V S E B I N A AKTUALNO Naredimo vse za svobodo in ohranitev kulturnega in dostojanstvenega gibanja v planinskem svetu_ 03 Razmerje števila članov planinske organizacije proti številu državljanov _ 16 Planinska zveza Slovenije (PZS) tJUTRIT _19 Filmska trilogija o Triglavu _20 Odgovor generalnega direktorja Radio Televizije Slovenija _22 Zahvala Mladinskega centra Tržič 23 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Monografija SLOVENSKE GORE v jezikovni mutaciji (slov.-angl _24 Občni zbor Slovenskega planinskega društva Gorica/Italija 25 Otvoritev fotografske razstave na Reki 26 Planinski 1. maj 2005 /Krašnji vrh nad 27 Metliko Sestanek Gorniške komisije UIAA □ Sy (Belgija) _ 28 Pogovor na pragu glavne turistične sezone 30 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK 31 PLANINSKA ZALOŽBA 41 KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO 41 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI 43 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO 47 POROČAJO _ 52 IZ DRUŠTVENIH GLASIL 58 MLADINSKA PRILOGA rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651 Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi pri PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa. A K T U A L N O NAREDIMO VSE ZA SVOBODO IN OHRANITEV KULTURNEGA IN DOSTOJANSTVENEGA GIBANJA V PLANINSKEM SVETU Z NAMENOM, DA BODO CILJI ZA NOVIMI DOŽIVETJI RESNIČNO POSTALI DEL TEMELJA IN SMISLA ŽIVLJENJA V juliju 2004 so na Dunaju svečano obeležili 125-letnico delovanja OAC - avstrijskega planinskega kluba, ki je vseskozi ohranjal spoštljivost tako do gora, kot do velikih planinsko alpinističnih dejanj. Jubilejna svečanost je bila združena z tzlatim jubilejemT - 50-letnico avstrijske himalajske (podjetniške) družbe za organizacijo himalajskih odprav. Svečanosti, ki se je odvijala v dunajskem prestižnem tRathausuT 2. julija, sem se - na povabilo □ udeležil tudi sam. Kljub svečanosti dogodka, ki so se ga udeležili tudi številni predsedniki evropskih planinskih zvez in klubov, pa je bil zbor dokaj delaven. Ob pomembnih sporočilih ter krajših ali daljših nagovorih je bil še posebej zanimiv referat g.uni.prof.dr. Hannesa Strohmeyerja o t.i. tdružbenem pomenu planinstvaT, še posebej vezan na čas, ki ga doživljamo in živimo. Vsebina referata je zanimiva, ker daje v neki meri vpogled, kako na trenutne spremembe družbe in ekonomije, gledajo in jih podoživljajo v mednarodnih planinskih okoljih. Prav zato sem se odločil, da povzetek predstavim slovenskim planincem: t O družbenem pomenu planinstva (Hannes Strohmeyer) Predgovor Pomen in razvoj avstrijskega planinskega kluba sta bila prikazana že v 5 prispevkih, vendar ob 125-letnici so se izoblikovala mnenja, naj se osvetli tematika o oblikovanju funkciji planinstva z vidika sedanjosti. Pričujoči prispevek izhaja iz sedanje družbene situacije, dodaja se moderno gledanje na sport, kajti zastopamo stališče, da je planinstvo del te socialne institucije. Ob tem se osvetli različne aspekte planinskega športa in ga vidi tudi v luči prihodnosti. tPostindustrijska družbaf kot družba doživeti} Preobrazba agrarne družbe v industrijsko je poznana. V svoji zaključni fazi je ta prinesla višji standard, prosti čas in možnost večje potrošnje, kar do tedaj v zgodovini ni bilo mogoče in to za vse člane planinstva. Nove analize svarijo pred tem, da bi na splošno uveljavljeni družbeni tip razumeli kot vrhunec ali celo skrajno točko zgodovine. Neenotnost prevladuje seveda pri interpretaciji in rangiranju posameznih simptomov socialno-kulturne preobrazbe. Majhna besedica tpostT najbolj ustreza resnici konsensa. Živimo torej v post moderni ali postindustrijski družbi. Kaj je s tem mišljeno? Iz primera izhajajoč se to najbolje razloži z oznako tinformacijskaT družba. S tem se najbolj kaže na bistveno spremembo življenja zaradi nove informacijsko-komunikacijske tehnike. Druga analiza spet govori o trizični družbiT (Ulrich Beck, 1986). Za planinca je tako pojmovanje zelo zanimivo. Mišljeno pa je ob tem dejstvo, da človeku ne grozijo fenomeni kot: bolezen, revščina, ampak da je danes človeštvo izpostavljeno nevarnosti kemijskega atomskega izvora. Z ozirom na planinstvo je smiselno izhajati z nekega drugega aspekta postindustrijske družbe. Nemški kulturni sociolog Gerhard Schulze izbere kot izhodišče za svojo razlago pojem doživetja in se nagiba k temu, opredeliti družbo kot tdružbo doživetijT (1992). S pojmom tdoživetjeT je mišljeno doživljanje, polno