živ in mlad. Predavanje univ. prof. dr. Steleta bomo priobčili v prihodnjih dnr>h v nn^em Kulturnem oh-zorniku kot eno najtočnejsih analiz Sler-nenovega dela. Po predavanju prof. Steloita so si visoki gostje ogledali porlrefp, ki so napolnili vse tri sobe paviljona. V središču visi najnovejši portret prezidenta generala Rupnika, kot glavni sliki na obeh stranskih stenah pa portreta pokojnega nad- škofa dr. Jegliča ter škofa dr. Rožmana. Desna soba vsebuje starejše Sternenove portrete, ki nudijo tako odlično gradivo z.a štiuliranje njegovega razvoja. Leva »trnu pa nudi lepo zbirko njegovih portretov iz zadnje dobe, med katerimi se posebno odlikujeta portreta goepe .lurče-reve ler gospe Weilgunyjeve. Vseh razstavljenih portretov je 55, katerim so dodane še risbe kot študije k porlrelom. K razstavi je izšel tudi lič.en katalog z lastno podobo mojstrovo kot naslovno naukih edini, samo tedaj niso enoini v nastopu, ko je treba braniti Cerkev, Ali res niso ti ljudje še nikdar opazili, da zmaga v vojni vedno tista vojska, v kateri vojaki in poveljniki zapostavljajo svoje mnenje, samo da izvedejo skupni načrt, četudi ni vedno najpopolnejši. Ali ne vedo, da «o dosegli na osvobojenem pohodu Cerkve največje zmage redovniki, ker so bili po obljubi pokorščine dolžni najna-tančneje izvajati navodila svojih roditeljev? Vedno imej pred očmi, da je tisto malo dobrega, kar napraviš v slogi i drugimi, več vredno, kakor še toliko dobrega, ki ostane neizvedeno zaradi nesloge. Nikdar nc pozabi, da jc vsa moč v slogi in sloga v samopremago-vanju in da je treba zmago skupne stvari više ceniti kakor svoje osebne želje! stranjo ter uvodom univ. prof. dT. Steleta o življenju in delu mojstra Sternena. Razstava, ki jo je danes odprl prem-dent general Rupnik, je namenjena So cialni pomoči. S tem je mojster Sternen storil ob štiridesetletnici prve zmage slovenske umetnosti v tujim lepo gesto tei ve« izkupiček volil tistim, ki so dane« pomoči najbolj potrebni. K razstavi vabimo vso Ljubljano, pa tudi deželo, da si jo v čim večjem številu ogleda. I Ljudstvo spoznava ene in druge po njih delih Novice iz življenja v Novem mestu in okolici Jaz sem, kaj me ne poznate? Novo mesto, 26. maja. V Noro mesto se je vrnil v svojo četo pogrešani domobranec, ki je v Trebnjem zaostal pri tovarišu Grandovcu Jožetu, ki jo bil ranjen v koleno. Nekaj časa je nesel ranenca, ko pa je videl, da so mu komunisti za petami, ga je moral pustiti. Pozneje je zvedel, da so Grandovca ko-'nmnisti najprej zaklali, nato pa ustrelili. Domobranec je bežal po gozdu in naletel na komunistično zasedo, ki ga je luotavila: »Kdo je?« — »Jaz ®em, kaj me no poznate?«, je odgovoril in bežal naprej, Pa komaj je ušel prvi zasedi, že je naletel na drugo, ki ga je prepoznala, da je domobranec. Zaseda ga je obkolila in ujela. En komunist ga je udaril, a drugi je takoj prepovedal pretepanje. Začel ga je nagevarati, naj pristopi h komunistom in se mu ne bo ničesar zgodilo. Lahko bo šel m-ed borce ali pa bo v kuhinji lupil krompir. Samo na komandi da mora vse po pravici povedati. Močno zastraženega: dva spredaj, štirje zadaj, njega po v sredi, so ga odpeljali h komandantu. Pa jim je že po par sto metrih srečno popihal. Svojo zgodbo takole pripoveduje: »Bila je trda noč. Skočil sem v goščavo. Takoj zavpije eden od komunistov: »Streljaj! Brza palba!« — Hotel je spustiti rafal, pa se mu je strojnica za-glavila. Medtem sem zbežal daleč proč. Ko je potem za menoj ponovno streljal, me ni zadel. Ves upeha:. 6em v gostem smrečju splezal na smreko in ostal tam vso noč, naslednji dan in še eno noč. Videl sem premike komunistov po gozdu, mene pa ni nihče opazil. Zjutraj sem zlezel z drevesa in šel do vasi. Za silo sem se najedel, zvedel, kako nečloveško so postopali z našim ranjenim Grandovcem, nato pa odšel v drugo vas. Tam sem zašel v hišo komunističnega zaščitnika, ki pa m bil preveč navdušen komunist. Ta me je skril in mi nosil hrano. Povedal mi ie tudi, kam »o komunisti odšli. Zapustil sem skrivališče in odšel proti Novemu meslu, kamor sem srečno brez vsakih nezgod prišel.« Še po gozdu je polno uii Tretji domobranec, ki je bil že tudi »tnrtev«, pa je od mrtvih vstal, ie Bračika iz 33, čete. Takoj po izpadu je v temi zašel v gozdu in se prav mimo komunistov (trebil do Novega mesta. Pravil je, da je še celo v gozdu polno uši. Ko se je vsedel ob robu gozda na posekano drevo, je okrog zagledal prave »kolone« uši, ki so se t-.ipiavljale, da napjde'o no-o žrtev Med potjo je zagledal komunista, ki jc pridno kosil na polju, umaknil se je njegovim r.čem za toliko časa, da je odšel domov klepat koso. Potem je nadaljeval pet naprej in sreče • dospel do Novega mesta, kjer so ga v njegovi četi veseli sprejeli. Ponesrečeno ropanje »XIII. brigade« Komunisti toliko in tako očitno lažejo o svojih uspehih, da je nastala rečenica »laže kot partizani«. Kakšno je njihovo pravo »junaštvo«, se je v pravi luči pokazalo spet, ko je pet domobrancev šent-jernejske popadke dne 24. maja ponoči zapodilo v beg 150 komunistov, ki so prišli ropat v Cadreže. — Omenjena pa-trola petih mož je patrulirala v smeri Gradišče—-Mokro polje. Pri Gradišču je naletela na zasedo komunistov, ki je našo patrolo ustavila s pozivom, naj izpove znake razpoznavanja. Naši fantje pa so namesto odgovora odprli nanje ogenj iz brzostrelk. Sledilo je obojestransko streljanje, nakar je kmalu komunistična zaseda »jtirišala« — nazaj. Nekaj časa so jo zasledovali, loda ker komunisti že dalj časa trenirajo v teku, jih niso mo',1 i več dohajati. Nato so naši borci napravili komunistom zasedo. Domnevali so. da komunisti v kaki bližnji vasi ropajo. Niso se varali. Kmalu se je začutilo v daljavi ropotanje voz. Tema je bila kot v rogu, da se ni videlo niti par korakov naprej, kar je fantom v zasedi prišlo zelo prav. Ob pol treh zjutraj so prišli vozovi v neposredno bližino zasede. Naši fantje so vrgli nekaj ročnih bomb in vsa komunistična glavnina s komoro vred se je razbežala brez vsakega strela. Na kraju samem so dobili vse vozove z naloženim žilotn in več municije. Ukradena goveja živina in dva konja so zbežali k svojim gospodarjem, zaplenjeno žito pa so domobranci vrnili lastnikom v ča-drežah. Ropanje je izvršil 2. bataljon »XIII. brigade« s 150 komunisti, ki je prišel nekje od Podgrada. Dva komunista r.la bila ubita, četrt pa jih ie izkoristilo splošno zmedo, so poskrilo Jn javilo domobrancem Postojna, o binkoštih. Toda letos bo gostom, ki bodo prišli v Postojno, imelo to mesto pokazali nekaj drugih zanimivosti in sprememb. Či-Intelji »Slovenca« so že na slikah imeli priliko to videti. Toda je vse kaj drugega, če to vidiš na lastne oči. Potnik opazi takoj na kolodvoru, da strumni fantje od Slov. nar. straž skrbijo za red. Po cestah vidiš korenja&ke slovenske vojake, ki dajejo sedaj Postojni svoj pečat. Po vseh vojašnicah Narodnih straž vihrajo naše zastave in največja vihra na dolgem drogu na najvišjem 6lolpu znane rdeče hiše v sredi mesta. Tudi neuk Slovenec, ki ne zna nobenega drugega jezika kot svoje materinščine, bo le|k> razumel vse napise i.n lx> z lahkoto našel trgovino, gostilno ali drug javni lokal, ki ga išče. Pravo lice Postojne, metropole naje trdne Notranjsko, prihaja spontano in neprisiljeno do izraza. V teku kratkega časa, ko se je v Postojni osnovala postojanka Narodnih slraž, si je kljub tolovajski propagandi in predsodkom pridobila zaupanje vseli zavednih Postojnčanov, predvsem okoliških kmetov. Kajti Narodne straže niso čepele brez dela v vojašnicah, ampak so lakoj po končanem vežbanju prevzele straže okrog mesta, da tf.ko preprečijo vdor tolovajev v Postojno, ki je za sedaj edino podeželsko slovensko mesto, ki še ni občutilo tolovajske »svobode«. Zato je tudi razum Ijivo, da zaostali del meščanstva, ki n' verjame resnice, dokler je ne občuti na lastni koži, še vedno plava v neketn meglenem »vseslavljanskenu nastrojenju Toda čas bo te maloštevilno zaostaleže pregaziJ, kajti slovensko kmečko ljudstvo se ne pusti uničiti, ker hoče živeti in bo živelo. Kmalu potem, ko so se Narodne straže v Postojni okrepile, so začele delati pohode v okolico Po-tojne, po prelepi Pivški dolini tja do Nanoaa. Na svojih prvih pohodih so srečava!i prazne vasi, vse se je razbežalo, kajti tolovajska propaganda je skoz,i eno leto dopovedovala ljudem, da so domobranci tolpa roparjev itd. Slovenska pesem užiga! Toda po prvih obiskih se je to spremenilo. Slovenska pesem, ki so jo prinašali naši fantje s seboj, je st varila most do srca prebivalstva, ki je uvidelo, da so v Narodnih stražah po večini že primorski fantje, ki so se kmalu pridružili pionirjem Narodnih slraž, ki so prišli sem polagat seme za razvoj Narodnih straž. Prihajali so naši fantje v vasi podnevi, odkrito, sveži, spočiti in nasmejani. Tolovaji so se pa plazili ponoči skozi vasi, vsi izmučeni, lačni in plašni. Ljudje so slišali pridušene kletve in mrmranje prisilnih mobiliziraneov in glasno priga-njanje in kričanje komandantov in komisarjev. »Vsi smo vaši, ostanite pri nas!« In ljudje so vse to opazovali, vendar odkrili si svojih src niso upali. Nekega dne pa je dejal star cčanec našim fantom, ki so počivali v vasi: »Vsi bi bili za Vas, samo če ostanete pri nas! Tako se pa ponoči priklatijo tolovaji, ki nas strabujejo, nam prepovedujejo govorili z vami. ne smemo citati slovenskih č&;o-pi.-ov, Bog se nas Uoinili! Naše fante nam j>obirajo in gonijo ne vem kam. Če pa gre kdo k vam, pa poberejo svojcem ži-vi.no in živež in zapalijo hišo.