DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-*II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CBNA: posamezna številka L 25 •— Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 21 Trst-Gorica, 24. maja 1957 Izhaja vsak petek Za strpnost in razumeuanje V torek je bil v palači Chigi v Rimu prvi sestanek mešane jugoslovansko - italijanske komisije, ki je po členu 8 Posebnega statuta poklicana, da pomaga in svetuje v vp\'ašanjih, ki se nanašajo, na zaščito navadnih manjšin na' področju nekdanjega, Svobodnega tržaškega ozemlja. Kot smo že poročali, načeljuje italijanski delegaciji svetnik poslaništva dr. Pasqu ustava v 'tem oziru še nar dalje kršena. V Gorici je v kinu »Moderno« govoril bivši poslanec Zanfagnini, ki je prikazal ne le pravne, ampak tudi politične, gospodarske in finančne razloge, ki govore za nujno izvedbo deželne avtonomije, ki •bo pri nas imela značaj posebne avtonomije. K debati se je oglasil tudi prof. Furla-netto, ki je med drugim z vso vnemo potrdil pravilnost govornikove napovedi, da se mora jezikovnim manjšinam zagotoviti pravica do rabe lastnega jetika tudi v javnosti. Prof. .Furlanetto pa je dodal še to, da je v obmejnih krajih potrebno učiti mladino jezika sosedne države, za.to je predlagal, naj v naših krajih poučujejo v vseh šolah, 'tudi italijanskih, slovenščino, v jugoslovanskih obmejnih krajih pa italijanščino. Predlog prof. »Furla.netta se nam zdi zelo pameten. SOVODNJE K poročilu, ki ga je prinesla zadnja ■»Demokracija« o škodi, ki jo je napravil zadnji mraz, moramo pripomniti, da pri nas trpimo 'največjo škodo na žitu. Kmetje namreč ugotavljajo, da 'bodo primorani pšenične posevke pokositi in njive sj čem drugim posejati. Predsednik kmečkega sindikata deli članom tiskovine za .popis škode. Morda se ta popis vrši na pobudo goriškega. zveznega sindikata in ima namen predložiti vladi prošnjo za pomoč. Kmetom, ki niso člani tega sindikata in nimajo svojih tiskovin, priporočamo, da prosijo .tudi oni za 'take tiskovine in popis škode predložijo na primer vodstvu Kmetsko-delavske .zveze ali vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici ali pa prefekturi sami s prošnjo za dostavitev na pristojno mesto. * * * (Pristojno ministrstvo je naši občini dovolilo najem posojila v znesku 2,790.000 lir za kritje -primanjkljaja v proračunu prejšnjih let. SDZ za naše kmete prizadete od zmrzali V .zadevi šikode, ki jo je povzročil našemu kmetijstvu zadnji mraz, je Slovenska demokratska zveza poslala g. prefektu v Gorici naslednje pismo: Gospod prefekt! Zadnji mraz je povzročil kmetijstvu naše province tako občutno škodo, da, jo moramo smatrati za pravi gospodarski zlom. Zaradi tega za prizadete kmetovalce ne bo dovolj, če se jim samo znižajo davki (kar sicer tudi želimo), ker bi to v mnogih primerih ne pripomoglo bistveno k izdatnemu in učinkovitemu olajšanju posledic nesreče. Neobhodno potrebno je tudi posredovati pri vladi in zahtevati nujno in izredno pomoč za oškodovane, ki so po veliki večini majhni kmečki posestniki, katerih življenje odvisi od letnega pridelka in ki nimajo prihrankov in drugih dohodkov. Ta vrsta kmetovalcev, ki je značilna za našo provinco, je nepopravljivo oškodovana ne samo za letos zaradi uničenega pridelka, temveč, zlasti kar se tiče vinogradov, tudi za prihodnja leta, ter zasluži posebno upoštevanje. Spričo tega podpisano vodstvo Slovenc ske demokratske zveze prosi Vaše blagorodje, naj nujno sporoči vladi potrebo hitre pomoči. VODSTVO S D Z V GORICI * * * Razni glasovi ugotavljajo škodo, ki so jo kmetovalci utrpeli zaradi zadnje zmrzali in predlagajo, naj se prizadetim odpišejo davki, odnosno naj se jim na kak način priskoči na pomoč. Vodstvo SDZ v Gorici je zadevo preučilo s stališča stvarnega položaja, ki je s to škodo nastal, in je prišlo do prepričanja, da je prizadetim kmetovalcem potrebna izredna in izdatna pomoč, ki jim jo lahko nudi samo vlada. Izbris davkov zaleže le malo in morebitni pripomočki krajevnih oblasti in ustanov tudi ne u-tegnejo ozdraviti rane, ki je zelo huda. Zato je pravilno ravnalo vodstvo SDZ iz Gorice, ko je zavzelo stališče, ki ga o* .svetljuje gori navedeno pismo, poslano goriškemu prefektu. Vlada je ob raznih nezgodah prihitela prizadetim na pomoč z .izrednimi ukrepi. Tako ob poplavi v kraju 'Polesine in ob nalivu v Kalabriji, Saj je znano, da zaradi naliva v (Kalabriji plačujemo vsi,’ tudi naši sedaj oškodovani kmetovalci, poseben davek. 'Naj. vlada izglasuje izredne ukrepe tudi za pomoč oškodovanim kmetovalcem naše province. Zalmalno pisma SDZ g. prefektu Slovenska demokratska zveza v Gorici se je z naslednjim pismom zahvalila novemu goriškemu prefektu g. dr. Nitriju za nastopni pozdrav: Gorica, 7. maja 1957. N j. Ekscelenca dr. Giacinto Nitri, prefekt Gorica Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se Vam, Ekscelenca, iskreno zahvaljuje za pozdrav, ki ste ga ob prevzemu poslov prefekta goriške province blagovolili poslati tudi naši organizaciji. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici pozdravlja istočasno Vašo Ekscelenco Z zagotovilom, da bo lojalno sodelovalo, kadarkoli bodo koristi province to zahtevale. Končno izjavlja, da popolnoma zaupa v delo, ki ste ga, Ekscelenca-, začeli v tem jezikovno mešanem ozemlju, in Vas prosi, da bi se z dobrohotnim upoštevanjem in svobodoljubno pozornostjo ozirali na svojstvene potrebe slovenskega prebivalstva. <.Z voščili za srečno bivanje v Gorici ostaja z odličnim spoštovanjem Vodstvo Slovenske demokratske zveze Učitelj Šuligoj dr. Birsov naslednik v občinskem svetu Zaradi smrti dr. Birse zasede njegovo mesto v občinskem svetu učitelj g. Albin Šuligoj iz Gorice, Viale XX Settembre, ki trfenutno poučuje v Doberdobu. G. učitelj Šuligoj je star 30 let in je kot kandidat' na Slovenski listi z lipovo vejico .prejelvna lanskih decembrskih volitvah toliko preferenčnih glasov, da je sedaj izvoljen na četrtem mestu. Čestitamo! t Dr. KAREL BIRSA V petek 17. t. m. ob 8.30 zvečer je u-nvrl v Gorici gospod dr. Karel Birsa, star 62 let. Pokojni dr. Birsa je obolel meseca novembra lanskega leta na vnetju požiralnika in ni mogel uživati trdih jedil. Podvrgel se je operaciji v upanju, da bo sčasom ozdravil. Sprva je res kazalo, da mu gre na boljše, toda kmalu je vsako upanje na ozdravitev bilo zaman. Ker ni mogel uživati pravilne hrane, je iz dneva v dan slabšal, dokler ni njegovo dobro srce popolnoma onemoglo in prenehalo biti. Pokopali so ga v soboto IS. t. m. ob lepi udeležbi prijateljev in znancev na stroške občine, saj je bil od decembra 1952 do danes stalno občinski svetovalec. Po- NOVICE IZ SLOVENIJE MEDNARODNA TRGOVINA MED FLRJ IN ZSSR Odkar sta se Jugoslavija in (Sovjetska zveza spet sprijaznili, se trgovinska izmenjava med njiju ugodno razvija, še po-sehno pa po novi pogodbi, ki je bila sklenjena v Moskvi na dolgi rok. Pogajanja so se vodila tri mesece. To je prva pogodba 'na daljši rok, .trajala 'bo namreč do leta 1960. Med 'pogajanji so postale težave glede dobave sovjetske innustrijske opreme za gradnjo tovarne aluminija v Crni gori in tovarne za dušična gnojila v Pančevu. .Sovjeti so predlagali, naj se zaenkrat odloži izpolnjevanje tega sporazuma, a Jugoslavija tega predloga ni sprejela, ker bi se tako vsi gospodarski načrti za bodočnost prekucnili. talurgiji 136,. v barvani metalurgiji 122, v proizvodnji papirja 118, gumija 128, ■usnja, in obuval 117, gradiva 112, prehrane 111 itd, V 'posameznih republikah pa znaša proizvodnja v primerjavi z lansko (z indeksom 100): 120 v Srbiji, 122 na Hrvatskem,. 