vtisov. V socialnem svetu, v katerem ne gre več le za zagotavljanje gole eksistence in v katerem se vidimo v poplavi mnogih možnosti, je svet doživljanj odločujoč. Orientacija notranjega in doživetja postane najbolj neposredna oblika iskanja sreče in začne igrati relativno veliko vlogo pri zgradbi družbe. Glede na osebno življenjsko zgodbo ima doživetje zelo subjektiven pomen, pri čemer pa je seveda težko medsebojno se sporazumevati. Želja članov družbe po čimbolj intenzivnem doživljanju vpliva na celoten stil življenja, še zlasti pa vpliva na oblikovanje prostega časa in tako nastane lastna industrija doživetij. Možna področja doživetij vsakdana bi našli v primerih: doživetje pokušnje vina, kultura, avanturistična potovanja; tnakupovanje te osrečuje, fantom v nogometu, doživetja športnih zvrsti in seveda kompleks gorskih disciplin. Šport in planinstvo Šport zadovoljuje v socialnem svetu, ki se odraža kot pomanjkanje gibanja in izginjajočo telesno aktivnost, elementarno potrebo po gibanju. Besedo najdemo tudi v pomembnih zloženkah: športna medicina, zvezna organizacija za šport □ Obstaja seveda tudi ožji pomen, namreč telesna vadba s poudarkom na rekordih. Pri tem lahko argumentiramo, da se t.i. postmoderna družba med drugim odlikuje tudi s procesi, ki potekajo vzporedno. To je privedlo v zadnjih desetletjih do tnešportnega v športuT (Klaus Cacly 1990), ali tnešportni športT. To se je seveda dogajalo pod oznako kot: fitnes, welnfun-sport, še zlasti pa pod naslovom: tšport v prostem časuT. Pritisk za vrhunskimi dosežki, konkurenca so nepomembni, pomembno je ukvarjati se s športom (tigranje brez zmagovalcaT) zaradi veselja, zdravja, druženja. Planinstvo, ki v mnogih pogledih predstavlja zapoznelo športno zvrst (če pomislimo na zelo pozno prevzemanje znanstvenih metod treninga ali normiranja). Šele v 20. stol. lahko govorimo o strokovnjakih za doseganje vrhunskih rezultatov, nacionalnih trenerjev, tekmovanja. Ne glede na te zelo mlade tendence in programe, pa že dolgo govorimo o: vrhunskih razredih (težavnostne stopnje), tekmovanje med posameznimi planinci (alpinisti) (Wlymper Carrel!) ali celo vsega naroda □ pri osvajanju osemtisočakov, kot tudi tekma za preseganje rekordov (klasična severna stena Eigerja). Mnogo stvari v planinstvu odgovarja športu v splošnem pogledu. Je šport rizika, je ekološko naravnan, vendar v mnogih ozirih tudi obremenjujoč za okolje. Je pa nekaj stvari, ki so tu drugačne. Manjka pravil o uporabi snovi za doseganje boljših rezultatov (doping), in formalne prepovedi, ni določil amaterizma, pač pa obstaja stopnja profesionalizma v vrhunskem športu. Ob poznanem nasprotju planincev tbrez vodjeT (v 80. letih 19. st.). Šlo je predvsem za samostojno, lastno udejstvovanje (največkrat ene naveze), po motu Emila Zsigrmondyja: tSamo uspeh je veselje, ustvarjen iz lastne moči (1883). Alpinistični dosežki se nikoli ne pojavljajo zaradi gledalcev, tudi mediji ne poročajo veliko, če že, le zaradi objavljanja morebitnih nesreč. So pa v posameznih primerih v medijih posamezne strani posvečene dogodkom. Obstaja pa na tem področju dosti obsežna znanstveno-strokovna literatura in poezija. Zlasti v alpinizmu gre bolj za ustne predstavitve (predavanja). Vse to vodi do spoznanja: planinstvo je več kot šport. To spoznanje izvira iz bogastva in itenzitete doživetega, znanstvenega področja (geologija, mineralogija, vremenoslovje, botanika, umetnost □ Možno je tudi pri drugih športnih zvrsteh (jahanje, nogomet) razumeti kot izpolnitev življenja. V družbi, kjer vrednote niso nekaj trdnega, so posamezniki □ individumi □ osvobojeni njihovih življenjskih form in vrednot. Ta svoboda zahteva seveda osebno iskanje in samopotrjevanje. Po vsem tem je jasno, da tudi alpinizem lahko postane življenjski smisel. Ne sme pa to voditi do nasprotja med t'planinstvo je športT in t'planinstvo je več kot športT do teze t'planinstvo lahko postane več kot športT. Najbolje to razumemo ob razliki t'vrhunski športnikT in t'ekstremni planinecT. K temu nekaj citatov: t'Zato najlepše cvetice cvetijo tam, kjer se v boju življenja linija prekine z deželo smrtiT. (Oskar Erich Meyer, 1920); t'Preseči smrt in se dvigniti v življenjeT (Reihard Karl, 1980). t'Najprej preživetje nevarnosti izgube v življenju, potem se povrne življenje v svoji lastni evidenciT (Volker Caysa, 2002); t'kdor išče maksimalni riziko, je neumen in bo kmalu umrl. Kdor išče maksimalno sigurnost, je navidezno mrtevT. (Luis