Štev. 4. Poštnina v gotovčini plačana.' Cene edne številke dinar 24. januara 1926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naro-čajo i plačajo se na up-ravništvi v Črensovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb.(nar.) poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plačc uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Zakaj proti Radiči. Od tistoga časa, da je Radič zapüsto vrste opozicijonalnoga bloka i prestopo s s svojimi poslanci na stran vladajoče Pa-šičove radikalne Stranke, ne izšla mogoče niti edna številka »Novin« v šteroj ne bi pisali proti Radiči i proti nyegovomi deli. To vnogo pisanje proti njemi se vidi mogoče vnogim čüdno i nešterni izmed tistih, ki so se nagibali na njegovo stran, se mogoče celo čemerijo, ar njim boj proti Radiči ne povoli. Bilo kak bilo, dejstvo je da smo se proti Radiči i se bomo tüdi nadale bojüvali, ar kak za-govorniki pošteno i Ijüdskim potrebam odgovarjamo politike nemremo odobravati njegovoga političnoga dela. Proti Radiči se moremo bojüvati, ar smo Slovenci i — ka je še ceIo bole važno — ar smo katoličani. To dvoje nas vodi pri vsakšem stopaji, Šteroga na-pravimo proti Radiči i to dvoje nas sili, da govorimo, pišemo i odperamo oči prekmurskomi Ijüdstvi, dokeč ne spregleda i očivesno ne spozna, da je biti Radičov pristaš ali njegov zagovornik greh proti slovenski i proti katoličanski. " Ka je zakrivo Radič proti nam kak Slovencom, ali z drügov rečjov, Zakaj se moremo bojüvati proti njemi kak Slovenci ? Radič nas Slovence nešče poznati. Pri tom ne gledamo na njegov ljubljanski i mari-borski govor, v šterom nam je milostno podelo to drobtinico, da nam je dopüsto, da smemo biti samosvoj narod, ar je dobro znano, da on izgovori, pa tüdi zataji vse, če to žene vodo na njegov mlin. — Da je tomi istinsko tak (naime, da nas nešče kak Slovencov poznati), je neštetokrat po-kazao. Vzemimo samo takzvani „sporazum“ V kem obstoji te sporazum i na kaj ino na koga se nanaša? — V njem o Slovencaj niti edne reči ne. Omenjeni so radikali i radičovci, Srbi i Hrvati, ime Slovenec ali Slovenci v njem zaman iščemo. Radiči se ne videlo potrebno, da bi vzeo v svoj sporazum tüdi nas, čiravno nas pred vo-litvami ne püsto pri meri, nego je postavo svojo škrinjico. Š sporazumom samim pa stvar še ne končana. Slovencov on tüdi ob drügih prilikaj nešče poznati. V Belgradi govori o brataj Srbaj, o Horvataj, Slovencov pa se ne spomene. Ravno tak dela, kak da Slovencov niti ne bi bilo, nego bi bili samo Srbi i Hrvati, ali še bolše povedano. samo radikali i radičovci. Nam ne privošči nikaj i če včasi vseedno spadne za nas iz njegove torbe kakša drobtinica, so se morali za njo naši poslanci prle jako boriti. Pa tüdi te drobtnice nam meče ne mogoče zato, ar so njemi Slovenci jako pri srci, nego da nameče v oči malo peska, da ga ne bi mogli spoz-nati za takšega, kakši istinsko je. Za Radiča nemremo i ne smemo biti tüdi kak katoličani. Istina on je katoličan. A kakši katoličan je? Na svojih shodaj je vsigdar nastopao — dokeč je bio v opo-ziciji — s poklonom „Falen Isus i Marija." Zakaj je to včino? Mogoče, ár je veren katoličan? Sam nigdar ne pravo toga, po- vedao je, to da govor mora začnoti s krščanskim poklonom, ar ga inači katoliš-ki Hrvatje mogoče ne bi šteli poslüšati. S toga se vidi, da je bio poklon samo sle-pilo za ljüdi, ne pa mogoče njegovo versko osvedočenje. Nazadnje je to pos-transka stvar, ali Radič kak privatna ose-ba moli ali ne moli. Mi ga gledamo kak politika, kak voditela najmočnejše hrvatske stranke, še več, kak bivšega voditela skoro vseh Hrvatov. V tom pogledi nam pa ne sme i nam nemre biti vseedno, ka je Radič. Kak verni katoliki moramo stati na Strani tistih političnih voditelov, šteri z rečjov i djanji branijo ne samo Politične, gospodarske i. t. d. pravice Ijüdstva, nego i pravice tiste verske drüžbe, štere kotriga je ljüdstvo — v tom Slučaji pravice katoličanske. Ali Radič to čini ? Za katoličanstvo njemi ne. Javno je povedao, da je pripravlen sprav.ti v pravoslav-je ves hrvatski narod. samo da bi na te način kem bole vtrdo svoj „sporazum“ s