121 v Sloveniji,-123 v Bosni in Hercegovini, 108 v Makedoniji in 126 v Crni gori, sko 210 električnih motorjev z večjo zmogljivostjo. To je prva večja količina električnih motorjev, ki jih je tovarna zgradila .za izvoz .na Poljsko. Skupna vrednost vseh električnih motorjev, ki jih bo tovarna izvozila na Poljsko, znaša 200.000 dolarjev. JUGOSLOVANSKA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V PRVEM TROMESEČJU LETOS V primerjavi s proizvodnjo v istem roku lanskega leta je jugoslovanska industrija v prvem tromesečju letos naprado-vala. Ce je indeks proizvodnje prvega tromesečja lanskega leta 100, znaša letošnja proizvodnja v istem roku 121. V posameznih strokah pa je proizvodnja sledeča: v elektroindustriji 128, v črni me- Tito med Evropo in Azijo Madžarski dogodki so tudi v Titovi Jugoslaviji zapustili neizbrisne sledove. To dokazujejo odnosi med Moskvo in Beogradom. Hruščev je verjetno prebolel svoj. osebni polom pri izvajanju prijateljske politike s Titom, zato je Titova zvezda v Moskvi ponovno zažarela. Vlogo nespravljivega partnerja pa danes ne igra Sov-jetija, kot je bil to primer v preteklosti, pač pa Tito. Tito se očitno trudi, da .bo podčrtal in poudaril tisto, kar ga loči od Moskve, in da bi ideološka' nasprotja še poglobil. Pri tem .bi kaj lahko novo preusmeritev Hruščeve gospodarske politike z ustanavljanjem regionalnih gospodarskih svetov rezbobnal kot .približevanje svoji lastni gospodarski usmerjenosti. Sovjeti bi mu verjetno niti ne ugovarjali, ker v tem času nimajo nobenega interesa, da bi na novo razvneli ideološki spor s Titom. Sovjetska ljubimkanja pa Tita ne o-g reva jo. Madžarska katastrofa mu je dvignila veke in ga prepričala, kako močno je protikomunistično razpoloženje med podonavskimi narodi. To protikomunistično razpoloženje ga je poučilo, da bi mu vsaka pobratimija z Moskvo samo škodovala in ogražala njegove stare načrte o Titovi vodilni vlogi v Podonavju in ne Balkanu. Tako je Tito postavljen pred izbiro, ali naj postane vazal Moskve ali tekmec v tekmi za Podonavje. Mnogi znaki kažejo, da se je Tito odločil za tekmovanje. Tako vsaj zvenijo ibesede Titovega ideologa Vladimirja Dedijerja, ki snubi v zadnjem času za>-hodne socialiste za zbliženje s titovci. V nekem svojem predavanju v Stockholmu je Dedijer označil sovjetska stremljenja po integraciji v Vzhodni Evropi za popoln »fiasko«. 'Povedal je — in to ne brez Titovega dovoljenja —, da je sovjetska politika že pred davnimi časi zavrgla vsa etična načela in poskuša vzhod- noevropske dežele zvariti z »nasilnimi ■metodami«. V novi sovjetski politiki decentralizacije vidi Dedije;r zgolj »koncesijo .tehnokratov«. Na mesto centralistične birokracije, je poudaril Dedijer, bo 'nastopila vrsta »fevdalcev«, ki bo postopala podobno kot doslej. Pri tem delavstvo ne bo deležno nobenih nadaljnjih demokratičnih pravic. 'Na drugi strani, je nadaljeval Dedijer, |e nastop ruskih vojakov, ki so se upirali, da bi streljali na -madžarske delavce dokazal, da kljub sovrar štvu in terorju tudi v Sovjetiji ni bilo .mogoče iztrebiti osnove evropske kulture. V zadnjem času se je Moskva, ob raznih priložnostih trudila, da bi Titovo Jugoslavijo spet spravila v sovjetsko taborišče. Istočasno pa Kremelj gospodarsko, pritiska na Tita in povezuje svojo gospodarsko pomoč s političnimi obvezami. Te obveznosti so posebno očitne pri sedanjem ponovnem kolebanju Tita glede ameriške vojaške pomoči. Sovjetska politika v Vzhodni Evropi je krenila na napačno pot. Kar pa se je zgodilo na Poljskem im Madžarskem, dokazuje, da evropska kultura in etika po teh deželah nista iztrebljeni. Težave mariborske bolnišnice Mariborska 'bolnišnica se nahaja v hudih stiskah in .težavah, to pa zato, ker ima premalo prostorov in ne ve kam postaviti bolnike. Vedeti je treba, da' sprejema mariborska bolnišnica .bolnike iz e-ne tretjine vse Slovenije. Najbolj ov.i(ran zaradi pomanjkanja prostorov je kirurški oddelek, ki ima iz .leta v leto več dela. Statistika pravi, da. je 'bilo lani za 324 odstotkov več bolnikov kakor leta 194G. Z lo oviran je tudi oddelek za otroške bolezni, saj je ta oddelek nameščen kan- v. treh stavbah. ZELEZNlSKA PROGA KOPER - HERPELJE (Zaradi velikega in hitrega' -narašč&nija, ■bodisi notranjega, kakor tranzitnega prometa skozi reško pristanišče nastaja vprašanje razširjenja in modernizacije tega pristanišča vedno bolj pereče. Ker bi delo za dopolnitev reškega pristanišča stalo 12 milijard, za železniško postajo 10 im za gradnjo obale - 2 milijardi, kar pa. je za Jugoslavijo preveliko breme, proučujejo razni strokovnjaki možnost zgraditve železnice Koper - Herpelje, ki bi stala veliko manj. S tem bi velik'del'prometa, ki se običajno vrši skozi Reko, preusmerili na Koper. Razdalje od jugoslovanskih obmejnih postaj do Kopra so sicer nekoliko, daljše, v nekaterih slučajih celo krajše. To pa ne prinaša nobenih težkoč. ker je Koper povezan z zaledjem z moderno avtomobilsko cesto, železnica bi pa bila 'e-lektrična. V Kopru imajo na razpolago 22.450 kv. metrov še neizkoriščenega skladiščnega prostora. V mestu je tudi vehka hladilnica a zmogljivostjo 128 vagonov. Taiko ima Koper 'zelo dobre pogoje, da bi se lahko razvil v 'tranzitno pristanišče z letno zmogljivostjo pol milijona ton. Železnica pa bi .pripomogla k nadaljnjemu razvoju turizma.. CENE ŽIVIL V JUGOSLAVIJI Cene živil so bile v Jugoslaviji v raz,-nih mestih 21. aprila letos naslednje: v Ljubljani: krompir 15 din, fižol 80, goveje meso 250, jabolka 50, čebula 90; Novo mesto: krompir 16 din, fižol 60, /Ssbula 60, jabolka 65, goveje meso 250; Nova Gorica: krompir 15 din, fižol 74, čebula 75, jabolka 60, goveje meso 270 din. IZVOZ JUGOSLOVANSKIH ELEKTROMOTORJEV NA POLJSKO Tovarna »Sever« v Subotici, ki izdeluje električne motorje, je izvozila v iPolj- NOVI JUGOSLOVANSKI IZDELKI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki se je vršil pred kratkim in prav, .na tistem kraju, kjer ima prostore jesenski velesejem, je Jugoslavija razstavljala razne nove .izdelke svoje industrije. Vseh novih izdelkov je bilo tisoč, od katerih prav novih 230. Največ novih izdelkov pripada električni in radijski industriji, kovinski in. optični industriji.f greba se je udeležil tudi.tžupan dr. Ber-nardis s podžupanom Der,Simonom in mnogimi drugimi odborniki in občinskimi svetovalci vseh skupin. Seveda so bili pri pogrebu tudi vsi člar ni vodstva Slovenske demokratske zveze v Goriči in zastopnik SDZ iz Trsta. Pogreb so krasili lepi venci-, med temi venec goriške občine in Slovenske demokratske zveze. Pokojni dr. Karel Birsa je bil izredno nadarjen mož in se je izkazal ne le za dobrega odvetnika, ampak tudi za izbornega profesorja. Zadnja leta je namreč po*. učeval na Strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom, kjer so ga dijaki takoj vzljubili, ker je znal učiti tako lepo, mirno in jasno, da je snov bila dijakom zanimiva in ljuba. Do zadnje