Töchterle). Če izhajamo iz človeka kot svobodnega človeka (Haus Lenk), je vrhunski šport lahko razložiti. Športno in tekmovalno plezanje se na tem mestu dobro prepozna. Nad mejami nevarnosti v alpinizmu, se na področju omenjenih zvrsti pojavi '□ nad športomT. Reich. Messuer človek mejnih dejavnosti, ki ga označujemo tudi kot vrhunskega, ekstremnega človeka, odklanja, da bi ga imenovali športnika. Mogoče mu šport pomeni premalo izziva. Ker pa je ekstremni alpinizem tudi vrhunski šport, imenuje filozof Volker Caysa Messnerja tnešportnega nadšportnikaT. Lahko rečemo, da planinstvo primerjamo s športom na splošno, je pa do sedaj zelo malo narejenega na znanstvenem področju. Izjema so le področja: tveganje, nesreče, višinska psihologija. Planinstvo □ pomembna stranska stvar Planinstvo □ šport (vključno s pohodništvom) tematsko vključuje hojo, plezanje v gorah oz. skalah in ledu. Oblike hoje in teka ne spadata k tej določujoči oznaki. Planinstvo je nekje med uživanjem v naravi in iskanju po psihomotorični zahtevi. Uživanje se lahko sestoji iz merjenja lastnih moči v naravi. Izstopa nenehen porast in samoposebi □ razumevanje vedno novih disciplin (primerjaj mešano plezanje □ mixed klettern, Dy Tooling, ture na pistah). Skladno s strukturo športa v splošnem je potrebno razlikovati še med: športom v prostem času in športom za zdravje, med običajnim in vrhunskim športom. Jürgen Habermas je v delu t'Nove nepreglednostiT (1985) opozarjal na omenjena dejstva. Teoretiki sistema govorijo v takem primeru o povečanju večplastnosti zaradi zdiferenciacije. Neka druga značilnost bi bilo dejstvo, da je planinstvo v soodvisnosti z mnogimi področji. Brez pravice do popolnosti ali ocenjevanja (vrednotenja) je navedeno po abecednem redu: vzgoja □ izobrazba, zdravje, umetnost, masovni mediji, vojska, politika, pravo, religija, tehnika, problematika okolja, gospodarstvo, znanost. Francoski sociolog Marcel Mauss je fenomen te vrste imenoval ttotalni socialni fenomenT. S tem strokovnim izrazom se je možno izražati v kateremkoli materinem jeziku. V Avstriji so pohodništvo, planinarjenje, za kopanjem, plavanjem in kolesarjenjem najbolj priljubljene aktivnosti. Skupno 68 % prebivalstva (od 15. leta dalje) navaja l. 1996, da se vsaj občasno ukvarjajo z eno od omenjenih dejavnosti. Ustrezne številke po področjih □ smučarske ture je med 7 □ 9 %, l. 2002 je avstr. planinska zveza imela skupno 455.312 članov. V primerjavi s strokovnimi združenji je ta na prvem mestu. So seveda tudi neaktivni člani, ki pomagajo le občasno (nesreče, zavarovanje □ ). Pomembno je, da so aktivni člani te organizacije tisti člani, ki niso organizirani drugje. Nesporno so vrednote, ki vabijo ljudi: zdravje, fizično, psihično in socialno stanje. Potrebno je seveda upoštevati tudi dejstva, da zaradi aktivnosti v gorah tudi pride do poškodb ali obolenj. Na osnovi možnih pozitivnih učinkov je sprejela družba neizogiben riziko in možne gospodarske škode. EU je l. 2004 razglasila za t'leto vzgoje s pomočjo športaT in poudarila pedagoško pomembnost. V planinskih društvih, v okviru družine je bila že vedno težnja izrabiti te možnosti. Problem ni v pripadnosti planinstvu, pač pa v razvoju trajnih pozitivnih psihičnih dispozicij za izvajanje planinstva kot športa. 2/3 celotne površine Avstrije pripada Alpam. Lepota, relativna ohranjenost narave, tvorijo pomemben del podobe dežele. Zgodovina modernega planinstva je bogata na tradiciji in v zadnjih 200 letih so bila v planinstvu dejanja, ki štejejo med pionirska dejanja v Alpah in gorah na sploh. Ob prvem pristopu 5 od skupno 14 osem tisočakov med 1953 in 1960, so bili Avstrijci kot prvi na vrhu. Omeniti je potrebno velik delež članov OAK, bili so celo pri 6 osem tisočakih kot prvi! Veliko argumentov dokazuje velik pomen planinstva. Potrebno je poudariti: planinstvo predstavlja pri avstrijskem prebivalstvu zunaj planinskih krogov, znotraj športa in znotraj zveznih športnih organizacij, kot tudi v masovnih medijih samo eno obrobno panogo (Randsparte), daleč za popularnostjo (nogomet, tenis, motorni športi, in seveda alpsko smučanje). Pri demoskopskih vprašanjih po športnih idolih, se še nikoli niso pojavila imena alpinistov. Skupno, večplastno področje planinstva ostaja torej v družbenih okvirjih vedno, čeprav zelo pomembno postranska stvar (Nebensache). Lahko bi rekli: za nekatere od nas, če ne za vse, najvažnejša postranska stvar na svetu. Pridem do zaključka: Kako naprej s planinstvom? 