Pašičom. Kak je govoro o našoj sloven-skoj dühovščini. so Novine že pisale. „Popom ne trbe vervati« — je že večkrat naglaso v Svojih govoraj. Što pa popom ne verje kak cerkvenim slüžabnikom, tisti tüdi cerkve sama i katoličanstva ne spoštüje. Slovenci! i katolícáni smo. Zato nem remo odobravati Radičovoga dela v poli-tiki. To pa ne zadosta, da samo mi ne odobravamo. Ar mamo list — Novine — v rokaj, morámo gledati na to, da tüdi narod, šteri šte te list. spozna Radiča v pravoj svetlobi. Zato naš boj ne odneha prle, dokeč Radič s svojimi pomagači ne bo vodo politike, štera nebi nasprotüvala nam kak Slovencom i katoličanom, dokeč se ne bo bojüvao za autonomijo, i za Pravično ino pošteno politiko nasproti ka-toliškoj Cerkvi. Zmagovalec Jernej. IV. (iz polščine R. J.) Vojtek je poznao samo tri narode. na sredi Poljake, na vzhodnoj strani Ruse i na zahodnoj strani Nemec, Toda Nemcov je bilo več vrst (fajt). Rad bi lepo po domačem razložo to Jerneji, zato je djao: — Kakši narod so tej Francozi ? Kak či bi pravo: Ravno takši kak Nemci samo ešče hüjši. Jernej pa na to. — Oj, te mrcine ! Od toga časa vsikdar, gda je mislo na Francoze je samo edno čüto v sebi, namreč ne-popisani strah pred njimi. Komaj zdaj je zvedo te pruski domobranec, kakši razloček je med Francozi i Nemci. Rad bi pa ešče več kaj znao, zato je pitao. — No, či je to tak, potem se bodo pa Nemci vojskovali proti Nemcom? Zdaj je Vojtek zbrao vso svojo modrost, začeo je nücati prilike in primere rekoč. Jeli se ne grizeta tüdi tvoj Lisko i moj Burko ? Jernej je odpro vüsta i gledao nikaj časa na svojega vučitela. — O istina . , . — Tüdi Avstrijci so Nemci, pa so se naši ne bili z njimi ? Tak je pravo stari Švešč, ka gda je on bio v tistoj vojski, je njihov general Steinmetz zapovedao: »Naprej dečki, na Nemce!" Samo da s Francozi ne bo šlo tak gladko kak z Avstrijci. — Oj, za božo volo! — Francozi so ešče nikdar v niednoj bitki ne bili premagani. Či se eden Francoz na tebe siple, se njemi ne strgaš z rok, zapomni si ! Vsaki je dvakrat, trikrat močnejši kak eden naših; brade majo duge kak Židovje. Ništerni so pa čarni kak peklenšček. Či takšega zagledaš priporoči se Bogi ! — No, po kaj pa idemo k njim ? spitavle prestrašeni Jernej. To modro Pitanje je ne bilo tak lehko, kak se je vidilo Vojteki, ki je hitro odgovoro: Jaz bi tüdi raj doma bio šeo, kak na Francoze. Samo, ka či mi nemo šli ta, oni pridejo k nam. Zato drüge pomoči ne. Si čteo, ka je bilo napisano? Francoz se najbole čemeri na naše kmete. Lüdje pravijo, ka so zato lakomni na našo zemlo, ar so šteli svojo žganico tržiti našemi lüstvi, vlada je pa ne dopüstila i s toga je nastala vojska: no, razmiš ? — Kak pa ne bi razmo ! je pravo Jernej ves potreti. Vojtek je nadaljavao: — Na ženske so tüdi tak lakomni, kak pes na slanino . . . — Potem pa na priliko, tüdi moje Magde ne bi püstili pri miri? Tüdi stare ne püstijo ! — O! je zakričao Jernej, či je pa to tak, potem pa vudrim ! Volitve v delavsko zbornico. Namen volitev je, da delavci majo v svojih stanovskih pitanjah zagovor, da se rešijo proti-verskoga i kapitalističnoga vpliva socialdemokra-tov i demokratov pa da delodajalci majo dobre, zanesljive delavce. Kak se te namen dosegne ? Tak če delavci volijo kščansko stranko. Kak se zove krščanska delavska stranka? Stranka krščansko sociálnoga delavstva. Kak se glasüje ? Z pismom Vsaki delavec, ki plačüje zavarovalnino (sekulacijo), dobi do rok eden kuvert (eden kopert) v šterom je notri „Glasovnica" pa boli čisti listek, tak zvani glaso-valni listek. Na kuverto je pa odzvüna goriprikel-jen oddajni listek. Odzvüna na koperti vsaki lastnoročno podpiše na oddajni listek svoje ime. Ka pa napravi delavec z čistim listekom, šteri je v kuverti bio ? Raztrgne ga pa ta lüči. Ka pa naj dene mesto toga raztrganoga listeka v kuverto ? Naštampani listek, šteri se glasi: „Glasujem za listo krščansko socialnega delavstva, katére nosilelj je Franc Terseglav, urednik v Ljubljani, ki jo je vložila Jugoslovcnska strokovna zveza v Ljubljani. Kde pa dobile te listič naštampani ? Naše tajništvo ga ma poleg špitala v Faflekovoj hiši. To je razpošle tüdi vu vesnice zavüpnikom naše krščanske stranke, kmečke zveze. Ka pa te pride v kuvert ? Glasovnica i dob-ljeno v kuverti te naš naštampani listek. nikaj drügo nej. Na glasovnici spodkar je naštampano dr. Anton Mrak, Čobal Čelešnik. Te štamp nazaj denete pa listič od našega tajništva Olasujem . . . kak ste više šteli, i nikaj drügo nej. Kuverto zatem zakelite. Odzvüna na kuverti podpišite svoje ime na »oddajni listek.