vojne je imel odvetniško pi-saimo v Ajdovščini, nato pa v Gorici Po letu 1947 je iskal stike in vezi s Slovensko demokratsko zvezo, in ta ga je na decembrskih volitvah leta 1952 kandidirala na svoji občinski listi, na kateri je bil tudi izvoljen. Kandidirala pa ga je tudi pri zadnjih decembrskih volitvah 1956, ko je bil zopet izvoljen. Ni se pa mogel udeležiti niti ene same seje novega občinskega sveta. Tudi v občinskem svetu je dr. Birsa pokazal svoj talent. Znal je namreč nastopiti vedno ob pravem času, učeno im z jasnim argumentom in besedo ter zelo u-blaženo. Sami italijanski listi so mu te dni dali to priznanje. Njegovo politično prepričanje ter delovanje s Slovensko demokratsko zvezo v občinskem svetu so slovenski nasprotniki te organizacije skušali okrnjevati. Jeli so ga prikazovati v luči opozicije do njenih, glavnih načel in programa v odnosu do slovenskih komunistov. Toda dr. Kairel Birsa,, ki je za vse to vedel, je vestno in pošteno poročal vodstvu SDZ tudi o vseh poizkusih, katerih je bil predmet, da bi se izjavil proti SDZ. Ostal je do konica mož tistih idealov, za katere se SDZ bori. '. ‘Ža slovensko javnost na Goriškem je njegova simirt velika izguba, saj smo z -njim Slovenci izgubili moža velikih vrlin in zmožnosti, zagovornika pravice in re*-snice pred sodniki in v občinskem svetu. Njegovi družini, katero je od vsega srca goreče ljubil in ji posvetil vso skrb moža in očeta, izrekamo iskreno sočustvovanje za to težko izgubo. Slava njegovemu spominu! NOVOSADSKI KMETIJSKI VELESEJEM Organizatorji letošnjega kmetijskega velesejma v Novem Sadu, ki .bo že 25., so se odločili ,da bodo odslej usmerili to prireditev bolj na komercialno pot, ne da bi seveda zanemarjali njegov poučen pomen. Velesejem naj vseeno pokaže, kake napredke je doseglo jugoslovansko kmetijstvo. ŠOLSKA PRIREDITEV V nedeljo, 26. t. m., bo ob 20.30 zaključna šolska prireditev noriških srednjih šol na- dvorišču Šolskega doma v ul. Croce. Program prireditve ibo: 1) 'Pevske točke - zbor Strokovne šole izapoje dve pesmi, zibor Nižje srednje šole tudi dve, zbor Učiteljišča tri in združeni zbori vseh šol tri‘pesmi; 2) Igra: Goldonijeva' komedija »Stric Ihta«; igrajo dijaki višje gimnazije-liceja in. učiteljišča. V VINOGRADU — Trte moramo opleti tako, da odstranimo vse nepotrebne izrastke, t. j. vse one poganjke, ki nimajo grozdja, odnosno, ki nam prihodnje lete ne bodo služili. Pozneje, pred cvetenjem grozdja, bomo prednje poganjke preščipnili nad četrtim listom nad grozdom. Poganjke, ki so bolj šibki, pa ne preščipava-mo. Ce je rašča trte bujna, ne bo škodovalo, če v not radosti odščipnemo po kakšen Ust pod grozdom. Na ta način bo trta bolj prezračena. Pod trto .bomo tudi '.skrbeli, da se ne zarodi plevel, ker ta pospešuje pojav peronespore in plesnobe. iSedaj, ko so trte, ožgane po slani že začele poganjati, lahko odstranimo vse o-,ne dele, ki ne odganjajo. Kjer je slana ožgana stoodstotno, kakor smo že zadnjič pisali, bomo morali trte’ obrezati ali pa omandati vse, kar n^ bo služilo prihodnje ZAHVALA V petek 17. t. m. je umrl naš mož in oče dr. Karel Birsa odvetnik, profesor in občinski svetovalec v Gorici. Ob tej težki izgubi nam je bilo v tolažbo odkrito sočutje dobrih ljudi, katerim se toplo (zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo č. g. duhovniku, ki ■je vodil pogreb, zdravniku g. dr. Bregantu za njegovo skrb v dolgi bolezni, g. županu dr. Bernardisu, 'ki je odredil pogreb na stroške občine in se je pogreba udeležil s številnimi gg. svetovalci, darovalcem vencev in cvetja, vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici in zastopniku SDZ iz Trsta, gg. profesorjem in dajakom slovenskih šol, vsem sorodnikom, znancem .in prijateljem, ki so se v tako lepem številu poslovili od dragega pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Gorica, 20. maja 1957. ZENA IN OTROCI. leto .za rodilni les. Kjer v novih poganjkih opazimo grozdni zarodek, poganjka ne odstranimo, ker 'bo to grozdje, sicer pozno, a bo dozorelo. ■NA NJIVI — Opazilo se je, da je ponekod slana škodovala tudi pšenici, zlasti oni, ki je že bila v klasju. Poškodovano ■bilko spoznamo po .tem, da je pod klasom v dolžini nekaij centimetrov rjava. Na tem mestu se to steblo posušilo in sok bo imel dotoka do klasa in zato ne bo dozorel. Vsak kmetovalec naj preceni tako škodo, in če vdi, da je poškodba tako izdatna, da se ne izplača pustiti pšenice v dozorevar nje, naj jo pokosi dokler je še sveža, in naj jo posuši za krmo. Tako njivo posejemo nato zgodnjo koruzo, kakor je n. pr. »Visconsin«, »Funx 114«, »U 41«. NA TRAVNIKIH IN SENOŽETIH — Seno moramo pokositi pravočasno, če hočemo dobiti dobro in tečno krmo. Najprimernejši čas je, ko so trave v cvetju, 'kei; imajo takrat v sebi največ hranilnih snovi. Prezgodaj pokošena trava se težje suši'in poleg tega .zgubimo tudi >na teži. Pre-poizno košena .trava pa: je že kolikortoliko olesenela in zato težko prebavljiva in i-ma v sebi manj hranilnih snovi. Paziti moramo tudi, kolikor je mogoče, da nam sena, ki ga sušimo, dež ne zmoči, ker bi s tem zgubilo na vrednosti. Tudi ne smemo spravljati sena, 'ki ni še dovolj suho, ker 'bi se pokvarilo. Ko je seno dovolj sufyo, daje od sebe prijeten duh. Vsekakor je pravilno, da seno pri skladanju nekoliko posolimo. Zlasti je (to potrebno, če smo primorani iz peterega koli vzroka vskladati nepresušeno seno. Sol vpiva vlago in prepreči tako plesnitev. Količina soli naj bo en četrt do pol kilograma' na sito kilogramov sena., kakor je pač seno .bolj ali ma.nj suho. BOJjJSA GOSTILNA V GORICI ISCE PERFEKTNO KUHARICO. 'PLAČA DOBRA. -- Naslov v .upravi lista. BITKA ZA MODRO IAMO Capri in AnacaprT se borita za prvenstvo znamenitosti Ze stari geograf in filozof Strabo, ki je bil rojen leta 63 pr. Kr., poroča, da sta ■na otoku Capri dve popolnoma različni ■naselji. V nižini ležeči del z imenom Capri in udobnim, naravnim pristaniščem Marina Grande,- 'kjer lovijo ribe, in r.a višini ležeče naselje Anačapri, ki nima pristanišča, zato pa veliko vinogradov in oljčnih nasadov. Mestece Anacapri je skozi stoletja ohranilo svojo arhaično lepoto, medtem ko je naval turistov in izletnikov Capriju odvzel mnoge, svojskosti in večino staroveških čarov. Ze v najstarejših poganskih časih je bilo med obema naseljema vedno dovolj ‘prepirov, ki jih tudi spreobrnjenje h krščanstvu ni moglo odpraviti. Vse do konca, druge svetovne vojne sta obe naselji imeli vsaj skupno upravo. Sedaj pa imajo v Anacapriju svojega lastnega župana. Ta je tudi poskrbel, da ne bodo odslej dalje tujci občudovali samo Capri, 'kot se je to do sedaj dogajalo, pač pa, da .bodo obiskovali tudi hribovce, kakor jim pravijo njihovi nižinski tekmeci. V resnici so v Anacapri v zadnjih letih marsikaj storili za pospeševanje tujskega prometa. Številni tujci se v teh časih ne drenjajo samo okrog znamenite vasice Villa San Michele, pač pa se prevažajo z žično železnico na 600 m visok Monte So-laro, ki presega ves otok in nudi čudovit razgled na ves neapeljski zaliv vse tja do Amalfija na jugu in Ischijo na severu. Tujci, ki obiskujejo Anacapri, pa se sedaj lahko potegnejo px> lepi vijugasti via Pagliaro z avtom v neposredno bližino Modre jame. Prav ta cesta p>a resno ogra-ža