1. Prepoznavnost planinca ostaja še vedno planinska dejavnost, dejavnost, ki ne sprašuje, zakaj je nastala, čemu služi □ . Ta poznana ugotovitev našega klubskega člana Oskarja Erich Meyer-ja iz l. 1913 seže v jedro vrhunskega doživetja v trenutku aktivnosti. t'V dejanju zaživetiT je bilo šele desetletja kasneje v psihologiji razloženo kot: flow-Erlebnis (tok doživetij) in med drugim zelo upoštevano pri umetnikih, kirurgih in alpinistih. Menim vsekakor, da ta sreča trenutka ni vse in, da se npr. t'zakaj, čemuT ne moremo izogniti. Kar potrebujemo je reflektirano in reflektivno planinstvo; pomeni zame, kot individum vprašanja: socialno sprejemljivost nasproti partnerju, družini, prijateljem in družbi, ekološka sprejemljivost našega početja sedaj in v prihodnosti in še mnoga druga vprašanja, ki bodo ostala sedaj in v prihodnosti neodgovorjena. 2. Naslednji problem bi bil etika planinca v sedanjosti. O tem še ni bilo sprejetega dobrega, pravilnega, moralnega zakona ali pravila, zdi pa se, da se etična načela počasi zgubljajo. Pozablja se na splošne norme, misli na pretirano stremljenje po uspehu, prevelika skomercializiranost. Namesto 'delovati, ne da bi te kdo na to sililT (Wolfgang Klofki), se vse pogosto pojavlja pritisk do uspeha. Mednarodni kongres v Innsbrucku l. 2002 je organizirala avstrijska planinska zveza, dežela Tirolska, nemška športna zveza z mednarodno zvezo planinskih organizacij in je bil organiziran pod naslovom: Prihodnost gorskega športa. S tirolsko deklaracijo naj bi poskusili pisno določiti zavezujoča etična načela. 3. Alpinizem je svoje izhodišče prevzel od Alp, kot 'prizorišče EvropeT (Leslie Stephen 1871) Švicarski novinar Guido Tonella je po 2. sv. vojni oblikoval v prid miru misel: 'evropska navezaT, to že mnogo pred idejo evropskega združenja. Razvoj se je od tedaj razmahnil od Evrope v svet. Planinci smo danes v srečnem položaju kot t'globalplayersT (svetovni udeleženci). 4. Poleg dejavnosti autonomnega alpskega združenja, obstajajo tudi smiselen političen vpliv tod zunajT, kot kaže t'alpska konvencija (1988) 8 držav skupaj s celotno EU. t'Mednarodna zveza alpinističnih združenj (UIAA) je l. 2002 predložila konkretne predloge s svojo t'listino vrhaT za sodelovanje z vladami in mednarodnimi organizacijami s ciljem priznavanja in pospeševanja prispevkov planinstvu, plezanju in trekingu in nadaljnjem razvoju gorskih območij. Zveza alpskih združenj Avstrije (VAVO) je v istem letu ugotovila, da avstr. društva □ kljub ogromnemu prostovoljnemu delu □ ni več v stanju samo financirati na nekem sodobnem nivoju infrastrukture (koče, poti □ ), še zlasti, ker so ekološke razmere današnjega trenutka velike. V smislu principa subsidiarnosti mora biti znatna finančna pomoč zagotovljena z javnimi sredstvi. Potrebno je delati na tem, da se te zadeve rešijo dolgoročno in, da bo finančna podpora zagotovljena. 5. Zelja ob zaključku: V družbi tdoživetijT danes predstavlja alpinizem za človeka čudovito možnost med mnogimi drugimi. OAK med OHG sta 2 faseti (Facette) v tem alpinizmu. Za nujno nadaljnji razvoj vrhunskega planinstva želim obema institucijama □ jubilantoma glede na preteklost, spoštljivo in lepo prihodnost. Povzel in priredil: Franci EKART Slovenci smo vse bolj na razpotjih, ko nas pragmatizmi, tržni interesi, interes kapitala in medgeneracijske relacije prehitevajo in vsiljujejo svoj tempo, vsebino dela in smeri delovanja. Vprašljivo in nedorečeno je dejstvo, kako kakovostno obvladovati čas obdobja, v čas podaljševanega življenja. Današnji čas je čas tudi vse bolj izstopajočega intenzivnega findividualizma; v alpinizmu bi se izrazili fsoliranjaT. Tudi olimpijska gesla: fpotrebno je sodelovati...T se vse bolj nagibajo k dejstvu, da sta največje veselje in zadovoljstvo dosega cilja, zmage, vrha, medalje, □ saj se s tem opraviči vlcženi trud, čas priprav in vrne se fdolgT sponzorjem. Čeprav imamo planinci več kot stoletno tradicijo, smo se iz nje kaj malo naučili in bi Romanu Prodiju skoraj lahko pritrdili, ko pravi: fče gledaš v preteklost, ničesar ne rešiš...T. V celoti se sam s tem ne morem strinjati, kajti brez fkoreninT in trdnih ftemeljevT ni ne sedanjosti in ne prihodnosti. Bo pa društveno - prostovoljno - planinstvo v evropski alpski navezi prej ali slej moralo postati primerljivo v sami organiziranosti in morali bomo marsikaj narediti, da že iz zatečene fmajhnostiT ne bomo dopuščali še večjega drobljenja in s tem slabljenja moči ter