« Kde dobite te kuverte ? Ki ste samo pet kilometrov oddaljeni od M. Sobote, morete iti sami po nje k uradi za zavarovanje delavcov, ki ste pa dale, je dobite od uradnika zavarovalnoga urada. Komi date v roke te kuverte, gda ste že notri djali listek, ka glašüjete za stranko krščanskoga delavstva, kak je više omenjeno ? — Na Svečnico febr. 2. ali je sami odnesete v M. Soboto na urad za zavarovanje delavcov, ali pa je dale našim zavüpnikom do roke. Nikomi drügomi je ne dajte, uradniki za zavarüvanje tüdi nej, samo zavüpnikom naše krščanske stranke, Štere Vodstvo naše stranke pošlje k vam, ki de od nas meo Potrdilo, bo poznan naš človek. Keliko je kandidatnih list ? Pet, ali krščanska je samo naša. Što je nositeo naše krščanske liste ? Nositeo krščanske liste je Franc Trseglav, Vrednik našega krščanskoga dnevnika »Slovenec« v Ljubljani. Jeli je med kandidati na krščaoskoj listi tüdi što naš domači ? Je, i te je Šerüga Jožef, krojački (sabolski) pomočnik iz M. Sobote. Če kuverte do zdaj ne ste dobili taki jo zahtevajte. Pokažite slüžbeno knigo, domovnico, pa vam urad mora izdati glasovnico z kopertom, na šteroga je naštampano: ,,Glavni volilni Odbor delavske zbornico v Ljubljani. To je odzvünaj gor na kuverti. Do 27. januara si vsi poskrbite kuverte, ka te 2. febr. lehko volili. V Soboto po nje ! Keliko volilcov je v Slov. Krajini ? Pri nas je 1115 to je jezero što petnajset. Največ jih je v M. Soboti, D. Lendavi i na železníčkoj progi Or-mož—M. Sobota, ki so v našem kraji na deli i do v Soboti glasovali. Na koj najbole morete paziti? Ka nikomi nikaj ne podpišete i kuverte nikomi iz rok ne dale, dokeč naše krščanske stranke zavüpnik k vam ne pride. Mi že povemo što bo te! Pazite! V M. Soboti tajnik, Celec Ferdinand, v Beltincih vlč. g. Varga Štefan kaplan, v D. Lendavi Her-man Ferdinand kaplan i Hozjan Janoš iz Lendavski goric, širiteo Novin, za delavce pri regulaciji More i na železniškoj progi pa Žižek Mihal iz Ižakovec pa Jerič iz Dokležovja, voditela naše stranke. — Samo tem gospodom zročite delavci svoje kuverte, nikomi drügomi nej ! 2 NOVINE 24 januara 1926. Odgovor na Pitanje pri küpüva-nji veleposestniške zemlje. Smo dužni nam razdeljeno zemljo küpiti ? Ne. Zakon pravi, ka je ta odaja fakultativna, to je „dovoljena“, ne pa zapovedana. Ne zgübimo zemlje, če je ne küpimo? Ne. V zakoni od toga reči nega i naj se zakon nikak ne more krivo tolmačiti je na prošnjo g. poslanca Kleklna g. agrarni minister dao po svojem načelniki Šuflaji na vsaki občinski urad izjavo, ka zemlje nišče ne dužen küpiti i ka jo z-arende obdrži, dokeč ne de stalnoga agrarnoga zakona, šteri za stalno reši agrarno Pitanje i določi stalno ceno pri küpnvanji zemlje. Toisto je g. poslanci Kleklni tüdi pismeno vödao g. minister za agrarnoreformo. Oda bo sklenjen stalni agrarni zakon ? Samo Bog zna to povedati. Pred Parlament najmre ešče ne stavljen ; dokeč sem ne pride, se ne more od njega niti gučati. Je v nevarnosti zato tisti, ki ne küpi zemlje ? Te nej, nego tisti je v nevarnosti ka jo zgübi, ki jo küpi. Zakaj je te v nevarnosti, ka zemlo zgübi, ki jo küpi ? Takši je zakon, ki ga je izdao Pavle Radič. Toga zakona 11. čl. najmre se tak glasi, ka vsakši küpec se mora obvezati, ka veleposestnik ma juš pogodbe razveljavati, zemljo küpci vzeti i jo drügomi odati, če küpec ne de plačüvao rat kak se je pogodo. Če njemi toča, küga i drüge neprilike ne dovolljo, ka rate redno plačüje, veleposestvo ma juš poiskati dni-goga küpca i prvomi plača nazaj samo šumo brez intereša i brez povračila drügih stroškov. Če je küpec že naprejplačao 2% dobička mešetarom, ki zemljo tržijo, tüdi na teva 2% mora vrčti križ. Takši je Radičov