« Pretekli mesec so tolovaji hoteli izvesti mobilizacijo v Pivki, pripravljali so sezname in že razpošiljali pozivniee. Toda poveljstvo Nar. slraž je ža lo zvedelo, ker so prišli »obvezniki« povedat, in je pred nosom »odpeljalo« fante v Postojno. Fantje so ves čas do Postojne grdo gledali in kleli, ko pa so prišii v vojašnico Nar. straž, pa je zapela harmonika, oglasila ee je pesetn in razpoloženje se je naenkrat spremenilo. Sedaj se vežbajo in tamošnji častniki jih zelo hvaiijo in pravijo, da bodo strumni in koraižni vojaki. Po končanem vežbanju se bodo vrnili v svoje domače kraje. Da naredi konec tolovajskemu izsiljevanju po postojnski okolici, je poveljstvo osnovalo dve postojanki, eno v Razdrtem, pod Nanosom in drugo v Seiiož"čah. Ti naj na teh dveh prehodnih točkah branita tolovajskim tolpam vdor v pivško kotlino. Ko so m:4i korajžni fantje prejšnji ponedeljek s slovensko pesmijo vkorakali v Razdrto in Senožeče, so se odprla vsa okna in radovedni in zaskrbljeni obrazi so gledali novodošlecc. Ko so si fantje uredili kasarno in Rli po vasi. so ee jim ljudje izmikali. Na ce-slah so bile le ženske in otroci. Ljudstvo trga OF-arske spone Tudi gostoljubja ni bilo. Sele ko so ljudje čez dan ali dva videli, da so člani Nar. straž spodobni fantje, da imajo svoje častnike in podčastnike, so se jim jeziki raevezali, pričeli so govoriti o terorju, ki ga izvajajo terenci, ter prositi, naj jih te zalege rešijo, potom bo pa mir. Preden so prišle Nar. straže, so ljudem prejiovedali govoriti in družiti se z njimi, prepovedali so prodajo vina in živil in čitanje slovenskih časopisov. Toda danos se nihče lega ne drži več. Ljudje so se pobratili z našimi fanti in so veseli, da je vendar enkrat prišla rešitev. S tem'so Nar. straže zasedle važno točko, ki je žo v zgodovini igrala veliko vlogo. Razdrto je bilo tudi prizorišče bojev med Napoleonovimi vojskami in Avstrijci, ter je Jurčič to baje opisal v svojih Spominih starega Napoleonovega vojščaka. Kmalu po prvih bojih in pohodih okrog Postojno so nekateri bolj komodni Narodni stražarji včasih malo fiogodrniali, češ da je preveč naporov in da je prestroga disciplina. Toda takrat so jili podučiil njihovi tovariši, ki so pribežali od komunistov in se jim smejali: »Prijatelji, lu pri vas je raj, če bi li poi-kusil lo, kar sem moral jaz, bi bil liho, kot da te ni. Ti še ne veš, kaj se pravi bili lačen, bos in raztrgan ter se potikati po hoetah kot divja zver.« Zopet »osvobodilni« požigi Kakšno je trpljenje primorskega ljudstva, kaže tudi primer v Slavini pri Postojni. Tolovajski agonti so skušali spraviti moške v hribe in so razposlali po- zive vsom moškim, foš da se naj javijo v tolovajsko tolpo. Toda »obvezniki« so se vsi poskrili. Ponoči so pridrli tolovaji v vas in iskali po hišah moške. Toda našli niso nobenega. Pri lem de hi jih je presenetila noniška patrulja in prišlo je do lioja. Toda preden so se lolovaji umaknili, navzlic temu, da jih je bilo najmanj desetkrat več kol Nemcev, so zažgali nekaj hiš. Čoš da so vsi Slavinci belogardisti in se nočejo odzvali mobilizaciji. Ker se je razvil boj, niso utegnili požgali cele vasi, ampak so morali jadrno pobrati šila in kopita. Tuko je pogorelo desetim posestnikom, in sicer: Ambrožu Ivanu, Doleoii Ivanu, Kernolu Matevžu, Abrntnu Francu, K u 1 ist er j u Andreju, ftabcu Matiji, Boštjan-eiču Francu, Juhu Viktorju, Devetu Ivanu in Brus Marjeti. Delno »ta pogorela dva g 39 40 41 42 43 44 46 47 48 49 50 51 53 59 61 H2 03 1-5 (iti 67 69 70 71 72 74 75 7ti 77 78 83 H4 K5 Rti KK 89 90 Kdor je zadel tombolo, bo dobil 10 knjig: 1. Jurčič: Cvet in sad, 2. Gregorčič: Oljki, 3. Dular: Krka umira, odn. Bevk: Po živalskem svetu, 4. SlapJak: En starček je živel, 5. Velikonja: 888 enekdot, 6. Meško: Ob tihih večerih, Mir božji, odn. Pcdlimbarski: Gospodin Franjo, 7. Mati-čič: Petrinka, 8. Vaštetova: Umirajoče duše, Podlimbarski: Gqspodin Franjo in 10. Mlakar; Spomini, odnosno Pregelj: Otroci sonca. Nekatere spremembe pri dobitkih so nastale zarodi tega, ker posameznih knjig, ki so bile kupljene od raznih založb, ni bilo mogoče dobiti v zadostnem številu. Ko smo pričeli J knjižno tombolo, smo računali, da bomo prodali 25.000 tablic. Veliko zanimanja, ki je vladalo za to svojevrstno kulturno akcijo.za razširjenj« slovenske knjige, pa je povišalo itevilo prodanih tablic na 60 000. Zato smo evišali tudi število dobitkov in je izšla v založbi Zimske pomoči tudi Bevkova kniiga: Po živalskem svetu To bodo dobili namesto Dularjeve: Krka umira, eni dobitniki, ki so kupili tablice od 25.000 navzgor, kar bomo ugotovili na podlagi serij, ki 60 za-pirone na tablicah lz istega razloga bo dobil del dobitnikov namesto Mlakarjevih Spominov Pregljevo Otroci sonca in mali del dobitnikov namesto Meška — Podlim-barskega. Dobitke bomo delili prihodnji teden v pisarni oddelka za tombolo v Gradišču 2; v torek in sredo (30., 31. maja) dvojke, v četrtek (1. jtsnija) trojke, v petek (2. juiria) četverke, v soboto (3. junija) petorice, vsak dan od 8—12 in od 15—18. V nedenljo, 4. (unija, -'.a se zbero vsi dobitniki tombole ob 10 v mestni posve-tovalnici, da dvignilo svoje knjižne dobitke in hkrati žrebajo za denarni dobitek, ki jim pripada poleg knjižnega daru. S tem denarnim zneskom naj kupijo slovenske knjige po prosti izbiri. Za tombole je določen skupni znesek 55.200 lir, od 5C0 do 5000 lir. O načinu žrebanja bomo poročali prihodnje dni. Ob petdesetletnici dolenjske železnice Letos 31. maja poteče 50 let, od kar je bila slovesno otvorjena železnica Grosuplje— Novo niesto—Straža. Nad 100 odličnih gostov je vozil takrat prvi vlak po novi progi. Ministrstvo je zastopal vitez VVittek, kateri je načeloval vsej slovesnosti. Stroj je bil ozaljšan z grbom in slovenskimi zastavami. Povsod je hitelo k progi mlado in staro v praznični obleki. Slovesni pozdrav je bil v Žalni, nalo v Višnji gori, kjer se je poklonil občinski odl)or, duhovščina, šolska mladina, žen-stvo v narodnih nošah in mestna godba. Stična je iznenadila goste z lepo pesmijo. V Veliki Loki so poklonili ministrskemu odposlancu ogromen venec. Tre-banjci so se postavili! Zbralo so je ogromno čvrstega, krepkega slovenskega naroda in velika skupina veselih Tro-banjk v zali narodni obleki. Hilo jo, kakor da so v čebelnem vrtu. kjer to pozdravlja sama milina, lepota in radost. Tako se dobesedno izraža Fr. Različnik v Dom in svetu leta 1894 ko opisuje to slavnost. Vožnja po Temeniški dolini je bila zanimiva Zlasti za one, ki so se vozili tod prvič, kjer so ti od daleč kimale cerkvice in gradovi. , Na novomeški postaji jo bil vrhunec slovesnosti. Sprejem ni bil samo lep, ampak celo veličasten. S tem dnevom je Novo mesto stopilo v najbližjo zvezo 7. drugim svetom. Vožnja od Novega mesta proli Straži ob mirni Krki ie bila ena najlepših na vsej progi. Vlak se kmalu povrne nazaj v Novo mesto in združi vse povabljene na plovnosti obed, ki so je vršil v lepo okrašeni kolodvorski kurilnici s slovesnimi napitnicami. Tako pred 50 leti! In danes? Naši »osvoboditelji« so Dolenjsko osvobodili tudi za to edino železnico, ki leži v razvalinah in glasno priča o onih slovenskih izkoreninjenelh. katerih bog je >rop, požig, uinor« in cilj splošno uničenje slovenske zemlje. Od nedelje, 28. maja, je zatemnitev od 22 do 4 zjutraj Osebne novice 70-lotniro rojstva je obhajal dne 14. maja Janez Čeme, posestnik v Za-vogljem št. 2, župnije Sostro, po domače Urhov oče. Bil je vedno skrben gospodar, ki pa se ni brigal samo za svoje gospodarstvo, ampak je že skoraj 30 let zvest zadrugar in član načelstva pri hranilnici in posojilnici v Sostrem. Za podružiio cerkev sv. Urha v Zavogljem, katere ključar je že tudi 30 let, je skrbel kakor za svojo hišo. Katoliško časopisje je bilo vedno v njegovi hiši. Vsi njegovi znanci in sodelavci mu želimo še mnogo let zdravih in srečnih v krogu njegove družine. Zgodovinski paberki 28. velikega travna C. 1641. se je rodil v Ljubljani Ivan Vajkard Valvasor. Rodbina je doma na Laškem v Bergamu, na Kranjsko se je preselila sredi 16. stoletja. Ivan se je šolal najprej pri jezuitih v Ljubljani, nato pa je po tedanji plemiški navadi odšel v tujino. Pot ga je vodila preko Koroške in Solnograške na Bavarsko, kjer se je mudil v Miinchenu, šel dalje v Ingalstadt, Nuremberg in Avgsburg. Boji s Turki so ga poklicali v domovini. Kot vojak je služil najprej v Senju, kjer se je seznanil i hrvaškim polihistorjem in svojim kasnejšim sodelavcem Pavlom Vitezovičem. Po miru v Vašvaru je odšel znova v tujino. Dalje časa se je mudil na Dunaju, odšel nato na Nemško, pa se čez Bavarsko in Benetke podal v Afriko. Obiskal je puščavo, si ogledal mesta in vasi, proučeval ljudi in njihovo življenje. Leta 1670. se je vrnil v Evropo in ostal dve leti v Lyonu na Francoskem, kjer se je bavil z zgodovino in prirodoslovnimi vedami. Po šestih letih se je Valvasor vrnil v domovino. Blizu Litije si je kupil grad Wagensperg s sosednjima gradičema Črni potok in Lichtenberg ter se oženil. Na svojih potovanjih je Valvasor spoznal, da je njegova ožja domovina svetu skoro čisto neznana, zalo se je odločil, da bo svojo domovino predstavil evropski javnosti z vsemi njenimi znamenitostmi in posebnostmi v besedi in sliki. Pripravljal se je na svoje delo s potovanji, hotel jc sam vse videti in preiskati, kar naj bi kasneje opisal. V spremstvu svojega sluge in psov je neštetokrat prejezdil vso deželo, pa ne samo Kranjsko, tudi sosednjo Stajerskb, Koroško, Hrvaško in Primorje. Kar je našel kot znamenitega in zanimivega, je vse skrbno zabeležil in prerisal. Posebno se je zanimal za šege, navade, nošo in življenje kranjskega prebivalstva. Sad teh potovaj so bile bogate zbirke rudnin, motematičnost instrumentov, novcev in knjig na gradu Wagcn-spergu. Ko se je odločil za objavo obširnega dela, je zbral sodelavce in ustanovil na svojem gradu bakroraznico in tiskarno za bakrorez. Kot pripravo na svoje Jjavno delo je izdal Valvasor Krajepisa Za današnji dan Koledar Nedelja, tt. velikega travna: BlnkoMl; AvguStin, ik.i Viljem, opat; Senator, Sk. Ponedeljek, II. velikega travnai Bin-koštnl ponedeljek; Magdalena Pazzi, devica; Maksim, ikof ln mučenec. Torek, M. velikega travna: Tolika I., papež ln mučenec; Ivana Orleanska, devica In mučenica. Lunina aprememha: prvi krajee ob 1.8. Hersehel napovedujo lepo vreme. Sreda. St. velikega travna: II. kvatre; Prednica milosti; Angela, devica in ustanoviteljica reda. . Dramsko gledališče Nedelja: »Nevesta • krono«. Izven. Ob 18. Ponedeljek: >l)ona Dlana«. Izven. Ob 1$. Operno gledališče Nedelja: »Manon«. Izven. Ob 18. — Po. nedeljek: »Sneguročka«. Izven oh 18. Kino Matica •Indijski nagrobni »pomenlk«, predstave ob 10.30, 13, 17 in 19. Kino Union »InflagrantU ob 10.,10, IS, 17 ln 19. Kino Sloga »Kora Terry« ob 1(1.30, IS, 17 Ln 19. Lekarniška služba N o fn o alutbo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bnkarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva cetsa 10; mr. Murinayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg S; mr. Deu-KlanjSček, (iospoovetska cest* 10; mr. Bohino ded., Rimska eesta Al; v torek: mr. Lenstek, Resljeva cesta 1; mr. Bshoveo, Kongresni Irg 12, in mr. Komotnr, Vič, Tržaška eesta. Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Ivan Logar. Kimska cesta 7, tel. 41-S2. — V ponedeljek od 8 do torka do 8 pn bo vrSil dežurno službo vilji zdravstveni svetnik dr. Franta .Mts, Poljanska cesta 13, tel. 32-S4. Promenadni koncert Godbe Slovenskega domobranstva v Ljubljani bo dne '29. maja 1944. ob 11.80 pred -»Narodnim domom« v Ljubljani s sledečim s|>oredom: *: »Halo Radio Praha«, koračnica; Suppe: »Lepa Galatoa«, uvertura; Doli-nar-Bemardi: »Mlada pota«, potpouri; Parmi: »Caričine amazonke«, karašik; Tijardm-ič: »Splilski akvarel« in Uča-kar: »Pozdrav Ljubljani«, koračnica. Dirigent vodja godb« Slovenskega domobranstva, višji narednik Strah Henrik. Kranjske in Koroške ter še nekatera manjša dela. V tem je zbral Kara Musta-fa veliko vojsko in udaril z njo nad Dunaj, Valvasor je prekinil slovstveno delo in prijel za meč. Vodil je pomožno četo Kranjcev (ca 400 mož), ki je imela braniti avstrijsko mejo ob Rabi oziroma Muri pred upornimi Ogri. Ko je nevarnost minula, je nadaljeval svoje delo. S zelo temeljitim poročilom o Cerkniškem jezeru, ki ga je ponovno preiskal, si je pridobil pravo članstvo »Royal Society« Leta 1689. je izšlo Valvasorjevo glavno delo »Die Ehre des Herzogtums Krain«. Obsega štiri zvezke v celoti 337.0 strani s 533 slikami, torej še za danes, kaj šele za oni čas ogromno delo. Čeprav je knjiga pirana v nemščini, vendar ima velik pomen za nas Slovence, saj je pisatelj v njej opisal našo deželo in naš rod, njegov jezik, zgodovino, šege in običaje kot tudi vero. Valvasorjevo delo bo vedno služilo slovenskemu zcmljepiscu in zgodovinarju kot eno temeljnih del. Umrl jc v Krškem 1693. leta. 29. velikega travna L. 1830. se jc rodil v Mengšu slovenski pisatelj Janez Trdina. Po gimnazijskih študijah se je posvetil na Dunaju zgodovini in slavistiki. Služboval je kot profesor v Varaždinu in na Reki, kjer je stopil leta 1869. v pokoj. Trdino je prebudilo 1848. leto, objavil je Pretres slovenskih pesnikov od Pohlina do najnovejših. Podobno kot Svctec je krenil na pot narodne epike in zapoznele romantike. Najboljši so njegovi spisi iz novomeške dobe, sredi idilične okolice je pisal Bajke in povesti o Gorjancih. Trdinove spise odlikuje bogat in plastičen jezik, zdravo gledanje na življenje in možata zavest odgovornosti do svojega naroda — L. 1850. se je rodil v Begunjah na Gorenjskem Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski, eden najpomembnejših mož, kar jih je kdaj sedelo na ljubljanski škofijski stolici od ustanovitve pa do današnjih dni ter najpomembnejša osebnost slovenskega javnega življenja v prvih desetletjih našega stoletja — L. 1871. je umrl na Dunaju kartograf Blaž Kocen. Rodil se je 1821. leta v Ho-traju pri Ponikvi ob južni železnici. Šolal se je v Celju in Gradcu. Na željo staršev je stopil, v bogoslovje in bil 1845. leta posvečen Kaplanoval je v raznih krajih. Ob preosnovi gimnazij je vlada rabila večje število profesorjev ter je povabila tudi mlade duhovnike, naj se posvetijo temu poklicu. Kocen se je pozivu odzval in poučeval nekaj časa v Celju. Zanimanje za prirodoslovne vede ga je zvabilo na Dunaj, kjer je na univerzi z odliko položil izpite iz prirodopisja, fizike in matematike, nato je služboval v Ljubljani.. Kot svobodomiseln profesor-duhovnik se je zameril oblastem, nakar je odšel v Gorico, od tam pa v Olomuc, Avg.ista 1870. lota je dobil dopust zaradi nadaljevanja kartografskih študij. Da bi nadziral izvršitev svojih kartografskih del, se je preselil na Dunaj, kjer je nenadoma umrl. O našem kulturnem življenju se sicer učeni mož ni veliko udejstvoval, vso skrb jo posvetil prireditvi učnih knjig in zem-ljepisja in sestavi ter risanju kart. la n|e-gova dela so veljala za najboljša v predvojni Avstriji in so doživela nešteto izdaj. Atlas n, pr, 43, " izšle so zbrane pesmi f Franceta Balantiča: V ognju groze plapolam žepna oblika. ?08 strani Br. 45. vez 60 lir LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 — MikloSičev« cesta 5 Nakaznice za petrolej Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec maj v sobi št. 1. I. nadstropja Mahrove hišo na Krekovem trgu št. 10 samo na družinsko nakaznice, ki naj jo vsakdo prinese a seboj, tako da pridejo na vrsto v torek, 80. maja upravičenci z začetnicami priimka A, B. C in Č. v sredo 31, maja z 'začetnicami D, E, F in O, v četrtek 1. junija z začetnicami H. I in J, v petek. 2. junija samo z začetnico K, v soboto, 3. junija z začetnicami L, M, N in O, v ponedeljek. 5. junija z začetnicama O in P, v torek, 6. junija z za«-četnicami R. S in 6, v sredo, 7. junija z začetnicami T, U in V. v četrtek, 8. junija z začetnicama Z in Ž, v potek, 9. junija in v sobolo. 10. junija bodo pa prišli na vrslo zamudniki. Upravičenco opozarjamo, da bo urad zaradi navala in reda nakaznice za petrolej delil izključno po tem razporedu vsak dan samo dopoldne od 8 do 12. Potrošniki morajo petrolej kupiti pri določenih trgovcih najkasneje teden dni po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakaznica za petrolej zapade. novice Vse cenjene naročnike »Slovenca«, »Slov. domu«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in »Slov, knjižnice« na Primorskem vljudno opozarjamo, da naročnino za liste iu nk jige lahko nakazu jete |K)toui Banca Nazionale del Lavoro v Trstu. Položnice so večkrat priložene listom, če jih pa nimate, jih zahtevajte pri upravi v Ljubljani, Kopitarjeva 6. Mohorjeve knjige še vedno lnhko naročite v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi cesti 19. Križa nska moška kongregarlja proslavi v ponedeljek, 3«. maja, glavni praznik svoje /.svetnico Marijo pomočnice kristjanov. V družbeni k rižanski cerkvi bo v ta namen zjutraj ob 6.30 sv. tnaSa s »kupnim obhajilom, oh 17 (petih) bo pa sestanek kon-greganistov v dvorani, nato pa sprevod v cerkev z zastavo, kjer bo govor, pete titanijo M. h., obnovitev posvečenja ter darovanje za naineno družbe. Vse člane vabimo, da so zanesljivo udeleže tega glavnega praznika. — Naslednji družbeni shod bo na praznik »v. It. Telesa ob 18. Mesečne obnove za gospode ne bo prihodnjo sredo, ampak Belo v sredo, 7. junija, zvečer in 8. junija zjutraj v Križankah, kakor ponavadi. V sredo, .11. maja, reko-lekei.ia odpade zaradi tega, ker je to zadnji dan Smarnlčne pohožnostl. — Odbor. junijska rekolekelja za akademsko Izobražene gospe In gospodične bo v petek, I. junija ob 19 t urSulinskl kapeli — vhod pri porti. Spored: rožni venoe, govor, li-tanij«. Naslednje jutro ob 7 govor in sveta maSa. Tečaj ta sprejemne Izpite v I. razred gimnazije pričnemo 1. junija. Vpisovanje ln informacije dnevno od 9—1! In od 14—17 nčnl zavod »Korepetltorij«, Mestni trg 17.1. Postne govore prevzv. f. Škofa dr. Rol-mana ste gotovo rndl poslušali. Zdaj ao IzPlI v knjigi pri Mohorjevi družbi. Cena 6 lir. Brivsko.(rizerski obrati bodo uh hin-koSIno nedeljo'odprti od 7—12, nn binkoStni ponedeljek pa zaprti! Formirat pastile za desinfekcijo ust ln grla dobite v vsaki lekarni. INSTRtKCIJK — NOVI TRG St Starši! Za sprejemni Izpit z« I. razred gimnazije uspešno pripravlja diplomiran filozof. Honorar nizek. Novi trg 5. Sprejemni Izpiti za L razred gimnazije. 