zmanjševanja vplivnosti v družbenem državnem prostoru. V desetih letih smo izgubili skoraj polovico članstva (gradivo: Razmerje števila članov planinske organizacije proti številu državljanov, je objavljeno v nadaljevanju), število polnopravnih članov PZS (društva, klubi, postaje,..) pa je v enakem obdobju naraslo iz 183 na 245. Predlogi članov Predsedstva UO PZS predsednikom MDO, glede združevanja manjših društev v večja, niso obrodili sadov. Vedno znova se UO PZS srečuje s predlogi za vključitev novih in novih polnopravnih članov v PZS, kar posledično pomeni, da se odcepi močna društvena sekcija ali pa gre za fkonkurenčnoT društvo. Predsedstvo UO PZS se je ob prejemu takšnih predlogov znašlo pred vprašanjem smiselnosti fdrobljenjaT. Nad pomisleki je vsakokrat prevladala pozitivna odločitev o sprejemu, ki je bila, kot utemeljitev za sprejem, podana s strani MDO ali komisije UO PZS (za sprejem kluba). S tem pa vsi nehote zavestno rušimo misel, ki je bila napisana že pred šestimi leti v enem od poročil: fZdruževanje in stapljanje planinskih društev, ne da bi krnili ali posegli v vsebino oz. življenje manjših društev, bo nujno, če bomo še hoteli kvalitetno opravljati naloge in poslanstvo planinskih organizacij. S tem pa sta povezana družbeni ugled in moč planinske organizacije.T Torej je na nas vseh in ne le vodstva planinske organizacije, da razmislimo, kako naprej □. Zavedati se moramo, da takšna številčnost polnopravnih članov PZS, ki je nima nobena evropska država, organizacijo fdušiT in povzroča vse večje stroške, ki pa posledično ne prinašajo boljših programskih vsebin in rezultatov dela. Ugotavljamo, da do sedaj veljavni Zakon o društvih ni prinesel za planinstvo želene vsebine. Prav ob trenutnem fnastajanjuT nove društvene zakonodaje se trudimo, da bomo s svojimi predlogi in pripombami dosegli uveljavitev kriterijev ločevanja med društvi s tem, da bi bila s strani države dotirana predvsem društva javnega pomena, saj se prepogosto tpozabljaT na korist teh društev, ki od družbe prevzemajo del nalog ter jih kvalitetno, odgovorno in najceneje opravljajo. Člani Predsedstva UO PZS smo na vseh dosedanjih delovnih obiskih pri ministrih Vlade R Slovenije in poslancih predstavili probleme, s katerimi se v planinstvu srečujemo in poizkušali pojasniti, da nismo le nekakšna skupina posameznikov, ki se druži zgolj zaradi nam lastnih interesov. Žal, kljub vsem prizadevanjem, marsikatero področje ostaja še naprej nerazrešeno, ker s strani državnih organov sploh ne prejmemo odgovorov na naša vprašanja, prošnje ali zahteve. Tudi na sprejem Zakona o planinskih poteh še vedno čakamo, čeprav je bil v parlamentarno obravnavo vložen že več kot pred letom dni. Gorska reševalna služba Slovenije je našla svoj prostor v Kranju. Težnja po osamosvojitvi oz. odcepitvi od matične zveze je v reševalnih krogih še vedno prisotna, čeprav je iz razprave na zadnji seji UO PZS jasno razvidno, da se skoraj nihče ne strinja z razdružitvijo in da naj ostane GRS Slovenije v okviru PZS, ki bo zagotavljala dotok planinskega kadra. Eno od podanih mnenj je bilo tudi, da je trenutno predlagana reorganizacija za društva v celoti nesprejemljiva in zato je potrebna nova organizacijska shema ter voden obojestranski, predvsem strpen, dialog. (Razprava k 6. točki 17. seje UO PZS je skupaj z gradivom, ki je bilo posredovano Postajam GRS in tistim PD, ki imajo v svoji sredini Postaje GRS, objavljena v nadaljevanju). Ob dejstvu, da je planinstvo medijsko zapostavljeno, je bilo opravljenih s strani vodstva PZS več razgovorov, ter posredovanih kar nekaj dopisov. Odgovor na zadnjega (dopis je bil objavljen v prejšnjih Obvestilih PZS), ki je bil posredovan Radiu Televiziji Slovenije, lahko preberete v nadaljevanju. O članarini je bilo že veliko napisanega. Na eni strani težimo k čim nižji članarini, na drugi strani pa k najboljšim in najvišjim ugodnostim. Poškodovani planinci bi tudi danes želeli imeti dnevno odškodnino za čas zdravljenja poškodbe, na drugi strani pa bi vsi želeli tugodnoT članarino. Lep primer je bilo leto 2003, ko je bila članom planinske organizacije dana možnost dodatnega zavarovanja za dnevno odškodnino (odškodnina 500 SIT/dan = plačilo letne premije = 1.750 SIT). Če pogledamo podatke, koliko članov planinske organizacije je to možnost izkoristilo, ne pridemo ravno do visokih številk. Želje, predvsem pa zahteve članstva so eno, kritje (čeprav navadno nizkih) stroškov ugodnosti, pa je že drugo