zakon. Ka pa arendo trbe plačati, čeravno küpi što zemljo i jo doli plačao ? Arendo vsaki more plačati, čeravno küpi zemljo. Oda de zemlja po zakoni popolnoma njegova last samo te se oslo-bodi plačüvanja arende, prle pa nikak ne, čeravno jo je naednok doli plačao. (Dale.) Murska Sobota. Napredoval je v svoji slüžbi v 2. grupo II. kategoriie poštni upravnik v M. Soboti gosp. Jakob Čuš. Priljubljenemu gospodu prisrčno čestitamo. Poštni automobil v Dolnjo Lendavo vozi od 15. januara naprej palik prek Martjanec i Dobrovnika. Iz Murske Sobote (od pošte) od-haja ob 7. vüri. Hišni vertovje ! Že večkrat se je pripetila nesreča, da se je što poškalo na šklizkom tleh i se je pri spadanji jako poškodovao. Prav posebno pripravni za spadnoti so naši sobočki hodniki kre hiš. Redki so hišni gospodarje, ki bi poskrbeli za to, da bi se v takšem vremeni hodniki posipali z žaganjom ali pepelom. Nešterni so celo tak nemarni, da na dajo odmetati niti snega iz hodnikov. V bodoče naj bi vsaki hišni veri včino svojo dužnost. Osebna vest Kot profesor je nastopil pretekli ponedeljek na tukajšnji gimnaziji gosp. Mirko Bitenc. Trosite fticam drobtinje i drügo hrano ! Ftički, ki so nam vse leto tak lepo popevali, so zdaj velki siromaki. Brez vsake hrane so pa pozeblavajo. Pokažimo nekelko lübezni i smile-nja do ubogih stvari i potrosimo njim večkrat drobtinje i semenje, da ne prejdejo od glada. Slovenska Krajina. Shodi delegatov naše stranke so se vršili 17, t. m. v M. Soboti za sobočki volilni okraj, 18. pa v Črenšovcih za lendavskoga. Na oba so prišli povablenci klub strašnomi vremeni v velkoj večini. Predavali so na njima: g. Ivan Vesenjak, minister na razpoloženji, nar. poslanec od toga, 1) ka je lüdstvo, 2) ka država, 3) ka parlament; — g. Jožef Klekl, nar. poslanec od programa naše stranke, šteri je 1) autonomističen, 2) krščansko socialni, 3) verskonarodni i 4) kak ga je izpelavala naša stranka v sedmih letah obstoja nove države, í g. Marko Kranjc glavni tajnik stranke od te organizacije. Teške predme-te so poslüšali i tüdi zasledüvali z najvekšov pazlivostjov naši možje i dečki, ka je veseli dokaz, da se naše lüdstvo vči, izobražüje, se briga, da zarazmi svojo veliko vlogo pri ravna-nji države. V svojih govorih se je nar. poslanec g. Jožef Klekl spomno tüdi dogodkov l. 1919. ki so še vršili te mesec v Slov. Krajini, gda je bilo v Pešto pozvano od min. prcdsednika naše odposlanstvo, ka bi se pogajalo za zakonodajno autonomijo naše Slovenske Krajine. V Črenšovcih je pritoj priliki povdarjao velike zaslüge pokojnoga Horvot Štefana (Glavačov) z Trnja Se je zahvalno spominao njihovoga rodolübno-ga i strankinoga dela, ka so delegati zglasnimi soglasním odobrenjom vzeli na znanje. Veliki Dolenci. Nedavno je pogoro pri kmeti Mihael Lanščeki škedenj i štale. Podežgao je nekši J. S. dečko iz Čepinec. Preddogodki te nesreče so sledeči: Lanjšček ma hčer, štero je štelo več mladencov vzeti v zakon, posebno vendar za to, ar ona dobi vse očino imanje. Med temi je büo goriomenjeni dečko, šteri je misleč, da dobi lepo Lanjččekovo posestvo celo leto brez plače verno delao pri njem. Kda pa je decembra minočega leta zapazo, da se je njegova ljüblenka odločila za drügoga, ga je to tak svadilo, da je taki zapüsto slüžbo i skleno raj zažgati, kak da bi prišeo drügi veri na Lanjščekovo imanje. 29. dec. pa je večer ob osmi opazo skoz okno, da je v hiži bodoči Trezikin mož. To ga je šče bole Potrdilo v njegovom hüdom nakanenji. Šo je na škedenj, vüžgao küp slame, nato pa se skrio v bližanjem logi. Ar je bilo s slamov pokrito, se je ogen hitro razširo i samo pazlivosti domačega lüdstva je zahvaliti, da je ogen ne prišeo na sosidovo i da so betežni Lanjščekov oča ne zgoreli. — Menča je spadnola na več voglednikov Lanšče-kove Treze, nego priličnim orožnikom se je posrečilo, dobiti pravoga krivca, šteri je orožnikom ovado svoje dejanje i zdaj si v temnici hladi svojo prevročo lübezen do Trezike ali pravzaprav do njene herbije. Na Martinišče so dali v dinaraj: Prev-zvišeni g. Dr. Andrej Karlin 500, g. Al. Pavlič katehet v Soboti 200, Škafar Jožef, v Beltinci 