1. junija pričnejo učni tečaji. Poučujejo profesorji vse predpisane preiluiole. Otroci članov PokcaJInske delavske zveze dobijo popust. Vpis dnovuo dopoldne v prostorih Delavske zbornice — Miklošičeva 22-1. Pokrajinska poklicna svetovalnlea na ASkerčevl cesti 26-11. (v poslopju Šolske poliklinike) zopet redno poslujo. Pojasnila o preizkušnjah med uradnimi urami. Prijateljem umrlega Jožeta Blatnika, zidarskega mojstra, »poročnmo, da smo pokopali njegov© zemske ostanke začasno na pokopaiiSčn Sv. Križa v Ljubljani, v grobnico rodbino Khnm (pri Itntijanskem pokopališču), nakar ga bomo prepeljali v Dobrepolj«. — Oh tej priliki so Iskreno zahvaljujemo g. dr. Rakoveu, M. sestram in X. sinfonični koncert Zaključni sinfonični koncert ljubljanske Radijske postaje se bo vršil v ponedeljek, dne 5. junija t. 1. Radijski sinfonični orkester l>o pod vodstvom svojega dirigenta Draga M. Ši-janca tudi tokrat izvajal lep in zanimiv spored. V ospredju koncerta bo Dvorakovo najboljše sinfonično delo, slavna »Novosvetska« sinfonija. Podrobnosti o koncertu l>o na« list še priobčil. Vstopnice bodo od srede, 31. t. m., na razpolago v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Oddaja plina v juniju Z odlokom Šefa pokrajinske uprave VIII.. št. 4200>-« od danes je Mo=tna plinarna ljubljanska pooblaščena, da v času od 1. junija ilalje do nadaljnje odredbe oddaja lopot plin t. normalnim pritiskom 10 ur dnevno v časti, kl jo veljal prod 15. majem t. I. Mestna plinarna ie jiooblaščena, da za čas, ko bodo trajala popravila odključi plin v zasebnih kopalnicah in skrči porabo plina pri večjih zasebnih koristnikih in onih obratih, ki niso za vojno važni in so bodo uradno določil. Mestna plinarna je tudi pooblaščena, da onim potrošnikom, ki bi plin rabili preko določene jim mere, za določen čas plinomer odključi. Pasja klavnica v mestu odkrita Neverjetno? Resnično! Organom kri minalnega oddelka policijsko uprave se je te dni posrečilo po temeljitih poizvedovanjih odkrili pravcato, a tajno, od veterinarskih oblasti nekontrolirano klavnico, kjer so kar na debelo klali lepe, zdrave, plemenite in dobro pitane domače pse vseh vret in pasem. Že dolgo so ljudje govorili, da izginjajo v Ljubljani najlepši, najdražji psi. Sprva so mislili, da je na delu kaka dobro organizirana tatinska družba, ki obrtoma krade pse lastnikom, a jih potem prodaja ali pa vrača lastniku proti primerni visoki nagradi. Temu ni bilo tako! Zadnji čas je policijska uprava prejela 10 prijav od lastnikov, ki so tožili, da jim je bil ukraden lep, plemenit pes, vreden po več tisočakov. Neki mesar v zapadnem delu mesta je tožil n. pr., da mu je bil odpeljan velik mesarski pes. vreden najmanj 20.000 lir. Bil je mlado tele! Neka gospa je tudi tožila, kako so ji neznani zlikovci odgnali njenega psa, Id je bil res pravi hišni čuvar, zvesla žival, kl je varoval dobro gospo. Kako so prišli na sled klavnici? Prod dnevi je neka gospa opazila, kako je na Marijinem trgu pred Prešernovim spomenikom neka ženščina ujela lepega psa, ga privezala i.a verižico in odgnala, (jo-spej se je čudno zdeio, da se je pes sila branil slediti nasilni ženski, ki tudi ni bila primerno elegantno oblečena, da hI mogla rediti tako lepo žival. Gosds se strežnikom za njih požrtvovalnost lu vsem,I ki sto z nami sočustvovali in ga spremili| v tako častnem številu. Zcgoz.s. zadruga malih gospodarjev, Clal.1 lusovo nabrežje 13, obvešča vse člane ini ostalo perutninarje, da od 1. VI. naprej delil riževo zdrobljeuko in otrobe proti zamenjaT vi 2 Jajci za 1 kg p(> običajnem obračunu. TiJ krmila deli le ob ponedeljkih, torkih, eru-l dali in četrtkili od 14.80—17.30. Ob petkih pal nakupu jo vos dan kunčjo kožice ali ji hI sprejema v strojenje na usn.ie in krzno, za| kar je pooblaščena edinoie Zegoza. Ka sprejemne Izpite v I. razred gtmna.l zlje, ki bodo v drugI polovici Junija, prl-T redimo poseben Štirinajstdnevni prlprav-l l.inliii tečaj, ki prične prve dni junija. Po-1 učujejo profesorji. — Informacijo — vpiso-T vanje dnevno dopoldne in popoldne (v.ne-l del jo in ponedeljek tudi dopoldne). Speetal.l ne Instrukclje za srednje gole, Kongreanl| trg 2. Ne kupujte knjig na trni bor«!, temvetl samo v poklicnih knjigarnah, k! vam andljol najceneje vse zaželeno po navadnih tržnih! cenah. Poleg toga vam postrežejo tudi (| strokovnimi nasvet!. je zanimala za to žensko. Opozorila .ie nanjo policijo, ki je žensko prijela. Ta je sprva tajila, naposled pa priznala, da jo pse lovila in vodila v pasjo klavnico. Tam v severnem delu mosta so po podatkih te ženske res kriminalni organi odkrili pravo klavnico. V skladišču so našli 37 pasjih kož, izvirajočih od mladih in plemenitih psov. Hišna preiskava je prinesla na dan ludi šo druge zanimivosti. Tam so našli dva mlada psička, o katerih je gospodar trdil, da sta njegova last, kar je zelo dvomljivo. Trvi pes je črnosivkast, kodrast, star dva meseca; drugi sivorjavkast, gladek, star tudi okoli dva meseca. Iz te klavnice so špekulanti sprav ljali na črno borzo meso, ki so ga drago prodajali kot kozličkovo, telečje ali zajčje meso. Mnogi peličniki so se kak dan baliali v krogu svojih ožjih znancev in poslovnih tovarišev, kako eo opoldne imeli imenitnega »pohanega« kozlička kako slastno je bila pripravljena telečja pečenka in kako jim je dišal »divji zajec«. V tajni klavnici so namreč znali pasje meso strokovnjaško lako pripravili, da ga ni mogel navaden laik raz ločiti od kozličevega ild. Aretiranih je bilo nekaj oseb. V in teresu preiskave so za enkrat imena še tajna. — V klavnici zaplenjeno pasje kože so sedaj na glavni policiji. Trdem senti, ki pogrešajo svoje pse, naj so ja vijo na glavni policiji — III. nadstropje soba št. 42. Ne pozabite na zadnjo lepo knjigo Slovenčeve knjižnice DuSan Radii: V A S Krepka kmečka zgodba iz srbske vasi, temna in težka, toda globoko zajeta. V tisku je zdaj prav tako močna povest H. Bordeauxa, ki prikazuje moč rodne zemlje, v kateri leži delo mnogih rodov. Zgodba blodne ljubezni, ki jo zlomi moč družinskih tradicij, bo izšla pod naslovom »Rodbina Roauevillardov« Zadnjih knjig Slovenčeve knjižnice v vaši knjižnici ne sme manjkati 1 Stalna komisija r.a profesorske izpite vi I.Jubljanl sporoča: Izpiti se bodo vrnili odi 1. do 3(1. junija 1944 in se bodo nadaljevali I jeseni. Kandidati naj oddajo prijave obe-1 nem z izdelkom domače naloge v institutu za fiziko na univerzi vsak dan med 10 ini 12. Vhod jo skozi glavna vrnta (Kongresni trg 11) preko II. nadstropja i* po polževih stopnicah nazaj v pritličje do mineraloške. ' ga in fizikalnega instiuta. rsite ae etrojeptsjn! Novi eno-, dve- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni ln večerni) pričenjajo 1., 2. in 3. junija. Moderna »trojcpisniea, desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji oblsko-valeov. Učnlna zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacijo, prospekti: Trgovsko nWl!Sče »Chrlstofov nčnl zavod«, Domobranska IS. Nova knjižica »Njeno Veličanstvo — Moda« trezno in jasno obravnava vprašanja, ki jih katoličan ne moro prezreti. Dobi so v Mladinski založbi (Stari trg 30), v upravi na Rakovniku in v drugih knjigarnah. Sprejem v I. razred državnega učiteljišča v LJubljani. Starši, kl želijo dati svojo otroke, dečke in deklice, v I. razred deSko in dekliške vadnieo državnega učiteljišča, naj jih prijavijo ravnateljstvu, Rosljeva cesta 10, v dneh od 2.-7. junija v dopoldanskih urah. S 6eboj naj prlneeo rojstni list in potrdilo o cepljenju proti davicl. Po prijavah bo v ponedeljek, dne 12. junija za deflke in v sredo, 14. jnnija za deklice, obakrat od 8 dalje, v Higienskem zavodu r.a zdravstveno zaščito nčeneev — prej Šolska poliklinika, Aškerčeva cesta, zdravniški pregled, nakar bo dno 15. Jnnija na oglasni deski v veži, Resljeva eesta 10, objavljeno, katorl de«ki ln deklice bodo sprejeti v I. razred. — Ravnateljstvo državnega učiteljišča. DruStvu slepih v I.JnMJanl poManJtat namesto venca na grob pokojnega prof. Petelina Stanka 400 lir uradnlStvo tt. »Ieie«. d. d., Ljubljano; neimenovana gospa pa Je poklonila slepim gojencem znesefc 100 lir kot prispevek za nakup harmonike elopemn nesrečniku. Vsem darovalcem se za blago naklonjenost najprisrčnejšo zahvaljujemo. Blagajna za družinske doklade v LJubljani jo k brezplačno razdeljevanl knjižici »Družinsko doklado za delavstvo Ljubljanske pokrajine« pravkar izdala dodatek, ki vsebuje spremembo in spopolnitve po na-redbah Sofa pokrajinsko uprave o osamosvojitvi blagajno in o zvišanju družinskih dokiad od 1. jnnuarja 1944 naprej. Dodatek k knjižici dobo interesenti in imetniki knjižice brezplačno Pri Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva o. 20, in pri poslovalnicah zavoda v Novem mestu in Kočovju. Za stare In onemoglo Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevl ulioi .ie po-dittil g. Forti« Ivan Ljubljane 200 lir v počastitev spomina svo.ie pok. sestre ge. Marije Vrhunec. Mestno županstvo Izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirsnih, Točastite rajne z dobrimi delil V mladinski založbi, Star! trg S», s« dobi zelo lepa in koristna knjižica za šolsko mladino; naslov: Počitnice. Cena 1 L. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče v zasebnem aH javnem poklicu Je znanje strojepisja! Novi dnevni in večerni tofta.il pričenjajo 1., 2. In S. junija. Vpisovanjo dnevno. Informacije, prospekti: Trgoveko nMlI-ščo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska cesta IS, Zavod sv. Stanislava. Sprejemni Izpiti A I. razred škofijske klasične gimnazijo bodo v torek, 27. junija v Baragovem semenišču. Mestno kopallSče «• LJub!jsn!ct bo * primeru lepega vremena čez binkoštno praznike odprto za zračne, sončne in pršuo kopeli. — Uprava kopališča KADAR ZAGRMIJO PROTILETALSKI TOPOVI Lahki, srednji in najtežji topovi — Višine, s katerih ni več pričakovati izdatnega bombnega zadetka — Kaj je treba vedeti o obrambi z zemlje Kako težavna je naloga protiletalskega topništva, da se uspešno bori z letali, bo lahko le tisti razumel, ki mu je količkaj znan nauk o protiletalskem streljanju. Navzlic temu so njegovi uspehi izredno posrečeni in sicer prav tako glede na neposredno uničenje sovražnih letal, kakor glede na zavrnitev nameravanih bombardiranj Da bomo mogli to pravilno presojati, je prav, da zvemo, ko liko smemo od protiletalskega topoiStva sploh pričakovati. °o O O 0 o qq£ o?o 9 liotm o o J o u c° O o ILrfšfe JI $ o° WAf% Dokod in kako strelja protiletalsko topništvo. — tiornja razpredelnica nam lepo označuje posamezne plasti ▼ zraku, do koder segajo učinkoviti izstrelki protiletalskega topništva. Do 1500 odnosno do 21100 metrov streljajo protiletalske stroinice in lahko protiletalsko topništvo. Od 2000 