življenjsko žilo Caprija: dohodke za prevoze tujcev iz luke Marina Grande k Modri jami. Vsak obiskovalec jame plača občini 100 lir. Vožnja pa stane z motornim čolnom prav toliko. Tik pred vstopom v ja-rno mora obiskovalec prestopiti v drug o-•zek čoln. Na tem čolnu se uleže na hrbet, ker je jama tako nizka. Tako opazuje posebnosti jame. Te vožnje so zelo donosne,1 in mnogi ribiči -zapuščajo -med turistično ■sezijo svoje ribiške čolne in mreže in — lovijo tujce. Nova avtomobilska cesta, via Pagliaro, je nevaren tekmec caprijskih Občinarjev. Ta cesta namreč skrajša morsko pot. ki „Dona Diana1* ’| V soboto 18. maja je bila na stadionu »Prvi maj« premiera Moreta Y Cabane komedija »Dona Diana«. Pisatelj, ki je ■sodobnik slavnega Calderona in Velasque-za. nas popelje v tedanje špansko življenje. polno romantike, V'dobo trubadurjev. Komedijo so igrali kot gostje igralci Gledališča Slovenskega primorje v Kopru. Mogoče je bilo to gostovanje v zvezi s kulturnim dogovorom med Italijo in Jugoslavijo, saj se je tudi italijanska skUjPij-na Cesca Baseggie podala v Jugoslavijo .na .gostovanje. Predstava je res dobro uspe La, saj so .gledalci in prijatelji odrske umetnosti, i-meli priliko gledati nove igralce, ki ;so svoje like podali na čisto r.ov način. Najbolj je ugajala interpretacija Marge Fine v naslovni vlogi. Skoda, da je bil o-bisk precej slab, kar gotovo ni najbolje učinkovalo na igralce. .SNG je zopet pokazalo, da se trudi za čim večjo umetniško izobrazbo svojega občinstva. Zelo koristno bi torej bilo, če bi tudi v bodoče ostali stiki s Koprčani tesni. S. R. itnniiiiiiimuiuiiiHiiiiiiimiiumiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiniiminiumiiiuiniiuHuiHiiiiiuiiiiniiieiiiiiiHiiimiimiiniimiiniiiiiii! POP ČRTO kreposti in vrline komunizma in rdečih tiranov XIX. Grešni kozel za gospodarski polom Vso 'krivdo za gospodarski polom v dobi med leti 1948 in 1951, ki je bil nujna posledica surove preusmeritve češkoslovaškega gospodarstva v korist sovjetskih iakoriščevalnih potreb so naprti,U seveda svetovnim zarotnikom v Washingtonu, Piariiu in Londonu in njihovim pomagačem v komunistični vladi v Pragi. Vse to pa je spadalo med sabotažna dejanja cio-nističnih zarotnikov. Ti so bili krivi, da je Češkoslovaška ostala brez goriva, da je energetično gospodarstvo odpovedalo, da' je vladala v kemični industriji popolna zmeda, da se je finančno stanje države zrušilo v samih temeljih, da je kmetijstvo zdrknilo na rob propada in da se je razbohotilo čjno borzijanstvo. Cilj procesa proti družbi Slansky et Oo. je bil zasnovan na nujni potrebi komunistične strahovlade, da si najde grešnega kozla za^ gospodarski polom v državi. Prav zato so tudi vso -sodno komedijo prenašali po radiu. Potrebno si je namreč predočiti razpoloženje ljudstva, ki je vladalo v deželi v tistih predbožičnih tednih leta 1952. Prebivalstvo je bilo že drugič zaporedoma pred božičnimi prazniki brez dodatkov v živilih zg praznike. Plače je vladavina ponovno znižala. Celo ze dojenčke so črtali preskrbo z mlekom; matere so se morate zadovoljiti s kondenziranim mlekom. Sladkarije in čokolado so poznali samo še iz pravljic. To vse na koncu toliko opevane petletke. £ Kako so :se oddahnili Klement Gctt-wiald in njegovi moskovski gospodarji, ko je obtoženec Trajka, vrhovni poglavar meri -kakih 3000 metrov na nekaj sto metrov. Samo zadnja pot v jamo bo še preostala malim, ozkim čolnom, če se bo enkrat 'Udomačila navada, da bodo -tujci potovali do Mcdre jame z avtom. Pa tudi ta zadnji ostanek morske romantike bo izginil, če se bodo pridobitniki v Anacapri domislili, da izkopljejo rov v pečino in -s -tem omogočijo dostop v jamo po suhem, po stopnicah ali morda celo z dvigalom. Vse to so preračunali anacaprijski Občinarji v zavesti, da se današnjim izletnikom hudo mudi. Kdor pa ima čas in ljubi smaragdno morje ter se misli na »si- renskem otoku« — tako imenujejo Caprj-čani svoj otok že od Odisejevih časov dar lje — zadržati več časa, ne bo opustil priložnosti va se -bo poslužil morske poti — giro deli'Lsola. Tako t lahko občudoval tudi še druge jame: zeleno, rdečo, belo in čudežno jamo, ki spominja s svojimi fantastičnimi kapniki na indijsko arhitekturo. Otok Capri pa nudi za nedrvečega obiskovalca še mnogo drugih zanimivosti. Posebno lepi so krajši ali daljši sprehodi med vinogradi in oljčnimi gaji. Tudi za kako plezalno turo je na Capriju priložnost. NEAPELJSKI. 2fl4.IV/ ~ - --HoPBA-JflMfl-___________ .*T>g.725j^fe, _ Marino i-V — Granda^ Damccula Monte. . Tiberio ________ _ _ CAPRI •' jama - — Cosunzo Mulino a vrnio o ANACAtMitf Piažza Monte* v ičiEN* JAMA' Uredba o oarčeuanju Kako so v drugih mestih izpolnili u-redbo o varčevanju, tega, tovariši, ne vem. Pri nas v Borisovu se je vsekakor zelo -dobro obnesla. Samo zadnjo zimo so v 'našem uradu prihranili sedem sežnjev (2,3 metra) -smrekovih drv. Ni slabo, kaj? Ce bomo deset let tako varčevali, bomo prihranili 70 sežnjev. V sto letih jih bo za tri ladijske tovore, in čez tisoč let 'bomo, lahko odprli državno trgovino s kurivom. (Naš šef je eden, iz ljudstva. On se z nami o vsem posvetuje. Z nami se razgovar-ja kot s svojimi najbližnjimi sorodniki.Ce-lo po kako cigareto nam včasih navrže. Nekega dne je stopil v pisarno in dejal: »No, fantje, sedaj pa bo šlo zares! 'Potrebno je zboljšanje in varčevanje na vseh koncih in krajih...« Kaj in kako naj varčujemo, tega seveda ni vedel nihče. Zato s-mo sklicali miting, da bi se pogovorili, kje in kako naj varčujemo. Mcrda bi odtegnili plačo knjigovodji, temu sivemu vragu? Ali pa kaj drugega? Sef pa je dejal: »Ce1 tega sivega hudiča ne plačamo, bo gotovo zdirjal -na sindikat. Ne, to ne gre. Moramo iztakniti že kaj drugega.« »Ce je mednarodni položaj tako zanič, če je s-ploh vse tako mizerno..., potem bi n. pr. lahko opustili kurjenje toaletnih prostorov,« je predlagala naša čistilka. »Zakaj bi po nepotrebnem tratili drva? Toaleta vendar ni salon.« »Dobro.« smo dejali. »Toaletnih prostorov torej ne bomo več kurili. Morda bomo pri tem prihranili sedem sežnjev drv. Ce je tam mraz. nič hudega. Ce bo tam ledeno, se vsai nihče ne bo po nepotrebnem tam zadrževal. S tem se -bo delovna storilnost samo povečala.« Tako smo tudi odločili. Toaletnih prostorov ni- Soutetshi napad na skupno tržišče •e* '.T • (Dopis iz Ženeve) (Na obrežjih Ženevskega jezera razsaja v teh dneh prava politična -burja. V stekleni palači evropskega sedeža OZN v Ženevi zaseda Evropska gospodarska komisija (ECE). Sovjeti so, kot je to že njihova tradicionalna razvada, tudi to priložnost uporabili za težak propagandistični napad na skupno -tržišče in Evratom. Vsak poizkus Evrope, da združi svoje gospodats-ke in znanstvene sile-, da .bi se približala obema orjakoma., Združenim državam in Sovjetiji, poskušajo Sovjeti z vsemi silami preprečiti. Sedanja komunistična ofenziva je morda najhujša od vseh, odkar se je porodila leta 1948 Evropska enotnost. Razpravljanja sovjetskega načrta o »francoskem gospodarskem sodelovanju s Sovjetijc« nudijo priložnost za nove sovjetske propagandistične tirade. Moskovski poizkus, da bi izrabili zasedanje ECE za raztreskanje zahodnoevropske fronte pa je propadel zaradi energičnega posega belgijskega delegata Andreja Philips. Ta je sovjetskemu delegatu Caharovu pošteno opral glavo. -»Ce ste o mirnih namerah Zahoda prepričani, potem ne predstavlja evropska skupnost nobene nevarnosti 7.a Sovjetsko zvezo« je dejal Forthomme. »Ce pa o tem niste prepričani,« je -nadaljeval Forthomme, »potem so vsi vaši predlogi o gospodarskem sodelovanju celotne Evrope s Sovjetsko zvezo čista propaganda, ki naj bi v naših vrstah povzročila -zmedo in v-zbujala prazna upanja.