vprašanje. Pot do odgovora bomo lahko našli le v skupnih razmišljanjih ter aktivnostih, posebno še v teh trenutkih, ko država predlaga krčenje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja, glede nadomestil v času odsotnosti z dela, v primeru poškodb, do katerih pride pri prostočasnih dejavnostih. Žal še vedno velikokrat, v času javnih razprav, zaman pričakujemo odziv tbazeT. Vodstvo planinske organizacije se zaveda vseh težav, predvsem pa odločilnega dejstva, da je osnovna ponudba planinske organizacije temelj za sistemske rešitve in sofinanciranje s strani države. Zato ne smemo dopustiti, da bi bila kakorkoli okrnjena. Želimo in veseli pa bomo, če bomo ob vstopu v leto aktivnih kadrovskih priprav, v svoje vrste pridobili sposobne mlade kadre, ki bodo nadaljevali in zaščitili tradicijo svojih prednikov. Ob vsem tem pa želim, da se srečamo na majskem zasedanju Skupščine PZS in v strpnem dialogu dorečemo odprta vprašanja, ki bremene delo naše organizacije. mag. Franci EKAR, predsednik PZS ZASEDANJE SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE bo v soboto, 21. maja 2005 ob 9,30 uri s pričetkom ob 10,00 uri v dvorani Kulturnega doma Podpeč, Jezero 21, Jezero. Sprejeto na 17. seji Upravnega odbora PZS dne, 07.04.2005. Gradivo za zasedanje Skupščine PZS, ki bo 21. maja 2005 A je objavljeno v posebni številki OBVESTIL PZS/21. april 2005. Iz zapisnika 17. seje UO PZS z dne, 07.04.2005 K 6. točki INFORMACIJA O POTEKU DOGOVOROV REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE GLEDE ORGANIZIRANOSTI GORSKE Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS ter dejal, da je načelnika K GRS Slovenije Tonija Smoleja prosil, da se sestaneta, vendar le-ta zaradi elitne demonstracijske vaje v Dragi ni imel časa. Prisotne je seznanil s pismom Marka Goršiča, ki predlaga obravnavo dveh odgovornih (op.p. Smolej, Kopušar) s strani GRS S na Častnem sodišču PZS. Po mnenju Ekarja je nujno, da reševanje ostane, glede na tradicijo znotraj PZS, saj je GRS zaradi PZS in njenega članstva in obiskovalcev gora. V severnih gorskih okoljih so reševalci trdno na stališču, da ne pristajajo na nikakršno razdruževanje. Je pa še enkrat poudaril, da je bilo s strani PZS večkrat zaprošeno na državne organe, da podajo odgovor glede humanitarnega statusa oz. pridobitve humanitarnih sredstev. Zal uradnega odgovora PZS ni prejela niti s strani državnih organov, niti s strani GRS Slovenije, ki naj bi poznala ime osebe, ki govori o tem, da je pogoj organizacijska samostojnost. Pogodba za GRS Slovenije je za letošnje leto z MO RS podpisana, sredstva so opredeljena, standardi vneseni. Smo pa pred vprašanjem, kako ohraniti gorsko-reševalno poslanstvo, za katerega resnično skrbi država, ki skrbi tudi za svojce ponesrečenih reševalcev. Če bomo hoteli imeti planinsko gorsko-reševalno služb, bomo morali biti zanesljivi, alpinistično dovršeni in seveda tudi v primernih letih starosti. Izpis iz organizacije je svobodna odločitev posameznika, vendar, kot je še enkrat poudaril mag. Franci Ekar, PZS rabi primarno gorsko-reševanje, izobraževanje in temu je namenjena planinska gorsko-reševalna dejavnost za vse obiskovalce gora. Dokler bo predstavljal to organizacijo, pa ločevanja ne bo dopustil. Prejšnji Zakon o društvih je dopuščal združevanje zvez, sedanji pa te možnosti nima. Kljub temu, da smo se večkrat sestali, so bili poteki razprav s strani GRS Slovenije pripravljeni že v naprej, kar pa ni bilo dobro. Sam je na strani tistih korektnih gorskih reševalcev, pripravljen pomagati do tam, do kjer zmore, a še zdaleč ni zato, da bi se zadeve razdruževale. Spoštuje vsakega gorskega reševalca, še posebej Dušana Polajnarja, ki je dejal, da naj se to zdraharstvo preneha. Kar se je dogodilo ni dobro ne za GRS Slovenije in ne za PZS. Danijel Kopušar je v svoji razpravi dejal: reorganizacija GRS Slovenije se je pričela leta 1997. Zadnja t'intenzivnosti se je pričela decembra leta 2003 s sklepom ustreznih organov GRS in je bila podprta s sklepi Zbora reševalcev. Vsi dosedanji sklepi znotraj GRS potekajo v smeri, da se ta reorganizacija izvrši. Ne moremo govoriti o posameznikih, ki so za razdružitev, saj je pobuda prišla s strani petih ali šestih postaj GRS. Še druga trditev, da tega ne počne posameznik pa je, da se je na izjavo, da se strinjajo z reorganizacijo, podpisalo 16 od 17 načelnikov GRS, med njimi tudi Dušan Polajnar. Na osnovi vseh sklepov je GRS pripravila celotno dokumentacijo, ki je