dn (i povsem drugačnimi pogoji. Topničar na zemlji navadno obstreljuje zunaj kak trden cilj na eemljl, ki se mu polagoma lahko tudi prilagodi. Povsem drugače pa je s protiletalskim topničarjem Ta mora v nekaj sckur.dah obstre- 1 ki po možnosti zadeti cilj, ki se v . . smeri naglo premika. Zato sc mora okoriščati ■ jako kompliciranimi merilnimi in opazovalnimi pripravami, saj mora tvojo topovsko cev nameriti še pred dotično letalo. Kot je mano, potrebuje Izstrelek določen čas, da pride do cilja. V prav tem č*«u pa se cilj tudi premika dalje. Svoje mesto prav močno spreminja, saj je zdaj hitrost letal v sekundi najmanj 150 m. Kratek zgled nam nazorno pojasni to težkočo: če kak izstrelek potrebuje, na primer, 10 sekund do cilja, tedaj se letalo, ki leti s hitrostjo 120 m, premakne t tej sekundi za 1200 m naprej. Torej se j« stališče letala od začetne točke izstrelka do zadetja cilja premaknilo za 1,2 km Letalo pa v tem času ne leti samo z isto hitrostjo naprej, ampak utegne svojo brzino in smer in višino poljubno spremeniti. Torej zodene izstrelek svoj cilj le tedaj, 6e leti letalo pod istimi pogoji dalje, pod kakršnimi je bilo, ko je izstrelek sfrčal y srak. To naj nam na kratko pojasni težkoče protiletalske obrambe. Če s takimi vidiki presojamo protiletalsko topništvo, potem šele bomo z-nnli ceniti njegovo delo. Kako visoko strelja protiletalsko topništvo Na kratko je na to nemogoče odgovoriti. Protiletalsko topništvo uporablja različne kalibre in različne vrste topov. Sleherni kaliber ima svoje posebne lastnosti, posebne dolžine in višine zo uspešne zadetke. Pri tem je moči doseči največjo strelno višino le z največjim zvišanjem topovske cevi, torej z zvišanjem do 90 stopinj. V tem primeru je moralo letalo leteti natančno nad stališčem topa. Pri vseh drugih zvišanjih cevi, s katerimi s« letala pri večji ali manjši oddaljenosti od točke, ki ja navpično nad topom, obstreljujejo, napravi izstrelek približno enako dolgo pot, najdaljši čas ko izstrelek lahko hiti skozi zrak, je isti, a višina dometa postane s pojemajočim zvišanjem cevi »meraj manjša. Z drugimi besedami: sleherni top ima svoj posebni okoliš glede na učinek in to glede na višino in širino. Kak cilj je moči zadeti le v območju tega okoliša. S tem pa še ni rečeno, da bi mogel biti kak cilj v tem oko-liiu tudi z največjim učinkom obstreljevan. Brez dvoma zadetki niso uspešni, če letalo zveča svojo hitrost. Če so letala jako visoko in letijo z veliko brzino, je malo upanja, da bodo zadeta. Angloameriški teroristični bombniki napadajo večkrat z višine 7000 in 9000 metrov. Letala v teh višinah so seveda 1» po nekaj sekund v območju topovskega obstreljevanja. Zato jih morejo zbijati topničarji le prav maio časa. Navzlie temu mora biti v teh sekundah sleherni prijem na mestu in je treba merilne in opazovalne naprave brzo in natančno upravljati. Seveda pri tem ne gre za to, da bi bilo letalo sestreljeno, ampak da sc prepreči nameravsni odmet bomb. Pred ciljem ie treba napraviti oviro, ki napadalce primora, da krene drugam Vprav to je protiletalsko-topniški uspeh, da so zaradi obstreljevanja bombniki primorani leteti tako visoko, da m pričakovali, da bi t te višine bile bomba točno namer-jene in tako odvržene Soj prav tako, kakor so protiletalski topniški zadetki manj uspešni, č« morajo streljati v veliko višino, ne morejo bombe e velikih višin zadeti nameravani cilj. Učinek granate protiletalskega topništva je različen in se ravna po kakovosti kalibra. Seveda ima izstrelek kalibra 8,8 cm povsem drugačeo učinek kot kaliber 2 cm Cim večji je izstrelek, tem večji je učinek. Pri težkih in najtežjih kalibrih zadošča že detonacija v določenem območju cilja, da sovražno letalo zaradi zračnega tlaka in izstrclkovih drobcev strmoglavi na tla ali je vsaj poškodovano. Lahki kalibri pa učinkujejo pogubno le tedaj, če so zadeti važni deli letala. Glede na razdaljo, kjer more raztre-Š6ena granata smrtonosno učinkovati, ni moči navesti nobenih splošno veljavnih pravil. Če kak granatni drobec zadene važen del letala ali pa pilota, tedaj učinkuje že iz velike razdalje uničujoče. Nasprotno pa ee lahko granata razpoči prav blizu letala, a ga le nebistveno poškoduje in zato letalo ne pade nizdol. Splošno si preveč obetamo od učinka protiletalske topovske granate na moderno letalo. Tako so, ra primer, težki bombniki na občutljivih mestih obdani « oklepom in tudi posadka ima oklepe, in čeprav je poškodovan kak motor — ali celo več motorjev, še ni treba, da bi bil bombnik uničen. Ds protiletalsko topništvo doseže kak uspeh, mora jako natančno streljati. Zakaf najtežje protiletalsko topništvo? Glede na kaliber imamo lahko, srednje, teiko in najtežje protiletalsko topništvo Razumljivo je, da se kalibri prav tako razvijajo kot letala. Čim više letajo letala, čim težje jih je raniti, tem močnejša morajo biti obrambna sredstva. Zato postajajo kalibri granat večji in težji, to se pravi, vsaka granata se raz-leti na večje število drobeov, tako da je upanje na zadetke zmeraj večje. Seveda je sila detonacije pri granati večjega kalibra tudi večja in je moči granate večjega kalibra streljati v večje višine, tako da je območje učinkovitosti tudi povečano, Vendar pa »o najtežji protiletalski topovi manj okretni in je treba eanie več časa pri namerjanju. Če hočemo kako letelo uspešno obstreljevati, mora biti top jako okreten in granate z naboji morajo biti brž nared. Pri najtežjih kalibrih se vrši zaradi teže vse bolj počasi in za nameščanje granat v cevi je treba posebnih naprav. Torej je razvoj topov v to smer Je omejen. Prepotrebno lahko protiletalsko topništvo Mnogi ne vedo, da nimajo težki in najtežji protiletalski topovi le zgornje meje svojega obstreljevalnega območje, ampak Če letalu topovska ccv no more dovolj hitro sledili, jo pač nemogoče zadeti. — Gornja risba nazorno prikazuje. za kako velik kot je treba za-okrcniti topovsko cev, čo hočemo obdržati nnd nami letečo letalo na »muhi«. Kako različni so koti, čo loti letalo s hitrostjo 450 km na uro (danes nekaj povprečnega) in v višini 1500 metrov, 500 metrov aH le 100 metrov. Cim nižjo leti letalo, tem večji je kot. ki gn jo treba napraviti g cevjo v eni sekundi. AH: kotna hitrost, s katero mora topovska cev slediti letalu, jn tem vrčja. čim nižje leti letalo. Težkih topovskih cevi pa ni mogočo kar sunkovito nagibati za velike loke in prav zato i njimi tudi ni mogočo uspešno streljati b.i nijko letečo letalo. da imajo tudi spodnjo mejo. Dasi je točnost zadetkov tem večja, čim bliž|e )e cilj, pa se z najtežjim protiletalskim topom navzlic temu ne da streljati na nizko leteča letela, in sicer zato ne. ker brzina usmerianja ni tolikšna, da bi mogla slediti nizkoleteče letalo Tako zvana »brzina kot««, s katero je treba ccv usmerjati, ima tu svoie meie Letalo preleti sicer zmeraj v istem času isto pot, pa bodi da leti visoko ali nizko. Toda iz istega vzroka, kakor vidimo iz voaečega Se vlaka hitro brzeti brzojavne drogova mimo, a kako oddaljeno drevo vidimo, da se le počasi premika mimo. je »brzina k^a«, s katerim mora topničar slediti pri naravnavanju smeri bližnjemu cilju, večja, kaknr če bi usmerjal cev na cilj. ki bi se premikal z isto letalno hitrostjo v daljavi V majhnih višinah se mora težko protiletalsko topništvo dopolniti z lažjim orožjem in sicer s takim, ki jc že zaradi manjše teže laže z njim ravnati. To so tako zvani lahki protiletalski topovi s kalibrom 2 cm. Učinek malega kalibri ie seveda mnogo manjši in le dejanski zadetki morejo uničiti kako letalo. A da se vse to izravna, pa ti topovi jeko naglo streljajo To orožje ovira torej v sodelovanju s srednjimi protiletalskimi topovi napade nasprotnika blizu zemlje in hkrati ščitijo težke topove presenečenj od blizu (T -lA. i- —- . b — * \ ?! \ \ r v. oop i'1" v ittttMtttn Ko zasliši m o bobnenje protiletalskih lopov, je lahko te p r e -kasno! — Vzemimo, da Ini bomhn k v višini 5 km in dn gn obstreljuje top, lo je obstreljevanje že zdavnaj prenehalo. Da se granata razpoči, je veliko prej slišati — hitrost zvoka je 330 m v sekundi — kakor pa padejo drobci na ti«, saj mora nazobčani kos železa kakega drobca prestati precej velik zračni upor, in je torej pri padanju oviran. Zatorej ni čudno, č« drobci padejo šele čez- minuto (I) ali še kasneje na zemljo potem, ko se jo slišala detonacija. Zatorej ne smemo iz zaklonišča, ne da bi pomislili na padajoče drobcel Jako neprimerno je, da se zateče kdo v zaklonišče takrat, ko začno topovi grmeti. Kdor čaka na prve strele in še na to, da bi slišal, knko se je razpočila prva granata, je v veliki nevarnosti, da ga bo tudi bomba z letala ubila. Časovne razmere pri protiletalskem obstreljevanju so takšne, da je začetek tega obstreljevanja jako dvomljivo opozorilo glede na nevarnost. Protiletalski top more streljati šele takrat, ko so letala v njegovem ob-streljevalnem območju, to se pravi, da i* mogoče obstreljevati jako visoko leteča letala le takrat, če so že skoraj n«d topovi. Bombniki pa morajo svoje bombe odvreči že v neki razdalji pred ciljem, ker bomba ne pade kar navpično navzdol, ampak začne padati z letalovo hitrostjo in smerjo. Zatorej je večkrat slišati prve zadetke bomb hkrati s streljanjem protiletalskih topov. Protiletalsko topništvo tedaj nikakor ni prepozno za-čelo streljati, saj je moralo počakati, da je prišel nasprotnik v njegovo obstrelje-valno območje. l>Der Adler«, št. 8, 1944) Majhno posestvo hlKo, vilo «11 parcelo ob glavni cest! med Šiško in St. Vitlom v bloku ali izven blok«, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Posost takoj« - 4393, Križanka št. 139 i t 3 4 5 7 j M H Ki 11 IV I 13 14 15 1 T," 1 1 1 1 11 i 18 ln ^(i •21 ■'i | j .J 1 -i- 25 21» 11 Te 1 ii< — ao HI 3V HM -U 85 Mli ;i7 IH Sil li. II 4* - 43 44 40 • 40 47 48 | L« IU 5u il 52 53 54 55 5b 57 •>rt 5U i«) ul 02 «8 IU (15 nt; rt/ 68 ni) 70 71 72 V 8 74 75 7h 77 1 7a 79 SO «1 52 83 i-4 86 10 87 Vodoravno: 1. slika, 6 vinska pomita, H. loči gore, 13 kratica za glasbeno delo, 15. turško mesto. 