« Andre Philip je izjavil, da sovjetski načrt ne prinaša ničesar novega: sovjetske tststvene točke so že zapopadene v okviru ECE, katere član je tudi Sovjetija. Luksemburški delegat pa jo je Sovje- tom takole zagodel: »Skupino tržišče in Evratom bi ostala črka, če bi s tem ne ■bili soglasni evropski narodi. Ze izvršeno, vzhodno integracijo pa so Sovjeti zaukazali . -brez povpraševanja vzhodnoevropskih narodov, ki bi gotovo radi povedali svoje mnenje o tej -zadevi. N^jnovejše 'izkušnje so »magacšnski« obliki branja, ki se je tako mogočno — in .ne vedno koristno — uveljavila pri drugih narodih. Tržaški radio je »Utripom« očital žu-r- IIIIIIIIllllllllllllllllII!!!lllllll|[!lllll!l[|||||llll[IH!lllll!IIIIIIUIIIIIIII!llll!llll!!tlll]llllllll1lillllll!llllllill!llllllllllllll!lllll!llll!!}ltl)ll!l!!illlll!IIJIl!lllll na-listično prikrojenost; meni se dozdeva, da je prav ta poudarek hotena značilnost »Utripov«. Čistih književnih revij imamo sedaj že kar lepjo število ,za -naše razmere. Da bi se vse t-udi ohranile. V poplavi tujega tiska pa je »magacin-sko« prikrojeno branje z zdravo, lahko dojemljivo vsebino večini našega ljudstva, posebno mladini, gotovo v vsestransko korist. Prav zato bi priporočala SPM, da zamisel, četudi samo v dveh letnih izdajah, nadaljuje in po možnosti še izpopolni. Literarni natečaj evki iz daljne tujine so tako prisrčni. Poštne poti pa tako dolge. Razpršene Slovence po vseh celinah in državah bi morali počasi pritegniti v krožek sprostitev čustev Slovencev in Slovenk: v resnično utrip>anje slovenskih src po vsem svetu. Obilo uspehov vam iz srca želi Pavla Velikonja Opomba uprave: V zalogi imamo nekaj izvodov broširanih »Utripov« z ličnim ovitkom. Naročila sprejema, dokler zaloga traja, uprava »Demokracije«, Trst, ulica S. Ana stas io 1-c. smo kurili. Izračunali smo tudi, koliko drv bomo na ta način prihranili. V resnici je bilo prihranka točno sedem sežnjev drv. Prav takrat pa, ko smo. pričeli varčevati z osmim sežnjem, je v deželo pogledala -pomlad. To nam je bilo kar nerodno. Ce bi te vražje pomladi ne bilo, bi prihranili še 'najmanj pol sežnja drv. Skratka, pomlad nam je prekrižala nekaj varčevalnih računov. Končno p« sedem sežnjev drv tudi ni od muh, saj pri nais drva ne pobiramo na cesti. Vsekakor je zaradi mraza počila v toa-i letnem prostoru cev. Ugotovili pa smo, da je bila cev napeljana še v časih carizma. Take cevi pa je treba z vso odločnostjo izkoreniniti. Do prihodnje jeseni bo šlo tudi brez cevi. Takrat pa si bomo že kako pomagali, saj toaleta končno res ni salon! Mihajl Soščenko TRŽAŠKI PREPIHI PODPIRAJTE SDD DAROVI: V počastitev spomina pok. Ivana Panjeka daruje družina Marta Pu-halj L 5.000 za SDD, L 5.000 za sklad .Sergija Tončiča in L 5.000 -za. šolsko blagajno Višje realne gimnazije. 0 sopotnici vesti in časti Ne vem sicer zanesljivo za številko in druge podatke Fic-kove osebne izkaznice, ker sem popolr.a ničla v udbovskih veščinah, poznam pa junaka, ki je pred desetletji zbežal y Jugoslavijo. Ce bi ga takrat dosegel današnji Fickov opomin, -bi si prihranil nekaj desettisoč begunskih kilometrov in -bi doma ostal. V Jugoslaviji se je z odprto malho prekladal s stola na stol. V nekem štajerskem mestu se je še okupatorju poklonil, nato pa jo je junaško pretegnil nekam v notranjost Italije. Od tam jo je pricvrl v naše mesto. Nekdaj goreči demokrat, se je čez noč preobrazil v vnetega sopotnika. Tako je tudi tu stalno na potovanju, na begu; če že ne s sedalom, pa vsaj z mislijo. Ne vem, če sta s 'Fickom kaj v žlabti, tudi ne vem, če se nista -kaj sprla, vem pra, da je bil ta junak v zadnjih 30 letih skoraj neprestano na begu. Tako je po*-ni-štvo postalo njegova osebna strast. Gotovo je 'Ficko ob svojem modrovanju 'Z »Utripi« mislil prav nanj — upam. da ne iz nevoščljivosti — 'ko je v nedeljo v »Pr. dn.« odigral ie hudo obrabljeno ploščo nekdanjih lonjerskih papig, ki so jo vrtele po notah tovariša Kraigherja od jutra do večera: »Ma kaj se taki, ki bežijo od svojih, delajo mu Cenike? . . . Doma bi ostali in pomagali popravljat Dom . . . (kot to tako vzorno počenja Fiokof!) . . . Tak, ki beži, nima mirne Vesti in Časti!« Ubogi naš junak, nekdanji begunec in današnji sopotnik, kolikokrat se mora vsak dan delati za mu Cenika!! Bogve, če se je Vest temu junaškemu sopotniku, o katerem res ne vem, če je s Fickom kaj v žlah-ti, končno pomirila ob bogati mizi narodne imovine in če se je napojilo' njegovo — ne ravno skromno — Častihlepje? To bi nam vsekakor moral Ficko še .pojasniti. Sicer p>a Vesti in Časti ni pri poklicnih sopotnikih nikoli v izobilju. Podgorska SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE -in GLASBENA MATICA v Trstu V soboto 25. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« in v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU zaključni predstavi operete PL9NIHSK9 R0Ž9 narodno-gospodarskega odseka pri državnem prrecLsedništvu, -t. j. z najodgovornejšega mesta v državi, priznal: »Da vlada danes pomanjkanje v državi, da imamo pri nas še vedno živilske nakaznice, je moja izključna krivde.« 'Med procesom Slansky et Co. se je odkrilo hudo temno poglavje medsebojne neusmiljene borbe v komunističnih vrstah za oblast. Ko je IX.,partijski kongres leta 1949 zasedal-v Pragi, je partijska tajnica Marija Svermova povedala, da so med 1. oktobrom 1948 in 31. januarjem 1949 izključili iz partije 107.133 polnopravnih članov in nad pol milijona partijskih pripadnikov. Na kongresu so ponovno določili Klementa Gottwalda za predsednika partije. Novemu sedemčlanskemu tajništvu centralnega komiteje je pripadal Rudolf Slansky kot glavni tajnik. Od vseh ščdmih članov partijskega tajništva ni niti eden preživel 1953. leto. Izmed njih je Gottw-a,ld — morda — umrl naravne smrti: na posledicah- pre-hlajenja na pogrebu- Stalina'. Pogon pričenja Februarja 1950 so v nekem urad n: m poročilu centralnega komiteja prvič govorili o .»agentih zahodnih imperialistov in o Titovi kliki« v visokih p>artijskih vrstah. S tem pa ni bil mišljen S!ansky. Nasprotno: Slansky je bil prvi kolovodja pogonov na- komunistično divjad. Kmalu za 'tem so naperili vse svoje maščevalne naklepe proti »meščunsko-nacionalistične-mu odklor.arju« Vladimirju Clementisu, ki je moral odstopiti kot zunanji minister. Vendar zaenkrat odstavljenih funkcionarjev niso postavljali pred sodišča. Zaupali so jim podrejena mesta. Clementis je postal bančni ravnatelj. Kmalu pa je pričelo komolčenje za oblast po vzorih sestradanih volkov, ki se med seboj koljejo na življenje in smrt za kos oglodane kosti. Rudolf Slansky je sodil, da je napočil njegov trenutek za splošen napad na svo- je ose-bne nasprotnike. Ti so bili pomeša-ni med raznimi odseki komunističnega u-stroja. Tu je bil n. pr. Got-ttvald, ki kot državni predsednik na Hradčanih