potrebna za reorganizacijo, pogodbo in statut, ki sta še vedno (drugič) v razpravi po Postajah GRS. Razprava se sklene 8.4.2005, nakar bo pripravljen čistopis obeh dokumentov. Z uradno pošto sta bila oba dokumenta poslana tudi na naslov PZS. Zaradi neformalnih trditev, da sredstev humanitarnosti GRS ne bo prejela, če ne bo statusno urejena do letošnjega septembra/oktobra, ko se prično planirati sredstva za leto 2006, je tudi težnja po hitri ureditvi zadev. Gre namreč za sredstva, ki predstavljajo 1/3 celotnega prihodka sredstev GRS Slovenije (65 -67 mio SIT). G. Goršič v svojem pisanju navaja, da Kopušarja in Smoleja predlaga za Častno sodišče, da ju je potrebno izključiti iz PZS, ipdU Bolj se ta razprava odvija, večja podpora je znotraj GRS, da se ta stvar statusno uredi. Zelimo dobro organizirano, transparentno in sposobno gorsko-reševalno službo, da opravlja to funkcijo reševanja za vse obiskovalce gora, tako za planince, kot neplanince. Za reševalce je pomembno, da rešujejo tistega, ki je potreben pomoči. Res je, da je GRS nastala v neki časovni distanci pred 95. leti v okviru SPD. Mislim pa, da je ta globalni svet v teh letih doživel tako velike spremembe, da je reorganizacija le majhen del sprememb. Prav iz teh razlogov smo, kot je dejal Kopušar, podali spremembe Statuta, ki gredo v to smer, da se odgovornost za gorsko-reševalno dejavnost prenese na Gorsko-reševalno zvezo, ki naj bi bila nosilka gorskega reševanja. Organizacijskih sprememb na terenu nismo pogojevali, saj vse postaje ostanejo nespremenjene, razen tistih, ki se organizirajo kot društva, ker so se predsedniki društev pričeli zavedati, da je vse več odgovornosti v reševalnem delu in odgovarjajo za posledice morebitnih napak pri tem delu. Posredovali smo tudi pogodbo med Gorsko-reševalno zvezo in Planinsko zvezo Slovenije, da na področju preventive, kadrov in usposabljanja, to so področja, kjer sodelujemo, sodelujemo tudi v bodoče. Tu se vsebinsko bistveno ne bi spremenilo nič. Spremenilo bi se le v toliko, da bi GRS postala samostojna pravna oseba. Danes sem prvič uradno videl predlog Metoda Kovača. Planinska društva so ga dobila že prej. O takšnem predlogu smo razpravljali že na začetku reorganizacije GRS, vendar smo prišli do zaključka, da je takšna reorganizacija, kot smo jo pripravili boljša. Začudenje povzroča napisano dejstvo, kako je to potrebno pri razvoju in potem na drugi strani v točkah navaja, da so to stvari, ki niso združljive z Zakonom o društvih. Posredovali smo v pravno oceno in to ne pri odvetniku Škerlu, če je to sploh mogoče. Ali bo finančne posle opravljala PZS, pa mora biti dorečeno že v samem začetku, kar bi na koncu verjetno finančne posle precej otežilo. Dejal je še, da se nahajamo v tretjem tisočletju in da je oprema, ki jo sedaj uporablja GRS standardna oprema, ki se jo dobi na trgu in ne gre za nikakršen nadstandard. GRS deluje v normalnih okoljih, kot GRS v Evropi. Po letu 1992 pa je država res poskrbela za financiranje te službe, saj je služba prej pridobivala sredstva preko tfehtarijeT. Je pa tudi sam skeptičen glede sredstev FIHO, saj prihaja do nenehnih sporov glede razdeljevanja. Poleg tega pa se je pojavilo ogromno število novih društev in bo za vse težko zagotoviti sredstva. Čas bo prinesel svoje in temu se bo potrebno prilagoditi. Osebno je dejal, da misli, da bi s PZS lahko tvorno in korektno sodelovali tudi v obliki delovanja, ki jo predvidevajo. Tudi samostojnost nekaterih postaj ni ničesar spremenila. Delo poteka normalno tako v smislu reševanja, kot komunikacij. Zagotovil je, da delo na vseh področjih poteka nemoteno in prav v tem trenutku potekajo v okviru GRS intenzivne priprave na poletno sezono, da bodo v letošnjem letu povečali dežurstvo na Brniku na 4 dni v tednu (četrtek, petek, sobota, nedelja), da so vse postaje izvedle vaje in obnovitvene izpite. GRS je tako pripravljena na novo planinsko sezono in bo izvajala svojo dejavnost. Upa, da bodo člani UO PZS razumeli težnjo članstva in da bi v tem odboru poiskali skupno rešitev. V zadnjih mesecih je GRS predlagala tri sestanke, a žal do tega sestanka ni prišlo. Franci Ekar je na izvajanje Danijela Kopušarja dejal, da je PZS prejela kar precej protestov glede predlogov na vključevanje celotnega društva v zvezo GRS. PZS v pripravljeni pogodbi ni nikjer. Izrazil je željo, da GRS končno predloži dokument, iz katerega bo razvidno, da bodo sredstva FIHO ukinjena. Kdo je podal takšno izjavo, saj na strokovnih