100, N. N. iz Bakovec 100, Žitek Cilka Rakičan 20, Mej Štefan, Krog, 40, milostivi prošt Jurko-vič Ptuj 20, Franc Kušar Mengeš 40, družina Zver hipa 30, Jančar Jula Rakičan nabrala 22, Mislo si je, ka je to zaistino preveč velika krivica. Žganico naj bi ešče ešče vlačili notri, nego Magde naj se ne doteknejo J . ! Zdaj je začeo Jernej premiSlavati od vojske iz haska svojega stana. Pri tom je pa čüto v sebi nikšo tolažbo, misleč, ka toliko vojakov i topov ide branit Magdo, štera je v nevarnosti pred francozkimi vojaki. Same od sebe so se njemi stis-nole pesnice, in strah pred Francozi se je ,zme-šao v njegovom srci s sovraštvom proti njim. Prišeo je do sklepa, ka več nega nikše pomoči, nego trbe li iti, iti na Francoze . . . V tom časi je vgasnola svetloba na nebi. Poslalo je čarno. Vagon se je začeo zibati, v njem so pa odskakavale na desno i levo čake i bajoneti. Vöra je tekla za vörov. Iz peči je špricno-lo na miljone iskric, štere so se v čarnoj temoti srečavale med sebov kak duge, zlate kače. Jernej je dugo ne mogeo zadremati. Kak tiste iskre po zrake, tak so se po njegovoj glavi podile misli od vojne, do Magde, do Pognebina od Francozov i Nemcov. Tak se njemi je vidilo, j ka či bi ravno šteo stanoti, ne bi mogeo iz klopi. Nazadnje je zadremao, nego to je bilo zaveče spanje. Dosta prikazni njemi je priletelo pred oči. Najprvle je vido, kak sta se njegov Lisko in Vojtekov Burko grizla; dlaka je letela od njiva, tak sta se skübla. On zgrabí za količ, da bi jiva razegnao, pri tom pa zagleda nikaj drügoga. poleg Magde sedi Francoz, čaren kak saje. Magda se pa smeje i kaže svoje bele zo-be. Okoli stojijo ešče drügi Francozi, ki se nor- ca delajo z Jerneja i s prstmi kažejo na njega.. Peč ropoče paf, paf, paf, njemi se pa tak čüjc, kak da Francozi kričijo: »Magda ! Magda ! Magda!« Jernej se zdere: »Jezik za zobe, peklenske pare! Püstite ženo!. Lisko i Burko lajata, ves Pognebin njemi kriči: ,,Jernej, ne püsti žene !“ On pa, je li zvezani ali kaj ? Ne! napno se je, vezalje je počilo, Jernej je zgrabo Francoza za glavo — i naednok . . . Naednok ga prešine močna bolečina, kak či bi ga što za vüha počo. Jernej se predrami, skoči na noge. Vsi so se obüdili, vsi pitajo, kaj se je zgodilo ? Nesrečnomi Jerneji se je senjalo kak Francozi segajo za Magdov, toda namesto Francoza je zgrabo za brado korporala, ki je pred njim na klopi spao. Zdaj stoji vednako kak sveča, dva prsta drži pri čeli, korporal pa maha z rokami i kak besen kriči nemški: »Hej ti poljsko marše, ti! Tak pa li vdarim toga düplina po čelüstí, ka njemi vsi zobje odletijo iz gobca!" Podčastnik je ves hripavi od besnosti, Jernej pa ešče ,,abtak“ stoji pred njim in salu-tera. Drügi vojaki si grizejo jezik, da bi smeh zadržavali, ar ravno zdaj iz vüst korporala po-kajo Zadnji streli: ,,Jünec poljski! Jünec iz Po-dolja!“ Nazadnje postane vse tiho i Jernej je šeo na svoje mesto. Čüto je samo, da njemi lica otekajo. Lokomotiva pa, kak či bi ga štela čemeriti, ešče vsikdar ponavla: - Magda! Magda ! Magda ! Čüto je tüdi v srci nikšo veliko žalost.. . (Dale.) 24. januara 1926. N O V I N E 3 Franc Ogrizek župnik v. p. Vojnik 20, Sekolič Kat. Prihova 50, Kozar Mih. Satahovci 50, za mešno obleko v Tropovcib nabrala Rajbar Treza 96, Matjašec N. nabrao pod Lipov 285, Jožef a Golob, Gaberje pri Celji 100, Vinko Goršič Vur-berg 25, J. Sever profesor v M. Soboti 100, Franc Kerec Prosečkaves 1000, družina Bratkovič Ba-kovci 20, R. Vagaja ravnatelj na gimn. 100, N. N. iz B. 100, Dr. Fr. Kovačič profesor v Maribori 100, R. Stermecki Celje 100, Sukič Jožef Mar-tinje 50, J. Weixl dekan pri sv. Križi 73, Kološa Janoš čevljar v Soboti 100, kovaški ceh v Nedeljo!