ni bil več tako uslužen. Tu je bil nerodni in omejeni ministrski predsednik Zapx>tocky, zagrizen nasprotnik židovske vodilne plasti. Končno je tu tako imenovana skupina Svermove. žene partijskega voditelja Jana Sverme. Prodana nevesta Svermova, vplivna in histerično in-tri-gamtska partijska tajnica z močno poudarjenim erotično pobarvanim političnim fanatizmom, je ljubica bmskega partijskega tajnika Slin ga. Okrog sebe je izbrala častihlepno kliko, ki je prisegla smrt Slanskyjevi skupini. Slansky je po splošnem prepričanju lastnoročno pobil med partijsko borbo moža Svermove, da bi se polas-ti-l žene in odstranil ,na ta način svojega nevarnega1 partijskega -tekmeca. Taki umori so bili takrat na dnevnem redu ne samo med češkimi komunisti. Slansky pxa se je Svermove kmalu naveličal — prodana nevesta je našla zatočišče pri Slingu. Na maščevanje pa ni pozabila. Meseca oktobra 1950 je Slansky aretiral Slinga. Pri seji centralnega komiteja februarja 1951 je Slansky Slinga obdolžil, da je član mednarodne vohunske mreže. Marija Svermova je poskušala1 braniti svojega ljubčka, zato so jo ob zaključku seje izključili iz partije. Ista usoda je -zadela Vladimirja Clementisa in celo vrsto drugih nekdanjih partijskih poglavarjev. Ko je že bila- v 'teku splošna »žeh-ta«. je Slansky pozaprl vso skupino Sverma. Obračun je bil popoln in učinkovit, maščevanje tipično komunistično. (Dne 31. julija 1951 je bil petdesetletni Rudolf Slansky na sami konici svoje o-blastniško-teroris-tične slave. Gottwalda in Zapotockega je dobro potlačil. Najpo- membnejši pristaši skupine Sverma so se? deli po ječah. V številnih brzojavkah in spomenicah slavijo Klanskega kot junaka vseh časov. Njegovi sovražniki pa medtem niso počivali. Poznali so nasprotja med njim in Gottwaldom. Svermova in Sling sta storila med številnimi zasliševanji vse, da očrnita 'Slanskega. Tudi Kremelj ga je pustil na cedilu. Pet tednov po hrupnih proslavah Slan-skyjeve petdesetletnice in po podelitvi kolajne »reda socializma«, ki so ga prav za to priložnost ustanovili, so 6. septembra 1951. leta prebrali na seji centralnega komiteja pod predsedstvom Gott-\valda obtožbe Svermove proti Slanske-mu. Nastala je prava burja. Slansky je moral odstopiti kot generalni partijski tajnik, »dokler se zadeva ne razčisti«. Postavili so ga za namestnika ministrskega predsednika. Vendar komaj 14 dni p>o i-menovanju, 20. septembra 1951, so ga a-retirali, 27. novembra pa mu odvzeli tudi to čast. Dne 6. decembra je Gottvvald objavil, da je bil Slansky aktivni in sovražni zarotnik. Povedal je -tudi, da so ga razkrili z izjavami agenta Slinga in njegovih pajdašev. Centralni komite je pujrdil njegovo izključitev iz partije. Machiavelli na Hradčanih Prava vražja spletka komunistične a-ziatske pokvarjenosti. Mizarju iz Dedič, Gottvvaldu, bi nihče ne prisodil toliko hudobije. Mnogi so še danes prepričani, da je bil dejanski duhovni oče te potegavščine pok. Jože Stalin. Tako se je končno odločila težka- borba za oblast in osebne dobičke v vrstah češkoslovaške komunistične partije. Podtalna borba med Slanskym in kliko Svermove na eni strani in med Sianskym in 'Gottwaldom na drugi strani. Gottwald in Zapctocky sta mirno opazovala, 'kako je Slansky Svermino skupino stlačil v ječo in kako se je Slansky sam prekucnil v . temnico praških zaporov. Sam čistilec je bil piorinjen med smeti. To je bilo za Gottwalda največje maščevanje, ki ga pri medsebojnih obračunavanjih poznajo le •kapitalni gangsterji. Tako se je proces skupine Siansky Izkazal kot zverinska -borba v vodilnem gremiju komunistične države, borba, ki pozna samo zakone in moralo džungle: surova, zvijačna, brez skrupjolov, banditska; 'borba morilcev. To p>a je bila samo ena stran umazanije, ospredje. Za kulisami pa je delovala nevidna reka, ki je natezala vrvice, na katerih so bili privezani sodniki, državni tožilci in obsojenci. Vse te figure so bile zgolj igralci, l-utke obsežne in sijajno režirane igre. Geslo celotnega procesa je bilo: cionizem. In prav 'to geslo je bilo px>litična senzacija, tega procesa. Medtem ko so Gottvvald in njegovi tovariši na Pankracijevi vzpetini v Pragi lahko temeljito obračunali s svojimi o-sebnimi sovražniki, je 'Stalin Izkoristil ta proces za šiioko in globoko zasnovano demonstracijo. Ta protižidovska krvava demonstracija je bila začetna vaba za ves arabski svet. Pred šestimi leti je Stalin obrnil svoje imperialistično - spletkarske p-oglede proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu. Fanatično vernim Arabcem Stalin nj mogel postreči z brezverskim komunizmom, zato je s svojo aziatsko prekanjenostjo zagrabil za protižidovsko o-rožje, čeprav so v Sovjetiji in p>o vseh priprežniških sovjetskih kolonijah prav 2idje zabetonirali praktični komunizem. Zopet se je enkrat potrdila »hvaležnost« komunističnih poglavarjev. Vse to, kar smo doživeli v zadnjih mesecih v Egiptu, Siriji in Jordaniji, vse to je bilo maslo starega intrigama v Kremlju. Na srečo se je zaradi smrti histeričnega hazarderja s človeškimi življenji in usodami celih narodov Stalinovo mask) raztopilo na Sinajski puščavi 'in Sueškem prekopu. (Se nadaljuje) Htamska propaganda In diktatorji Vse diktature so milijonkrat strašnejše kot je sam obstoj vodikove bombe Letošnje splošna spomladanska propagandna ofenziva sovjetskega bloka se .je zaradi poizkusnih atomskih razstrelitev po .sibirskih stepah zakasnila.. Prav zato pa ie v teh tednih izbruhnila s podvojeno silo. Ko se je v Sibiriji raz.tres-ka.la osma sovjetska vodikova bomba in so tako Sovjeti svoje delo atomskih raziskovanj zaključili, so udarili z atomsko propagandno ofenzivo v svet, ne zaradi človeških blagrov, ki jih ne pee potemtakem stokrat večje kot pa je dodatna doze, ki 'bi jo sprejemali, če bi nada.ljevaiH s poizkusi v dosedanjem obsegu. Tu n? gre za poskus podcenjevanja atomskih nevarnosti, pač pa za' pametno presojanje stvari ob zahtevi, da bi se morali mijogo energičnejše varovati proti neposredno grozečim velikim nevarnostim, r redno si belimo glave z daleč manjšimi bojaznimi. Ob istem času, ko ie po nesrečnem slučaj« pepelni prah zajel parnik »Pukuryu Maru« — kar ie kasneje zahtevalo eno smrtno žrtev — in so iz tega dogodka sko- , „«• SPT,i7p„f,v i„ y -popinj, ort Bie.n Dien Phujiu v flndokini poginilo n? tisoče in tisoče azijskih in evropskih vojakov. Po sovjetskih taboriščih smrti je .umiralo na desettisoee delavcev in kmetov, po številnih priprežniških 'kolonijah in drugod so v množicah umirali otroci in starčki zaradi tuberkuloze, nezadostne hrane in malomarne zdravstvene oskrbe. Svetovna vest pa je razen redkih izjem — molčala. Atomske in diktatorske nevarnosti ‘Da, možje in žene vsega sveta, skrajni čas je, da. prenehamo z molčanjem! Tehnika nem je pripravila sredstva za množične umore in samomore. Skrajni čas je, da se zavemo odgovornosti! Teh naših vzklikov in protestov pa ne pošiljajmo na neprave naslove, pač pa tistim, ki so v zadnjih štiridesetih letih izvršili najmanj 35 oboroženih napadov .na miroljubne na^ rode. Tistim — le pokažimo s prstom na-'raje — v kremeljskih carskih dvorih, ki so zanetili po ;vsem svetu toliko krvavih revolucij in s 'temi peklenskimi zločini nad človeštvom .nadaljujejo z nezmanjšar no vnemo po vseh .svetovnih celinah. Vse 'to ne zaradi človečanskih pobud, pač pa samo zato, ker se je nekemu Hitlerju, Mussoliniju in posebno še Stalinu .zahotelo krva.vih orgij. Samo zato, ker Togliattija ali Vidalija razganja pohlep po c-blastnosti po vzorcih komunističnih po-tentatov v Vzhodni Evropi. Častihlepni oblastniki tudi prejšnjih časov niso bili drrugačni.. Tik pred prvo svetovno vojno je avstrijski poslanik v. Beogradu, baron Giesl, prejel od svojega zunanjega ministra, grofa Berchtolda obvezno direktivo: “Kakorkoli bodo Srbi reagirali — vi morate prekiniti s Srbijo diplomatske odnose in odpotovati, priti mora do vojne.