16. rrohamedsnsko »veto pismo. 17. pesnitev, IS drevosna skorja, 20 vrata papigo, 11. Jadranski otok, 3.1. dsl spovedi. 34. ruska reka, SS. plin. 27. vladarski inak, 24. vrsla kasni, 30. tivalna po. trehMIna Imiiol.], 12. redovnik. 34. španski naziv >.a plemkinjo, 35. gte.i, 24. vodoravno. M. mednarodni kite na pomoč, 3*. «anje. .1». osebul zaimek (3. sklon), 41. znoj, 43. naloil, nntovori, 45, okras, 4S. priimek slovenskega posnik«. 49. posmoh (tu.lka), SI. turški državnik, M. spet, f.S. takoj (v gorenjskem narečju), .17. oOle. SS. klica. SO. tek. SI. del u*t, 63 norveško moško Ime. SS. va« pri Koatanjevlol na Dolenjskem. 87. mera sa papir. 68. davek, ki ga dnje kmet eerkvl, 70. nasprotje od stara, 73. plnninska ptica. 73. Indijec, 74. fasomer, 78. kmečki izraz z« očeta, 77. pravoslavni duhovnik, 79. naplavilo, so. Italijanski spolnlk, 81. ptica, 81. ilstarska mera, 84. predlog a rodil-nikom, 8.V predboilčni če«, 86. glavui štev. nik, 87. slap na Oorcnjsksm. Navpične: 1, kos lesa, 2. prltrdllnlca, I vrsta pesnitve, 4. into živeče slovenske ali-karie«, S. Marijina mati, 7. parohek, 8. lad-jsdeimška naprava, 9. prlstroj (tujka), 14. kocina, 11. ver.nik, 12. priatroj (tujka), 14. revm«tir.em, 17. gospodarski upravitelj (tujka), 19. palnča v Ljubljani, 21. praznik Janeza Kratnika, 22. kraj oh Jadranu, 24. jarek na bojišču, 2* nikalnlea, 27. kratica ra dolžinsko mero, 28. medmet, 29. del telesa. II. hitra vojna ladja, 33. priimek umrlega slovenskega •llkarj«, 36. vos, 17. del sob«, 31). pleme, ki ga druži jezik, 40. strokovnjnk pri kopanju rovov (tujka), 43. del glato, 43. doli koles, 44. arabsko moško Ime, 45. vrsta. 46. rimski vojskovodja, 47. darilo, SO. del noge, SS. srbsko mesto, M. Ipanskt ples, SS. domača ti vol, 56 angleški vatel, S8. del voza, 59. slaroslovanaka boginja. 61. jutranji svit, 62. vrata piviml, 64. italijanska nota, 65. inčetnlci priimka In Imena slovenske pisateljice. 66. predlog, 67. Italijansko Ime tn roko. ki točs skozi Turln. 69. planet, 71. brib, 74. č«»ovn« enota (mnof.), 75. čtan Izumrlega naroda, 77. del obleke, 78. rfomsč okrasni ptiš, 81. i«č*tniel Imena In priimka slovenskega pesnlks, 88. oechnl Rešitev križanke it. 138 Voilorsvno: 1. srd, 4. barometer, It. ara, 15. tava. 16. vn. 17. bos, 18. nn. 19. stil, 20. ona, 21. saje, 22. umor, 24. aha. 35. gomila, 27. pir, 29. almnan. II. kes. II. vojak, 15. puh. 37. peta. 38. palntin. 39. oreh. 41. rep, 43. asnst. 45. daj. 47. perilo. 81. tir, 52. lla-tar, SS. Ido, 57. mira, 58. klin. 59. Ate, 60. cen«, 61. ni, 62. o čo, 64. in. 65. »lot, 66. Ana, 67. nnslednlk, 68. F.ma, Navpično: 1, sloga. I. rano, I dva, I. Avala. 6. raja. 7. Oh. S. MsrijanlUe, I. <* 10. tema, 11. enota, 12. ata, II. riba, 14. slana, 21. al. 23. lia, 2«. meter, 27. polet, SS. ratnr, 30. Murat, 31. ker, 33. Kap, »3. vsa, 14. kit, 35. pod. 36. hej, 40 opica. 43. glina. 44. mlini, 46. Krsta. 48. F.den, »9. I. M. (Ivan Matičl«), 50. nris.. 52. Zli«. 51. an. 54. atom, 56. ona, 5». Ate. 62. nt, 63. ed. Od nedelje, 28. maja, je zatemnitev od 22 do 4 zjutraj aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Cerkvena glasba za praznike v stolnici: Cerkvena glasb« pri Škofovi pontlfikolnl ma—12.30 in od 15—18. Izven teh ur po dogovoru. Ob sobotah popoldne zaprto. Rdeči križ poroča Zahval«. O. Bertoneelj Vinko ja daroval ItK 100 lir v polastitev »potnina g. Jakob« Kremžarja, rodbina Berce p« 100 lir namesto venca na grob ge. Hafner Morije. Prisrčna hvalal Poziv. V glavni pisarni, Marijin trg 5, ee naj zglasita Zalokar Boris In oseba, ki se je zanimala za I.avriča Jurija. Mladi prašički Interesenti za mlade prašičke naj se zglase najkasneje do i. iuniia pri Gospodarski zvezi KINO »UNION* "" More btM »rnik« doher detckH*? Mlada, ^nstiljuhnn oradnira detektivske pi Mrne dobi naročilo, da zaftlednje nnvideinn n«»*ve«icfa nin/a. Med tn«ludcvanjrtn m* ji pripeti m»r*iks| itnrinrga in rnliavnega, dokler ie la«tni ne dobi »Inflagranti« V glavni vlogi: Ferdinand Maria«, Margot HieUcher itd. PREDSTAVE danes, t nedeljo. In Jutri, as prazniki ob 10.10. IS, 17 Is l»l ,§t KINO »SLOG/i* 1,41 V ORIGINALU! Veliki variet.ki ia tki 111 ril Uit. poln lepote in blejnVe «1» gnoce z Mariko Rokk v glavni vlogi. »Kora Terry« Pn lftoimf*n«krm romano H C. 7.ob*l titr a. Sndrlujcjot |o*M Siebrr, Will Qund flicK, W il I Dolim in drugi odlifni nmctmki. Reilja: Ceor* laeobf. PREDSTAVE dane«. * nedeljo, ia jntrt, na praznik; ob 10. il, 17 in 19! ,,L KINO »iff ATICA* Drogi de. tpohalnrga film« »EftNAP URŠKI TIGER« i Isfmt Iffralct In 4e učinkoviteitim de|an)rn-. Indijski nagrobni spomenik Lno n.jboljlih dal cropikt prodakcij« PREDSTAVE ob nedeljah In praznikih: 10.10, H, 17, I*! Hredprodaia od 10—12 KINO »KODELJEVO« Tel. 41-44 C.rr. praznike dv„ prvovrstna. filmsi Maric llarell. Wolf Albarli Helty »Romantična snubitev« Pred»tnve: Na binkoitnn nodeljo ob tr In !•; na binkoitni ponedeliek oh 19! »Akrobat Schb«o»b*e-n« Španski komik Charlis Rivel in lepa Clara Talhod? PREDSTAVE: Na hinkoštno nedeljn oh IS: n« hinkoVni ponedeljek ob I" In i n J še medveda bi obrita krema Rapida brez mila BRIVNA K^iEMjf RftPIB« v., .. - Brez^ita,-biez Jiiaa^ , • ■ .-.■•■• i'- ' ..'":>'■'u-> , P H O 1 2 V, Q D I : V A N K X I T _ ali__• t j •»TrfV« *•«?». . Stran 6 »SLOVENECV netTeTjn. mnja 1944 '122. MALI OGLASI I Službe R iMešo B ABSOLVENTKA dvoruzr. trg. Sole i5če primerno zaposlitev. -Ponudbe nu upravo »siov.c poil »Vestna« št. 4349. (n SLUŽBO samostojne« kuharice išče h krščanski družini varčna, mirna in spretna gospodinja. -Naslov v upr. »Slov.* pod št. 44<>4. (a PRODAJALKO tudi začetnico, z znanjem nemščine, »prejmemo. Ponudbe s sliko pod šifro: »Poštena* 4379 upravi. b NOČNEGA ČUVAJA išče špedicijsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe uprnvi lista pod značko »Zancsijiv« štev. 4":i. _ b MIZARJA ■prejmemo. Prednost ima oni. ki ima svoje orodje. Naslov ▼ upr. »SIov.c pod št. 4^73. (b SLUŽKINJO Eridno iu pošteno ta-oj sprejmemo k dvema starejšima osebama. Kodeljevo, Povše-tova ul. 72. (b POSTRF.žNICA ali služkinja se takoj sprei e. Hrana in plača dobra. Vprašati delikatesa. Wolfova 12. od 8 do 12. PRIDNO DEKLE Iščem k malemu otroka samo za čez dan. v-Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 439"*. _(b SPREJMEM s 1. julijem zobotehni-IV epa praktikanta. — Pismene pouudbe na n««lov: Dipl. dent. Pavla Marija Kocjan-čič — Ljubljana. (Z prepihom zadnjega šolskega spričevalu.) (b FRIZERSKO pomočnico, res dobro moč, spreime tnkoi mI >n »Ivanka*. Mihael Ovsenjak — Dunnjska c. 15. POSTREŽNICO sa dopoldanske nre, sprejmem. Pekarna, Slomškova U. (b MLADO DEKLE kol pomoč v cvetličarno, sprejmem takoj. Hrana in utanovanje ▼ hiši. Šimenc Pavel, evetličarna, Sv. Petri ee^ta 26, Ljubljana. _(b DELOVNO MOč m okolico Ljubljane, 'sprejmemo. Poizve se: C.eometer, Tavčarjeva fllroa 10. b KUHARICO samostojno v\ kuhi ia pospravljanju sob, išče noljsa tričlanska družina. Plača in hrana zelo dobra. Ponudbe poslati na npravo »ftlo-venea« pod »Poštena*. 4520. Modni salon TAVČAR sprejm« dve dobri po. močnici, ena ki je vajena domskih plaščev. druga boljših domskih oblek. Istotam sc proda popolnoma nov temno moder letni plašč. Predvojno bla-jro. Ilirska 12, telefon 42-55. (b FANTA od 14 do 18 let starec« — sprejmem na kmetijo. Bricelj Ivan, Z*. Kašelj 16. De v. Mar. Polje. (b HLAPCA kmečkega, pridnega in poštenega, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slov.* pod št. 4246. MLINARJA tudi začetnika, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Albin Novak, Log št. 4 - p. Brezovica. (b KUHARICA se sprejme, v stalno službo, z dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4621. (b KROJ. POMOČNIKA za mešano dela in vajenko, sprejmem takoj. Sodja l.ovro. krojaštvo za dame in gospode — Ljubljana, Tržaška 2«. (b POSTREZNICO sa gospodinjska dela v dopoldanskem času. sprejmem takoj. Ulica 3. maja, št. 2-III. (b |_V ai sn el_| VAJENCA za pleskarstvo, sobo in črkoslikaretvo sprejme Jauc/ič, Ciril Me. todovn 66, dvorišče. KLEPARSKEGA vajenca sprejme tvrdka L. M. Ecker sino-a, Ljubljana, Slomškova ulieu št. 4. (v MEH AN. VAJENCA 15 do 16 let starega, pridnega in poštenega, sprejmem s hrano in tanovnnjem. Naslov v upravi »Slov.* pod št. 4486. (v V A JENCA ?a kovaško obrt takoj sprejmem. Dimic Jernej, .Škofljico. (v MIZAR. VAJENCA poštenega, ki ima veselje do mizarstva ter •e želi izučiti v i/, lelavi pohištva, sprejmem. Naslov v upr. »Slov* pod St. 4^11. SEDLAR. VAJENCA poštenega, takoj sprejmem. \ iktor Klešnik, Poljanska e. 4'). (v KROJ. VAJENCA li vajenko sprejme. Dobi nagrado. — F. Trojanšek, Mestni trg 10-11. (v VAJENCA sprejmem. - špecerija. Dunuj>ka e. 56. v VAJENCA za klepnrsko in vodovodno obrt sprejmem proti plačilu. Stanko Kezele, Bohoričeva 5. ŠIVILJSKO VAJENKO dobro vzgojeno. in pomočnico /rt obleke sprejmem. Naslov v uprnvi »Slov.* št. 4H19. I Sobe 1 oddalo | PRENOCISfF noni rioštena tovarniška de-nvka pri dveh starejših zakoncih ti< proti-uslugo tnkoj. Povšeto- to ul. rj-i. OPRKMLJFNO sono oddam takoj. Našlo, v upravi »Slov.« pnd Štev. 4hV. « I STANOVANJE 3-«obno s kopalnico -sončno, v vili, z vrtom — 5 minute od tramvaja, zamenjam zn »lično ali dvosobno v mestu. Ponudbe nn upravo >S|ov.