* 52, Rojnik Št. Rogatec 25, Al. Šoba župnik na Zdolah pri ofri 250, Kreft Roza 10, Žižek Mih. nabrao v Ižakovcih 201, J. Ficko župnik v Mar-kovcih 150, vertovje iz gornjega trnjarskoga mli-na so dali 22 kg. zmesi. Vsemogoči Bog naj vsem poplača 1 • Streljeni tihotapec. Tri kante petrola i par škatlic špic je neso z Austrije 23 leten Le-narčič iz G. Slaveč. Poleg Sühoga Mlina, gda je našo mejo prestopo, ar na stražarovo reč ne postao, ga je te Strelo. Strel je pri šinjeki šo v glavo i na čeli pri šo vö pa je dečki možgane popolnoma zmečkao. Na mesti je bio mrtev. Gasilcom vsem, posebno onim ki zdaj v zakon stopijo, žele zadovoljnost, božo miloščo i obilen beži blagoslov Smej Štefan, načelnik iz Beltinec. Novi poštnl In brzojavni urad v Slov. krajini. Ministrstvo pošte in telegrafa je dovolilo ustanovitev poštnega in telegrafičnoga urada v Mačkovcih. Mesto poštnega odpravnika bo razpisano Prihodnje dni v Službenem lista direkcije pošte in telegrafa. Otvoritev nove pošte se bo izvršila kak najprvle mogoče. — Šv. misijon na Tišini. Vršo se bo od 6. do 15. aprila. Gospodje misijonarje prído iz Celja na vüzenski pondelek. Tak nam naz-nanjajo iz Celja. Vsem kmečkim zvezam po celom Prekmurji naznanimo, ka naj članarino pobirajo ne po nametavanji nego kak što z dobre vole da. Siromaštvo je veliko povsod, ne trebe zato lüdstvo z nametávanjom mantrati. Ka štő prevü-pa, naj da, i te šume en štrti tao ostane doma za domače potrebčine, tri frtale se pa pošlje v Krog Titan Ferenci, blagajnik! za drüštveni dom. Penez za lani i letos naj se pobere do 31. mar-ca toga leta. V Maribor se nikaj n; pošilja, dokeč nemamo svojega doma. — Predsedništvo stranke. Novi jezik so gorinajšli pisatelje „Düsev-noga liszta”. Edno rožico toga jezika vam pokažemo. Č)üjte 1 „Ali te rázumen nema zábiti, ká szo vsza tá z-detecsi nászhajov poroda Oni vrè-menov obszebi tecsti mogla, potrébna i cilávna bilá, po csaszi pa ztála po ocsisztsávajőcsoj povodni vrèmena tázbriszana, z-tála po oblászti grüntara vere evangelicsanszke z-práve cérkvi bo‘ze, štere 'zítek, dfih i d‘zíind'z je csiszta isz-tina, kak prhláve krpe, naveke vöpometena." Čitateo, zdaj si malo odehni, odpočini se, potem pa premisli, ka si čteo . . \ Država. Za treznost se je dosta govorio, kda je nedavno melo občni zbor drüštvo „ Sveta vojska” štera ma namen odpravili pijančüvanje. Tüdi državne oblasti, celo Ijubljanski Veliki župan je poslao na zbor svojega zastopnika, ki je oblübo, da bodo tüdi oblasti podpirale delo Svete vojske. To je prav lepo, samo da bi se tüdi deja-nja pokazala, da bi ne več novih oštarij odpirali pa tüdi v obstoječi odpravili plese. Nesrečna smrt kmeta v Vidanovcih blüzi Male nedele. Kmet Franc Škrjanec je hodo ednomi siromaki orat i je kesno večer prišeo domo. Domači so seme lüpali, on pa se je müdio nekaj vöni pri živini. Poleg hiše je bila plitva mlaka. Mož je pa meo večkrat nekšo omedle-vico i je taspadno. Tüdi zdaj ga je vrgla omedlevica. Spadne je pa tak nesrečno v plitvo mlako, da se je niti celi ne mogao pogrozíti, pa se je denok vtopo. Bio je jako prilübleni, ar je vsakšemi siromaki rad pomagao, posebno s foringov. Grad Branek se iz naši krajov lepo vidi. Leži na severnoj strani kamenskoga brega, šteri se vleče od Lotmerka proti zahodi. Od grada se ti ponüvle lepi razgled po celom Mürskom poli i Slovenskoj krajini ndtri do našega lepoga Goričkoga. Naši starci posebno kre More, znajo še vnogokaj povedati od toga grada. Še zdaj se spominam, kak so nam babica pripovedavali od njega. Ne čüdo, vej je te grad i njegovi gospodarje v tesnoj zvezi z grofi i plemenitaši naši krajov. Na Tišini je še nagrobni spomenik nekšega potomca plemenitašov na Braneki. Začetki grada segajo sedemsto let nazaj. Ime Branek je dobo od močnoga törma, v šteroga so se šli kmetovje iz okolice b r a n i t, či je prišeo sovražnik. Bili so časi, kda je bio grad jako navelko zozidani. V 17. stoletji je bio porüšeni i na rüšinaj so ga znova postavili. Imeo je 65 velki sob, prostorno dvorano i kapelo, Dvorano so ešče v najnovejšem časi rabili za gledališke igre. Nekaj časa je bila v njem tüdi sodnija i strahovite temnice so še dozdaj ostále. Te gra-dič, na šterom se ti je odpočinolo oko, či si gledao na štajarske brege, je skoro scela porüšeni. V par mesecaj je bio dvakrat ogen v njem, šteri je vničo vekši deo grada. Samo stene šče stojijo. Gospodar se je morao inan odseliti i ga nede dao popravlati. Nove peneze po pet dinaraj je dobila Narodna banka iz Francoskoga. Proti konči januarja pride te penez med