« Kako sta pripravljala vojno Mussolini Jr Abesiniji in Hitler na Poljskem, nam je še v živem spominu. Kako je v novejšem času Stalin pripiav-ljal vojno .na' Koreji in v iadokini, K_ko so jo netili njegovi dediči na Srednjem, in Bližnjem vzhodu, ni treba posebej na,-glašati. Prav ta teden pa je Bulganin u-radno potrdil .Franciji., kdo lahke, v 'Alže-riji meščansko voj.no vodi in kdo je pravzaprav 'tisti, ki jo lahko tudi ustavi. Jožef Stalin je nekoč Ma-o Tse-itungu priporočal, naj 100 milijonov Kitajcev ■pokonča, pa se bo rešil vprašanja precb-Ijudenosti. Verjetno je to priporočilo bilo izkušnja a pokoli kmečkega prebivalstva v Ukrajini, ki jih je izvršil iNikita Hroščev. Kralj Ibn 'Saud je na .tiskovni konferenci v El 'Riadu 8. januarje 1954 javno izpovedal tole: »Izrael je rak v telesu a-rabskih narodov. Samo eno zdravilo je proti tej -bolezni, iztrebljenje. Petdeset, milijonov nas je Arabcev, zakaj ne žrtvujemo 10 milijonov, da .bi-lahko spet živeli v samospoštovanju?« .Dejstvo, da diktatorji vseh vrst v današnjih časih odločajo o življenju in smrti milijonov ljudi je milijonkrat strašnejše kot pa je obstoj vodikove bombe. Dejstva, ki smo jih tu površno našteli, bi morala izzvati splošno ogorčenje po vsem svetu. Svet. ki bre.z upora dopušča, da. o njegovi usodi odločajo ponoreli diktatorski fanatiki, ki lahko vsak trenutek sprožijo nov svetovni požar, tak svet bo neizogibno propadel tudi brez atomskih bomb, če se enkrat za vselej ne reši diktatur in diktatorjev. Zato ne preganjajmo določenega orožja, pač pa vsako napadalno vojno! Zavedajmo pa se, da hi Poljska, Francija, Jugoslavija in ostale države ne' propadle, če bi1 bile tako oborožene kot nacistična. Nemčija. Hitler bi v takem položaju gotovo ne tvegal droge svetovne vojne, ki jo je sprožil prav zaradi neobo-rožeinosti ostale .Evrope. Opojnosti narodne nestrpnosti Lega Nazionule in zasedanje mešane italijansho-jugoslouansiie komisije u Rimi Na dan, ko je komisija iza varstvo pravic narodnostnih manjšin v smislu londonr skega sporazuma pričela v Rimu svoje delo, je odbor od Lega (Nazionale v Trstu, poslal v svet resolucijo, kjer .se zavzema za pravice' italijanskega prebivalstva v Jugoslaviji. To je prav, ker ne more ni-kdo zanikati in kratiti italijanski manjšini pravic, ki so potrebne, da chrani svoj etnični značaj in. za svoj narodni in socialni razvoj. V isti resoluciji se Lega Nazionale ba-vi tudi s slovensko manjšino v Italiji. 'Zabolelo me je, ko sem videl, kak duh še vedno vlada pri .gospodih te italijanske organizacije, kc odrekajo istočasno slovenski manjšini v Italiji pravice, ki jih zahtevajo .za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Ne -bom se spuščal v zavračanje vseh netočnih trditev. Omenjam samo stavek, ki se glasi:, »Rilevato ancora. che 1’ intioduzione eventua^e, anche se lirni-tata, del bilinguismo m queste .terre rap-presenterebbe gra.ve offesa alle medesime e tale da alterare il puro carattere i.talico delle stesse.« Naj mi bo dovoljeno eno samo vprašanje: Govori ali ne govori skozi stoletja in stoletja avtohtono prebivalstvo vse tržaške okolice, vseh občin izven Trsta, vseh tržaških predmestij in deloma IZLET SDD Z ozirom na velik uspeh prvomajskega izleta in na splošno željo udeležencev organizira Slovensko dobrodelno društvo v nedeljo 2. junija t.l. enodnevni izlet v Cortino d’Ampe zzo. Ker je število prostorov omejeno, prosimo, da se prijavite1 v tajništvu SDD v ul. Machiavelli 22-H, •tel. 36-275, do 25. maja. Tajništvo V Rimu je končno pričela zasedati jugoslovansko-italijanska mešana komisija V torek dopoldne se je v Rimu sestala na svoj prvi sestanek Posebna mešana jiUi-.goslovansko-italijanska komisija, predvidena v osmem členu Posebnega statuta, ki je bil podpisan kot II. priloga. Spomenice o soglasju v Londonu dne 5. oktobia 1954. Jugoslovansko odposlanstvo za komisijo vodi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitje Vošnjak, člani pa so: svetnik zunanega ministrstva 'Dušan Karič, inšpektor notranjega ministrstva v Beogradu dr. Mičetič, svetnik Izvršnega, odbora Ljudske republike Slovenije dr. Murko, zastopnik Okrajnega ljudskega odbora v Kopru Dušan Kolenc ter nekateri drogi strokovnjaki. ■Pred svojim odhodom iz Trsta je generalni konzul Mitja Vošnjak izjavil časnikarjem, da je mešana komisija ustanovljena kot trajni organizem dveh vlad za posvetovanje in pomoč pri reševanju vprašanj v zvezi s položajem narodnostnih skupin na področju Italije in Jugoslavije. Začetek delovanja mešane komisije je pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama. Mitja Vošnjak je poudaril, da, je prepričan, da. ita.Iijansko-juigoslovans.ka mešana komisija vodi s svojim delovanjem k uresničenju zamisli, da manjšine ne smejo biti vir .razdora, temveč most, preko 'katerega naj se razvije sodelovanje med obema, državama, ki si prožita roko v prijateljski pozdrav. Tudi vsi tržaški Slovenci polagamo veliko mpanje v začetek delovanja te komisije. .Nadejamo se, da ne 'bo ostalo samo pri lepih besedah, temveč da bodo sledila tudi dejanja.. Ko se bo to zgodilo, bo to za nas res pomenilo, da nam je napočila nova doba. Poleg obojestranske narodnostne strpnosti je .seveda v tem primeru, tudi potrebnb da pesebno jugoslovanska delegacija res vrednoti In ocenjuje vse probleme ; široke.ga občečlovečanskega in narodnega stališče, ne da bi jih prej podvrgavala morebitnemu partijskemu o-cenjevanju. Tudi o tem se moramo, vsaj demokratični Slovenci, šele prepričati. Značilna manifestacija i Kopru OB PROSLAVI 250. OBLETNICE CARLA GOLDONIJA Italijanski generalni konzul v Kopru, Guido Zecchin., je organiziral kulturni večer, na katerem je 'beneška gledališka družba Cesoo Ba.seg.gio uprizorila Goldonijevo komedijo v dialektu »Sior Toderc* brontolon« v proslavo 250. obletnice Goldonijevega rojstva. Prireditve se je udeležilo tudi dosti Slovencev, ki so navdušeno spremljali izvajanje beneških umetnikov - igralcev. 'Prireditev ni bila samo kulturnozgodovinskega .značaja za italijansko prebivalstvo Kopra, Izole in Pirana, ampak njen visok kulturno-političen pomen sega. daleč preko koprskih mej. Bila je to prvr, prava manifestacija na poti k zbližanjv med Slovenci in Italijani na tleh bivše cone B ob sodelovanju javnih oblasti in v prisotnosti visokih kulturnih in političnih osebnosti tudi s Tržaškega ozemlja. Bil je prisoten rektor tržaške univerze prof. Angioletti, predsednik pokrajine prof. Gregoretti in dosti drugih. Generalni konzul Zecchin je pri svojem obisku pred predstavo na Okrajnem ljudskem vjdboru’ med drugim naglasil, da je ciklus gol doni jak ih prireditev med italijanskim prebivalstvom v Jugoslaviji dober znak. »V ozračju vzvišene treznosti bomo nadaljevali pot medsebojnega razumevanja. In tako bomo lahko prišli do vedno bolj, zadovoljivih uspehov na področju koristnih kulturnih udejstvovanj, kar je tako važno v okviru, prisrčnih sosednih odno-šajev naših dveh držav.