* pod »Zamenjam* št. 4478. (č IŠČEM prazno ali opremljeno sobo s souporabo kopalnice in kuhinje v eentrumu proti dobri odškodnini. - Ponudbe »Izredno dober p! nik« št. 4576. (s pOll plač. ŽELEZNIČAR išče sobo r blifcini dolenjskega mostu. — Na«lov v npr. »Slov.* pod št. 4551. (s IftčEM moderno - dvosobno »tanovanje s souporabo kojmlnice. po možnosti v centru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4465. (c STANOVANJE dvo- ali trisobno išče dobra in mirna družina zaradi izselitve. Ponudbe m nnravo »Slov.« pod: »Dobra najemnina« štev. 46^4. IV najem 1 _I3*e___g ISčEM SKLADIŠČE za soboslikarsko obrt. takoj. Naslov: Egidij šuStcr*ič, Strossmayer-jeva tO. (in | Poizvedbe j ZGUBILA SE JE* desna. črna usnjena damskn rokavica, skoraj nova. od Sv. Petra cerkve do Viča. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi Poljanska 10. IZGUBIL SEM stanovanjske ključe, v četrtek popoldne od 5 do 6 v 1 i vol i ju. — Pošten najditelj se prnv lepo prosi, da proti nagradi izroči ključe v upravi »SI -venca«. ZGUBIL SEM dokumente z tobačno in osebno izkaznico na ime Maver Alojz. Od Kolodvorske uliee dn Ho/ne doline. Pošten najditelj naj odda v upravo »Slov.« proti nagradi. TESARJA ali MIZARJA zmožnega tesarskih del, sprejme takoj. — Naslov v uprnvi »Slovenca« pod št. 4631. (b SPREJMEM do 50 let starega fanta, poštenega, vajenega vseh kmečkih del. Potoka r Franc — Pot na Fužine 2. (b Melinnika vsakdanjega življenja je naslov 11. SVETOVI knjigi, ki jo je spisal dr. ing. A. Kuhelj našle so se štiri živilske nakaznice za krompir na ime: fiupe Janez. Rupe šte-fi, Rupe Miha, Ljubljana, Tesarska 3. in na ime Bondarc Ivan \nkazniee se nahajajo pri p. Maroltu Vilko, Sv. Petra c. 38. 1 Kurivo 1 | Prodamo | PRODAM baročno garnituro, fo-lele, uialo zolico, dobro ohranjeno, po ni/ki relli. Poizve se pri /upao, Rožna ulica 35, od 12 do 15. otroško postkljo železno, dobro ohranjeno, prodam. Vidovdanska cesta 22-1. I PRODAM otroško mizico s klopcami, novo gujralnico in zbirko rabljenih gramofonskih plošč. -Naslov v upravi Slovenca pod it. 4554. I otroški voziček športni in globok, od. ličen material, ugodno predum. — llinkn 1'rivši-k, ljnbljana — kolodvorska 7. (1 podgane miši in voluharje pokonča inž. Prezljeva >Mikrotan«-pasta. iripravo običajne ko. ičilie je prinesli pri dkg (Inliko delno po-kvurjcne) masti. Inž. Prezelj, Woltova 3. aspioistrk velike. košate, v dveh novih keblicali, pri. pravne z a gostilniški vrt ali purk. ugodno naprodaj. • štrekljeva ul. 10, I. nadsl. (I PIMTE JITA VREČE 1 civ prave juta vreče, dokler traja zaloga ugodno naprodaj. Pe-ironaTia, I jnbljana — l iril-Metodova št. 35a. prej Tyrševa. MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0. ooo, oneo. IMastikol, Sinteipomice, Karboli-nej, katran. Olje za erniena stalno na za-. ngi: PKIRONAFTA. l jubljena, Ciril M.mo-(rova ji a, prej l vr-šcva. 0 MRi es in goi.azen uši, stenice, bolho, iiurke. molje, miši, iiodp.tiie. voluharje in nraniorje zanesljivo pokončale • sirupom, i, i p« dobite v d loteriji Kane, židovska I. MRAVI.JE so Vam nadle/nc? Od-pomoč z navodilom prejmete |>ri: In/. Prezelj, UoltoTa 3. PRODAM zajčji hlevček. O-led oli nedeljah dopoldne. Drnšlrelia 14. DVA LEPA lorberjeva dricve^čka proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod Jtev. 4h03. (I PECE IN I ISAJ vam zanesljivo odstrani »AI.BAt k remn. DROCERIJ V KANC. židovska uliea 1. prodam sarajevske preprope, 5 kosov, v najboljSem stanjit. Škornje št. 42 in nizke čevlje, salonsko obleko (1.73 cm I, stensko nro nn baterijo, seliko podobo in več knjis. Ogled od II do 12 in po IN. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4'iOI. (1 JEDILNI PRIBOR raznih znamk, čajni japonski servis, cmaj-liratio posodo za mast, kastrolo s pokrovom -prodam, llinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. (I PŠENICO in drugo žitno zrnie preglejte! Ce opazite kakršne koli škodljivce, se takoj posvetujte. Inž. Prezelj, Wol-lova 3. RjrilE kapne, blaz.inske prevleke. iu nove brisače frotirke prodam. Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. ^PllOU I. POGAČNIK ljubljana Bohoričeva ulica Stf Telefon St,2C-59 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA prodojn star inventar pulte, navadne in Kartotečne omare, med njimi dve opn^varni, razne nastnvke.^prešo, ročno tiskarno itd. Ugodna nakupno prilika zn pode/.elske hranilnice, statistične urade trpovec. — Dražba «e vrši v torek. 30. mnin t. 1. ob 15 na dvorišču hranilnične palače, Prešernova 3. Ogled predmetov na dan dražbe od 14. ure dalje. črpalko na 2 bnta, zn ročni ali motorni pogon, za vodnjak, ugodno proda lleršič. Ljubljana. Rimska cesta 13. (I IHsNA GOBA v uničuje Vašo hišo? Uničevalna sredstva z navodili pri strokov njaku inž. Prezelj -Wolfova 5. PREKLJE za fižol, nekaj tisoč kom., prodani. - Zor, Brezovica pri Ljublj. št. 119. (1 tt> Frnnči.akAnpka 10 (Telefon Sft-61 remington pisalni stroj ter več drugih, pisarniških — odlično ohranjenih —• prodam. Cena od lir 6300 navzgor. . llinko Privšek. Ljubljana -Kolodvorska 7. (1 NOVI NASLOV: FrantiSkanska 3 Telefon 45-13 črve v lesu »ohišivu, pokončujte! n/. Prezelj, \Volfova ulica 3. harmoniko klavirsko — nemške znamke, 120 basov in register; sopran saksofon, posrebren; citre in violino prodani. -llinko Privšek. Ljubljana, Kolod\or.ska 7. (I tehtnico avtomatično - sistem Berkel, nosilnost 10 kg prodom, llinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (I dve postelji medeninasti, z dvojnimi mrežami, z nočnima omaricama, naprodaj. Ogled od 6 do 7. Naslov v upr. »Slov.« pod* št. 434(I. (I železna postelja naprodaj. Poizve co: Sv. Petra nasip 25 - trafika. (I kozoi.ec-dvojnik v prav dobrem stnniu naprodaj. Ogled na li-eu mestu v nedeljo 28. in v ponedeljek J9. t. m. od 9 dop. do 5 j>op. v Ljubljani, zemljišče nasproti Vodnikovi cesti št. 135 -(Jerše 'Janko). (I VRANE Vam povzročajo škodo in jezo? Odpomoč pri inž. Prezelj, Wolfova ulica 5. elektr. kuhalnik na 2 grelni plošči, z repulatorjem za tri jakosti. prodam. Hinko Privšek. Ljubljana, kolodvorska 7. (I VRTNO LOPO krito z eternitom. dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slov.« pod -t. 4512. (I ZA SUSENJE PERILA kompletno — železno okovje z verigami in valji za dva, po 10 tli visoka dropa, primerno z« zavode in privatnike, poceni prodam. Nnslov v upravi »Slov.* pod št. 424*. __(I VENECIJANKO popolnoma intnktno -proda lleršič, Ljubljana, Rim>ka c, 13. (1 Slaščičarne pozor! VENTILATOR »AEGc namizni, skoraj nov . proda Tleršič, Ljnbljana, Rimska e. 13. ___(1 »saneolin« z« razkuževanje domačih živali in hlevov dobite pri »Chemo-techna« oru>ba z o. z., Ljubljana, Mestni trg št. 10. (1 PRODAM star. dobro ohranjen, železen štedilnik, kompleten, na 2 plošči. — Poizve se pri Cunder Luka, Toma-čevo 10 pri Ljubljani. _(1 angleški sf.ter mlad, bel, naprodaj. -Poizve se: Gradišče 4. Otroška POSTELJICA Šperana, moderna, proda Artnak losip, mizarstvo. Jenkova 7. I blago za črn damski plašč zamenjam zn fino moško blapo. Prav tam naprodaj modra obleka za srednjo poMn-to. Nn opled: Resi jeva c. »Moda«. 1 |_Knjige_| vsako antikvnrično slovensko knjigo, revijo, časo-piše, posamezne odtise kot tudi »tare listine kupu te in naj-najboljše plačuje Knji-parna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6. kupimo Zvon, Klnng Kommen-tar. Spenpler. Untcr-panp. Kronika. Arpo, Pleteršnikov slovar, Ramovševa dialek.knr. ta. vse najnovejše slov. pripovedne spi«e in sploh v raznih jezikih znanstvene, medicinske in tehnične knjige novejšega časa. -Kleinmaver & Bam-berg. Miklošičeva cesta št. 16. knjtge ali tablice knjižne tombole, kupuje knjigarna ihiž.ck, prehod nebotičnika. LJUBLJANSKI ZVON in Dom in svet. tudi posamezne letnike kupuje knjigarna žužek pasaža. rimski katov.1k leto 1893 (peti tečaj), proda knjigarna žužek, Ljubljana, pasaža. (I mohorjeve knjige in druge slovcn«ke -kupim. . Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobro plučam« štev. 4462. (k Izvežbanega in vestnega gradbenega polirja sprejme takoj Gradbeno podjetje Ing. Jos. Dedek j Kupimo | RJUHE in KAPNE samo prvovrstno ohrn-njene. kupim po zmerni ceni. Naslov v upr. »Slov.« šl. 4157. k STARO ŽIMO žimnUe kupim, — Plačam po dogovoru. Naslov v npr. »Slov.« pod it. 4553. (k stare plinske cevi vse dimenzije in velikosti kupimo proti izredno dobremu plačilu. Merkur, Puharjcva 6. (k RAZNOVRSTNE 1'RKDMETB vam vnovči takoj v gotovino Trgovska pisarna zn bančne in denarn- posle Al.Pla-ninšek, Ljubljana — Dvor/okovu ulica 5-1. STARE URE zapestne, /epne in bu-lilke. samo prav dobro ohranjene kupim, Janko Jazbec. Miklošičeva ccsta 12. (k KUPUJEMO prazne cemcntne in slične papirnate vreče. PEIRONAM A, Tyrše. va cesta 35 a. POZOR! Kupujem vreče in tsc tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. — Grebene Alojzij, (.allusovo nabrežje 3'». Ljubljana. (k CELULOID za okno, k otroškemu vozičku, kupim. - Naslov nove vratar uprave »Slovenca«, 4312. POKRAJINSKE ZNAMKE kompletne nli serij* za Rdeči križ in letalske, odnosno po«.<-možne, boljše komade, kupim. Naslov r upravi »Slovencu«. 4590. (k kupujem volnene triko jopire, krojaške in šivilske volnene ter bombažne odrezke. Hrenova ulica s. (k RJUHE kapne in blazinske prevleke, rabljene in nove, kupim in plačam dobro. - Hinko Privšek. Ljubljana — Kolodvorska 7. ** fk ŠIVALNE STROJE raznih znamk, r.inlje-ne in nerabljene, za šivilje, krojače, sedlarje, čevljarje, in za šivnnje vreč kupim in prevzamem v komisijsko prodnjo. - Hinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7. (k POLJEDEL. STROJE v«eh vrst, tudi pokvarjene. kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. - llinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7. (k RADIO APARATE raznih znamk, rabljene in nerabljene, kupim nli prevzamem v komisijsko prodajo. -llinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. '_(k PISALNE STROIE raznih znamk, rablje, ne in nove. pisarniške ali porlobl - kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo, llinko Privšck. Ljubljana, Kolodvorska 7. _(k JEDILNI PRIBOR rje prost, za h ali 12 oseb, kuhinjske tehtnice vseh vrst kupim nli prevzamem v komisijsko prodaje. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k OTROŠKE VOZIČKE globoke in športno -kupim in prevzamem v komisijsko prodajo, llinko Privšel^. Ljubljana, Kolodvorska 7. __(k POSTELJO z žimnico ali pa same žimnice kupim. - Ponudbe na npr. »Sl.< pod »Žimnica« štev. 4547. (k MOČAN TRICIKEIJ kupim. Ponudbe na naslov: Kešpret Ivan, Rakovniška uliea 6. (k BLAGAJNE ognjavarne. stoječe in ležeče, registrirne, kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. -Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. _(k ILITSTR. »SLOVENEC« letnik 1927, kupim. -Ponudbe nn upr. »SI.« (»od značko »1927^ št. 4249. (k moške OBLEKE čevlje, perilo, pohištvo in druge predmete, stnlno kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. PLINSKI KUHALNIK kupim na tri ali v*.aj na dva plamena Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dober kuhalnik« STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevza-. niemo na domu. . B. (.'UŠtin, Vodnikov trg št. 2. KUPIM stoječe kravje seno. Ponudbe poslati na upravo »Slovenea« pod »Dobro seno«. 4b08 (k DENAR se Vam nudi, če nam prodate svoje odvisne •tekleniee, kovine, vreče. papir. Šiviljske od pa «lke in druge predmete. »Mctuliu«, (Josposvctska 16. (k OMARO dobro ohranjeno, za obleko, in omaro za kn iige, kupim. Ponudbe na upravo »slov.« pod »Omaro«. 4639. (1 NOGOMETNO ŽOGO kupim. Plačam dobro. Plešnnr. Ljubljanska ulica 55, Zelena jama. PRIMOŽ (Schraub«tock) kovaški močan, kupim. Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 4640. k 1 Razno j KOŠNJO travnikov znotraj bloka: I joli konjske. 2 joha kravje, zunaj 3 johe konj*kc prodam ali plačam košnjo s senom. Več se iz\e: Dolenjska c. 12. _

o pri JLGO-KRLDIT. (d | ~Stroji | DVE STRUŽNICI dva vrtalna stroja — kompresor itd., - z.eto ugodno nn.prodaj pri: Merkur, Piiharjeva b. ELEKTROMOTORJE rabimo nujno - plačamo najvišjo ceno. -Merkur, Puharjcva fi. STRUŽNICO popolnoma novo, produm. 1000 mili delovne dolžine za 88.000 lir. Naslov v upravi »Slo-vcnca« p o03. kleparski stroj (Sirkenmnsehine.) kompleten, z garnituro 12 valjev, proda lleršič, Ljubljana, Rimska r. št. 13. (sir I Pouk I GOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. — Ugodne cene. Rimska cena 10-1, desno. (U NEMŠČINO in diuge jezike poučujem posameznike (-ce). Istotam priprava za srednješolske izpite t vseh predmetih in za sprejemni izpit v 1. razred gimnazije. Vrhov čeva 12. visoko pritličje, levo (Tabori. _(U ZBIRKA »SVET« I Živali I PETELIN ROI.AND lep. I leto star, naprodaj za pleme in za zakolj. - Bila Draga, Smartinska . viadukt, vprašati Bufle Kotačif breja krava plemenska. naprodaj. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod št. 45ti3. _(j prašiče fi tednov filare proda. Poizve se: lieonleter, Tavčarjeva 10. j 7.MKI.JO z. mladiči iu f» do 8 piščancev, starih U jlni. prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 4343. (j SANSKO K070 s plemensko kozieo ali posamezno, prodam. -Jauicva l-I. j I Siv, stroji 11 j Fllatelija | | Pohištvo | CISTO SPALNICO dobro ohranjeno, lah. ko tudi smrejšn. in kuhinjsko opremo — kupim. Naslov pove upr. Slov. št. 455ti k Kili. KREDENCO malo rabljeno, prodani. Poljanski nasip št. 60, le* o. (I patentu, posteljo« mreže, otomnne, moderne kauče in fotelj. nudi .olidno ln p« niati oeni RUDOLF RAOOVAN tapetuik LJUBLJANA Mestni trg 6tev. 18 ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro oli ranjen, za domačo uporabo, prodam. Poizve se pri hišnici Pred Škofijo 19, II. nadstr. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, predvojni, kupim. Plačam današnjo vrednost. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 4558. k ŠIVALNI STROJ Singer. predvojni, pogrezljiv. izvrstno ohranjen. po zmerni ceni prodam resnemu kupcu. Naslov pove upr. »Slov. pod št. 4553. k ŠIVALNI STROJ »Singer«. krojaški, s Široko mizo, šiva naprej in nazaj, malo rabljen, prodam. Stritarjeva ul. 7, zvonec Handelj. (šiv. ŠIVALNI STROJI raznih znamk, novi in rabljeni, salonski in nepogrezljivi, naprodaj od 2000 lir navzgor. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. (1 ŠIVALNI STROJ t okroglim čolničkom prodam. Ogleda se pri Štrukelj. Go^posvet-ska c. 41. (Šiv. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodani. • Re«lje\en cesta št. 30, podpritličje. ŠIVALNI STROJ Singer, okrogel čol-niček, zelo dobro ohranjen, še ameriški sistem. ugodno prodam. Pred škofijo 19, Julka. ŠIVALNI STROJ poprezljir, z okroglim čolničkom, kupim. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Dobro ohranjen« 4630. k |_Gjasb a__ | KUPIM~KLAVIRJE z angleško ali orugn mehaniko, pinnina in harmonike vseh vr*t. knpim ali prevzamem ▼ komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 7._(k GRAMOFON v krasni črno politi-rani stoječi omarici -ter dva v kovčku -ugodno prodam, llinko Privšek. Ljubljana Kolodvorska 7. (I RADIO APARAT 5-cevni, potovalni, v obliki kovčka, kombiniran za električni tok in baterije, uporabljiv povsod v mestu ali pa zunaj, prodam. Hinko Priršrk -Ljubljana, Kolodvorska 7. (I LASTNIKI OLASOV1BJEV! Poslu/njt^ se telefonske številke 59-23. ki pokliče specialno tvrd-ko za nglaševanje ter popravila glasovlrjev in harmonijev Jvrasek, Zrinj«kega cesta 7/11. Ljubljana. r Zdrave fn zadovoljne binkoštne praznike Vam želi Fran Lončar izdelovatelj avtomatičnih bru-slinih strojev, avtomatično brušenje žog Celovška e. 43 Tel. 20-84 LJUBLJANA. VII Gospodu Dr. Rakovcu Slavku šefprimariju urološkegn odseka Splošne bolnišnice v Ljubljani in asistentu g. dr. Breskvarju Kamilu izrekam svojo najglobljo zahvalo za težko, pa krasno uspelo operacijo, ki mi je rešila življenje. Obenem se zahvaljujem prisrčno čč. sestram in postrežni-škemu osobju, ki so vsi budno in skibno čuvali moje življenje v trenutkih in nočnih urah, ko sem nihal med življenjem in smrtjo. Ljubljana, 26. maja 1944. Jože Vidmar drž. upokojenec manjšo ZBIRKO starih znamk, tudi samo posamezne dežele, ali neurejene, kupim. Ponudbe nn upravo »Slov.c pod »Ponudba« il. 4321. (k Co-Cl znamke in vse drug, riretlskanu znamke i la. ijatibke okut^acije — tudi kompletne serij, in posamezne znun. a, kupim. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Slo. venca« pod šilro: »Do. tajlna ponudb..«. 4416. Kmefko življenje, dasi tako preprosto, je v globini marsikdaj zapleteno. Problemi grunta, dot, možitev in razkrajati dotik mesta tudi enostavno km čko žvljenje z.a-voz.Ijajo. En tak problem riše v novi »Slovenčevi« knjigi tudi srbski pisatelj Dušan Radič : „VAS" Ženska premami gruntarja Ognjanovifa, grunt gre po zlu, sprevrže se tudi sin, in ko se prevarani gruntar strt vrafa na domačijo, se mu sin odvleče 7. vlačugo v svet :: Knjiga je res vredna branjal Potrošnikom kuriva, stanujočim Szven bloka Podpisana tvrdka »poroča ivojim strankam, slanujočiin izven bloka, sledeče »poročilo Pokrajinskega gospodarskega sveta: Pokrajinski gospodarski svet bo izdajal na. Vaznice za kurivo domačinstvom izven bloka, ki so pravočasno vložila prijavo, in sicer le onim, katerih glavnr (hranitelj) ima stalno službo v mestu. Prav tako bodo sprejeli nakaznico tudi upokojenci. V svrho čimprejšnje reiitve pro«im, da vsi prizadeti prinesejo v najkrajšem časn v mojo pisarno potrdilo o službovanju odnosno zaposlenosti glavarja v Ljubljani. Upokojenci pa naj I rinesejo potrdila ustanov, od katerih preje mojo pokojnino. FRAK J A KAČIČ, trgovina » kurivom — Celovška eeata S7. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega Kozina Antona artilerijskega poročnika-lehnika se zahvaljujemo vsem, ki so ga »pre. mili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali vence in cvetje na njegov prerani grob, čč. gg. duhovnikom-knratom za njihove molitve, gg častnikom in podčastnikom ter donio-braneem 3. voda železniške baterije in grosupeljske posadke za njihove govore nn grobu. Dalje zastopstvu Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva in zastopstvu nemškega odd. pri 3. vodu železniške baterije za njihov venec in govor na grobu. Jnrjevica pri Ribnici, 23. maja 19«. Žalujoča družina KOZINOVA in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste nam pomagali pri izkopu, prevozu in pogrebu naših dragih dr. Kožuha Ludvika ^ sodnika Lojzeta Zalokaria in bratov Rožancev ge toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo-častiti duhovščini, gg. bogoslov-cem za spremstvo in petje, gg. govornikom, Lichtenthur-novemu zavodu, akademikom in dijaštvu, ki so v tako polnem številu počastili naše drage. Ljubljana, dne 27. maja 1944. D r n ž i n e : Rožanr, Kožuh in Zalokar. Zahvala vsem, ki ste ob prerani izgubi našega dobrega šo-proga in očeta, gospoda Janeiiča Antona sočustvovali z namL Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in onim, ki so v pokojnikov spomin obdarovali uboge, dalje gg. stanovskim tovarišem, uslužbencem podjetja, in vsem,. ki ste nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v blagem spominu 1 Ljubljana, 26. maja 1944. Žalujoči ostali Filr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Rramarič m , ilerausgeber, u' Jatelj! Lni. Jož« Sodja — ScbrUUeiter, Oiedaik) Janko U&lnei, <