ljüdstvo. Novo bolnlšnlco za tiste, šteri so vgriz-njeni od besnih stvari, šče postaviti ministerstvo za narodno zdravje v Sombori. Svet. Nagla zblaznelost i smrt. V Rumuniji je na nekšem vlak! zblazneo strojevodja (maši-nist). Skočo je na streho vlaka i tam skakao. Kürjač je to opazo i stavo vlak. Med tem pa je že strojevodjo potegnola dol žica (drot), štera je ober vlaka vezala vküp dve telegrafičnivi sobi. Kda so ga najšli, je bio že mrtev. Velki roparski napad je izvršila na vlak močna roparska banda v Meksiki. Vlak so stavila potnike spoklali i okrali. Strojevodji (maši-nistri) se je posrečilo vujti. Bežao je do prvoga telefona i proso pomoč. Na mesti so poslali vojsko, štera je ropare obkolila. Vršo se je ži-lavi boj med vojaki i ropari, v šterom je vnogo roparov spadnolo. Ne čüdo či so se v toj državi vgnezdili takši roparje vej jp to država večni revolucij i nemirov. Domača politika. Več Radičovi poslancov je ne odobravalo njegovo pogübno politiko, zato so odstopili od njega. Tej so se zdrüžili z drügomi hrvatskimi poslanci i so ustanovo novo stranko, štera se imenüje >Hrvatska Federalisiična kmetska stranka«. Hrvatje, volilci Radičovi tüdi v. velkom broji od-padajo od njega. Pogled vseh tisti, ki dače plačüjejo je obr-njeni na finančni Odbor, ki meri državne potroše. V tom tjedni so predložili svoje potroše sledeči ministri: finančni, poštni, znotrašnji, pravosodni i kmetijski. Ka radičovci, ki se imenüjejo seljački poslanci lübijo svoje seljake, se vidi s toga, da ova ministrstva porabijo 98 i po procenta za sebe, polodelavskomi so pa zglašali komaj 1 pa po procenta od v0ej potrošov. Pomisliti pa moramo, da je naša država polodelska, gde je večina lüdi polo-delskoga stana. Zato se polodelavcom, šteri naj-več dače plačajo godi strašna krivica. Svetovna politika. Čehoslovaško. Pri ministrskom predsedni-ki Švehli je bio na razgovori nadškof iz Prage. Razgovor se je sükao okoli cerkvenopolitični za-dev. Pred kratkim je nastalo med češkov vladov pa med rimskim papom nasprotstvo zavolo Jana Husa, šteri ma toti v narodnostnom i književnom pogledi zasluženje za Čehe, nego v verskom pogledi pa je bio krivoverec i odpadnik od Matere-cerkve. Čehoslovaška Vlada — štera je bila zvek-šega tüdi cerkvi sovražna — je pa odpadnika zapovedala častiti kak svetnika. Zavolo toga je Rim protestirao i nasprotstvo se je dozdaj vleklo. Nova češka Vlada pa je sprevidila, da tak ne ide dale, zato je nasproti Matericerkvi bole prijatelska, zato je vüpanje, da se cela zadeva mimo reši. Nemčija. Tam nemrejo postaviti vlade. Strank je preci i te so tak razceplene, da je težko najti poglede, kde bi se med scbem zedinili. Pošta uravništva. Gašpar Štefan Čeplncl 63. Edne Novine . i pet Listov pošljemo g. plebanoši za Vas. Tam je iščite. — J. Trajber Dobrovnlk. Tista prošnja je vložena, trije ministri jo že rešavajo a ne so je ešče. Gda bom v Belgradi, me tam opotite, ka pozvedim. — Kniga molltvena od Sv. Antona se nigdi ne dobi več. To na znanje onim, ki so po njej pozvedavali. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 250 Din., , . žita 175 „ „ „ ovsa 175 „ „ „ kukorice 160 „ 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D. 20 Din. v Ljubljani * 16—18 D. 14 D. 20 Din. 3. Krma Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D. Zagrebečka borza, dne 21 januara 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 55*45 Schiling D 7*90 Čeho-Slov. krona, 1 K * D 1*66 20 kronski zlat D 205'— Francoski frank, 1 frank D 2*— Madjar. K. 100 (nova em.) D 0*075 Švic. fran., fr. D 10*85 Talijanske lire, 1 lira D 2*25 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9*1625. Mali oglasi. Pekarski pomočnik si išče delo. Vstopi lahko takoj v delo. MATIJA ERMAN Tropovci št. 38. pošta Rankovci. Uradni dnevi v Leta 1936. Uradni dnevi srezkega poglavarja v Murski Soboti se vršijo v leto 1926 po tem izkazu in sicer v Gornji Lendavi kakor v Križevcih na žandarm, staniel s pričetkom ob 9 uri dopoldan. Pri srezkem poglavarju v Murski Soboti je od 1. januarja 1926 naprej uradni dan vsako, srečo in petek dopoldan. Srézki poglavar: LIPOVŠEK