« Predsednik O-krajnega odbora, A. Dujc, je v odgovoru poudaril, da bo Okrajni odbor tudi .v bodoče strogo spoštoval napram prebivalstvu italijanske narodnosti obveze, ki sta jih obe državi sprejeli .glede narodnostnih manjšin. 'Pozdravljamo odkritosrčno vsak korak, ki vodi k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju obeh narodnosti, ki živita skupno že '.stoletja in stoletja tostran in onostran novih državnih mej. Kajti priti mora dan, ko se bodo kulturni narodi o-■svobodili zastarelih predsodkov, se povzpeli nad ponižujoče .narodnostne mrž-nje in priznali sosedu pravico, da svobodno govori in goji svoj materin je.zik. Potrditev obsodbe župana Loupihe ■Na prizivnem sodišču se je vršila 'kazenska razprava proti dolinskemu županu g. Lovrihi zaradi že znanega dogodka, ki se je pripetil 24. oktobra lani v dolinski cerkvi. Takrat je namreč župan zahteval, naj bi pevski zbor tamkajšnjega ikcminformistične.ga krožka in v katerem je sodelovalo več izrazitih komunistov, zapel žalostinko pok. Josipu Cuk, bivšemu članu cerkvenega pevskega zbora in pozneje komunističnega zbora. To svojo zahtevo je ponovil .tudi v cerkvi ter začel po obredu glasno hvaliti življenje pok. Cuka in ga postavljati 'za zgled ostalim .ter pozvat prisotne člane komunistič-ne:ga pevskega zbora, naj. kar v cerkvi zapojejo žalostinko. Gospod župnik Štuhec se je temu. uprl, opirajoč se tudi na ■odredbo cer.kve.hih oblasti in pojasnil, da bo .zapel popotnico cerkveni in ne komunistični pevski .zbor, kar se je potem tudi zgodilo, kljub županovemu prizadevanju:, da bi obveljala njegova volja. To dejanje ga je potem spravilo na za^ tožno klop, za kar je bil v februarju letos na sodniji obsojen na mesec dni zapora in preklic prejšnje pogojne kazni 40 dni zapora zaradi telesnih poškodb. To obsodbo je prizivno sodišče potrdilo in bo moral župan .presedeti obe kazni. Šola v Cerovi ju Na dolg članek v »Prim. dnevniku« ter popravek, katerega je poslal .»Demokraciji« g. župan Furlan, bi v kratkem samo to odgovorili: Občinski odbor se ni požvižgal .na želje vaščanov iz Cerovelj. kateri bi hoteli imeti šolo v vasi eli vsaj v neposredni bližini, ampak je enostavno prezrl predloge večine vaščanov .ter preko njih določil oddaljeno zemljišče iza šolo. Zupan pravi tudi, da ni res. da je to zemljišče oddaljeno e.n km iz vasi, gotovo pa je, da bo nova. šola le 200 m bližja kot vas Mavhinje. Zupan pravi dalje, da bi zemljišče v bližini vasi stalo okrog 500.000 lir, kar pa .ni res, ker bi za. zemljišče v vasi -potrošili le okrog 200.000 lir. Ali ne bo napeljava vode in luči presegla to vsoto? Po pojasnilu g. župana vzgleda, da je odločitev za šolo v »Borštu« dokončna, ter da se tu ne da ničesar več napraviti. O- stanemo pri trditvi, da odločitev ni pravilna, četudi se hoče to odločitev na dolgo in široko upravičiti. 21. t. m. nas je za vedno zapustil naš ljubljeni Ivan Panjek Žalostno vest sporočajo .globoko užaloščena žena Olga Vatovec, sestre Matilda, Liza in Angela, brata Edi in Josip, nečaki in vsi ostali sorodniki. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v sredo 22. t. m. iz hiše žalosti v ul. Murat 14. Družine PANJEK. FURLAN, LEMPFERT, MASSETil, VASIC in V.IEZZOLI itudi v mesto Trstu slovenski jezik? (Slovenci imajo kot državljani na temelju ustave italijanske republike enake pravice ne glede na jeeik in narodnost, In te .pravice obsegajo tudi ohranitev njih jezika in etničnega iznačaja. Zato je dvojezičnost v pravičnih mejah samo logična in naravna posledica pravic, ki jih ustava Italije priznava svojim jezikovnim manjšinam. iSem mnenja, da se s takimi resolucijami ne deluje za pomiritev .duhov in iz-glajenje narodnostnih nasprotstev, kar zahteva posebno v obmejnih pokrajinah sam državni interes, A. Desetletnica Narodne in študijske knjižnice 'Slovenska Narodna in študijska knjižnica v Trstu- je pretekli ponedeljek proslavila desetletnico svojega obstoja .in -delovanja. Uradna proslava desetletnice je bila združena z otvoritvijo razstave slovenskega tiska na Tržaškem in Goriškem, v predvojni, medvojni in- povojni dobi Predsednik Narodne in študijske knjižnice, dr. Jože Kosovel, je y kratkem .nagovoru orisal vlogo knjižnice .in pomembnost njenega jubileja, nakar je navzoče povabil na ogled raizstave in. knjižnice, ki obsega danes okrog 25.000 zvezkov. Razstava slovenskega tiska v našem zamejstvu ie -bila sicer skromna, omejena na eno samo sobo, vendar pa vkljub temu -z-govorna in prava paša iza oči in -duha. Od slovenskih del, ki so pri nas izšla še v prejšnjem stoletju, preko bogastva slovenskih tiskov v obdobju okrog prve svetovne voj-ne pa do ponovne oživitve po drugi .svetovni vojni, vse je .živ dokaz, da je doprinos tržaških Slovencev veliko večji -kakor to običajno sodimo. i" Ivan Panjek Zopet je bil iztrgan iz nrst tržaških gospodarstvenikov in trgovcev mož, ki je užival visok ugled ne same v tržaških pridobitnih krogih, ampak v tržaški javnosti sploh. Kdo ni poznal Ivana Panjeka od stare znane tržaške trgovske' hiše Jakoba Vatovca! 21. maja nas je za vedno zapustil. Ivan Panjek je bil rojen leta 1890 v. Izoli. Maturiral je na pazinski gimnaziji. Po končam prvi svetovni vojni se je poročil z gospodično Olgo Vatovec, las,tnico stare trgovske tvrdke. Od takrat se je posvetil trgovini. V svojem življenju je bil plemenitega srca, priljubljen, zabaven in vesele narave. Njegova in njegove gospe dobrodelnost je splošno znana. Ni bilo človeka, ki se je na Ivana Panjeka obrnil za pomoč, da bi mu ne bil prišel nasproti. Zraven pa je bil mož-značaj ne le kot gospodarstvenik, ampak tudi kot človek in zaveden sin svojega naroda. Zal •za take može, ki jim brezobzirna smrt tako rano pretrže nit življenja. Ivan Panjek spada med one osebe, katerih spomin bo ostal trajno med nami. Njegovi gospe Olgi in družini naše globoko sožalje. * * * Slovensko dobrodelno društvo v Trstu izraža družini 'Panjek .globoko sožalje ob prezgodnji smrti pok. Ivana Panjeka, svojega dolgoletnega- podpornega člana. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V s r e d o 29. t. m. ob 20.30 v dvorani na stad. »Prvi maj« premiera JOHN 'STEINBEGK ŽIVI PLAMEN drama v treh deja-nijih V četrtek 30. t. m. ob 17. uri v dvorani na- -sted. »Prvi maj«, v petek 31. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH ŽIVI PLAMEN Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHHISLRU PHULICH »prejema v svojem ambulaitoriju v ulici Rittmeye,r 13, tel. 31-813 dnevno od 9-13 In od 17 - 19 ure Ime, ki pomeni vse za poznavalce blaga! lMh, KI OBIŠČITt MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (M A G A Z ZI N O S T O F F B INGLbSI) Skladiftčes TRST. Ulica S. Nicold 22 Telefon 6tev. 31*138 POMBNI: kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega ženskega blaga in Z nakupom dobrega angleškega in domačega blaga prihranite denar Obiščite nas in se prepričajte osebno )