s. r. 4 NOVINE 24. januara 1926. VRLOGA HLAPCA staroga okrog 16—18 let išče poštena hiža v Ti-Šinskoj fari. Zglasiti se je pri ravnatelstvi v Martinišči (M. Sobota ) Mladoženci ! Snehe ! Za naküpivanje vsefele obleča i spodnjega gvanta pa Vam priporoča staroznana trgovina FRANC SERŠEN v LJUTOMERU pri cerkvi. Tam najdete najvekšo zalogo vsefele blaga od najfalejše do najfinejše vrste po zvünredno nizkoj ceni i je popunoma nemogoče, da bi takše blago indri dobili falej, ali pa konči po istoj ceni. Posebno pa si lehko snehe zaberejo vsefele blago za svoje bale. Osvedočite se, ne bo Vam žao! RAZPIS. Vodna zadruga v Dolnji Lendavi razpisuje v nedeljo, dne 31. januarja 1926. ob 9 uri dopoldan v svojih prostorih v Dolnji Lendavi hiš. Štev. 51 USTNO JAVNO OFERTALNO L1CITACIJO za izkop potoka Ledave od km. 25 5 do km. 27, napravo odnotnih obojestranskih nasipov, vse v občini NEDELICA pod sledečimi bistvenimi pogoji. Izkop bode znašal nekaj nad 10.000 km3 zemlje in gramoza in so preračunani . stroški naj višje s 101.650 Dínarjev. Začasno kavcijo Din 5200 je treba položim bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih odnosno v papirjih, ki kotirajo na bor-zi pri blagajniku Vodne zadruge (Dolnja len-davska hranilnica) najpozneje do 9 ure na dan licitacije. Predmetno delo bo izročeno najugodnejše-mu ponudniku in se ima začeti s 5. februarjem 1926 in biti končano do 5. maja 1926. Vsa pojasnila in pogoji se dobe v lokalu Vodne zadrnge v dneh 24., 26., 28. januarja, kakor tndi na dan dražbe v dopoldanskih urah. Dolnja Lendava. dne 14. januarja 1926. Dr. JANKO LESKOVEC t. č. ministerski komisar. Poslano. Vsem velespoštovanim svojim ggom. klijentom, prijateljem in znan-cem naznanjam, da sem popolnoma ozdravljen in da osebno vodim in obavim vse poverjene mi odvetniške posle in obravnave. Z odličnim spoštovanjem : Dr. FERDO ČERNE, odvetnik v Murski Soboti. Krčrma z arende se na licitaciji v Nedelišči dne 1. febr. pod temi pogoji: 1. Pogodba vala včasi i trpi pet let. 2. Cena za liciteranje je 8000 Din. 3. Najemnik more včasi plačati eden štrti tao. 4. Arenda se plačüje na vsaki frtao leta naprej. Krčma ma 3 velke hiže, dve velkivi i edno malo. spalno sobo, edno velko künjo; ma tüdi dva hleva, mesnico, ledenico, v štero ide sto vozov leda, edno velko šupo i tri plüge oratje zemle, vse poleg hiže. Zglasiti se je pri župani v Nedelišči. Slovenska banka d. d podružnica DOLNJA LENDAVA. plača najbolje dolare in zlate peneze Ovlaščena banka za trgovanje z de-vizami in valutami. Izstavlja izvoz-nikom uverenja in prevzema banč-ne garancije. Podpirajte "NOVINE"! se novozgrajena gostilne leta 1923. v trgu G. Radgona. 12 novo opremljenih sob za tujce, 2 opremljena lokala za gostilno, lokal za trgovino in skladišče, kuhinja, kamra, v vseh sobah električna razsvet-Ijava, ledenica, klet za vino, klet za zelenjavo, pralnica, soba za hišnika, huta, 4 svinjaki, vrt za zelenjavo. Gostilna je na najprometnejšem kraju 3 minute od kolodvora, v trgu je sod-nija, davkarija, pošta, carinarnica, pogranična policija, finančna kontrola meroizkušni urad, glavna zaloga to-baka, orožništvo, farna cerkev in bol-niška blagajna za zavarovanje delavcev. Cena 9100 dolarjev. Polovica lahko ostane v knižena. Vse natančno se izve pri MATIJA KOLER, Gornja Radgona, Jugoslavija. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ..Novine" pri ERDÖŠI BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rimsko katholičanske cerkvi ino pošte. Píntarje ! Pozor! K odaji so sühe doge za menše i vekše lagve po jako fal ceni pri Gosp. FRANC KOFJAČ-i ključavničarji v Murski Soboti. v Črensovcih fr. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din najviše pa po Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov Svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Amerikanci pazite! Oda se zavolo preselitve krasno posestvo kak slika kaže, vse novo zidano, doma Veliki sadni ino zelenjadni ograček pa 12 plügov dobre zemlje. Oda: Rud. Horvatič pri Sv. Križi pri Ljutomeri. Odgovorni Vrednik: JER1Č IVAN, kaplan v Ljutomeri. Tisk. PREKMURSKA TlSKARNA v Murski Soboti.