službah na vseh treh ministrstvih in niti ne ministri ne vedo nič. Po znanih podatkih sta to le izjavi Kopušarja in Smoleja. Želel je, da se preneha z lažmi, da naj ostanejo planinci. Žal je dejal, se od gorskega reševanja distancirajo tisti, ki so kreatorji teh zadev. Marjan Burja (predsednik Gorenjskega MDO) je dejal, da bi v svojih vrstah morali ugotoviti ali potrebujemo gorsko-reševalno službo za naše planince. Njegov odgovor je bil jasen: jo potrebujemo □ zaradi tega je bila ustanovljena, zaradi tega smo jo financirali in zaradi tega ima tudi ta sredstva, s katerimi danes razpolaga. Vprašajmo pa se, kdo je lastnik teh sredstev. Mislim, da je PZS. Ali se bomo odrekli tem sredstvom in jih prepustili nekomu in z njim podpisali pogodbo, da bo izvajal tisto, kar bo hotel ali pa bomo imeli planinsko gorsko-reševalno službo takšno, kot smo si jo zamislili, katero smo ustanovili in katero smo do sedaj tudi usposabljali. Gorski reševalci so bili vzgojeni v naših vrstah, v vrstah PZS in mislim, da so bila sredstva, ki so se namenjala v vseh teh letih za izobraževanje, za opremo, □ namenska sredstva namenjena prav temu, da imamo v svojih vrstah za svoje člane usposobljene in vedno pripravljene reševalce. Zaradi tega je dejal, da ne podpira izločanja GRS. Bil je na občnih zborih gorenjskih PD in to slepilo, da se ne bo nič spremenilo je zavajanje, kajti že, če gre stran iz PZS samo premoženje, je to velika zadeva. Na drugi strani pa, če z nekom urediš pogodben odnos, je tudi to povsem nekaj drugega, kot če ga imaš v svojem programu. Tudi to, da sredstev za delo GRS ne bo v bodoče, je čisto zavajanje. To sta dve veliki in za lase privlečeni laži in če jih ne dokažejo, ti ljudje ne sodijo v vrste Planinske zveze Slovenije. Jože Stanonik (član UO PZS in predsednik PD Škofja Loka) je dejal, da se z Marjanom Burjo v celoti strinja. Dodal je: tPoročilo o delu komisije za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS SlovenijeT v predzadnjem odstavku pravi in zaključuje stavek: tda smo bili s strani GRS S postavljeni pred izvršena dejstvaT, kar se mu zdi, da je blago rečeno, saj bi morali še kaj dodati. Iz spremnega dopisa Postajam GRS Slovenije, Pogodbe o ustanovitvi GRS in Statuta GRS, ki ga je pripravil tidejni očeT Dani Kopušar je prebral: tče so še kakšne vsebinske pripombe na podlagi predloga Statuta, jih pošljite do 8. aprila v pisarno GRS. V kolikor ne bo pripomb, bomo smatrali, da se strinjate z njegovo vsebino in da je primeren za potrditev na ustanovnem zboru Gorsko reševalne zveze Slovenije.T Šestnajst podpisov za reorganizacijo je tako pridobljenih tudi, milo rečeno (vsaj pri nekaterih) na nehuman način, ker so bili pod velikim pritiskom, da so na to tudi pristali. Prav tako se izvaja velik pritisk na člane Postaj GRS zato, da bi na te ideje ob izločitvi iz zveze, na podlagi teh trditev, ki so bile danes izpostavljene tudi pristali. Po njegovem mnenju je to resnično grobo zavajanje in tendenca nekaterih, ki presega dejansko vse normalne meje tistega, kar po drugi strani razglašajo, da so za sodelovanje s PZS. PD Škofja Loka ima v svoji sestavi tudi Postajo GRS in ko pravi v tem spremnem dopisu: turejen je odnos med društvom in Gorsko-reševalno zvezo Slovenije glede odgovornosti in pristojnosti delovanjaT. Torej v 50. členu tčlanice GRZST in naprej v 52. členu tpoleg temeljnih splošnih nalog so članice GRZS dolžne □ ..T navedenih je 14 alinej, ki obvezujejo vsa ta GRS društva in seveda društva PZS, v katerem sestavu so tudi postaje GRS. Zanimivo bi bilo, da bi tisti, ki se spoznate na takšne posledice določb, te zadeve temeljito prebrali. Sam, kot predsednik PD napram svojim članom ne more dat svojega podpisa na sprejem takšne pogodbe o ustanovitvi GRS oz. na Statut GRS, kot član te zveze. Potrebno je razčistiti še veliko zadev, vključno s predlogi, ki jih je pripravil Metod Kovač, ki so lahko ena od variant predlogov. Popolnoma jasno mora biti, kam sodijo obveznosti in kam posledice. Če to ne bo določeno in bo za posledice odgovoren predsednik PD, na takšno rešitev sigurno ne more pristati in pristopiti v zvezo GRZS. Gregor Rupnik (predsednik MDO Posočja) je izvajanje Danijela Kopušarja ocenil za čudno, saj se najprej izločajo in istočasno ponujajo sodelovanje. MDO Posočja je bil enotnega mnenja, da se nikakor ne sme dovoliti takšna odcepitev, saj gre za vrhunske kadre, ki so se izšolali v okviru PZS. Morda pa ima Marko Goršič prav, je dejal ob koncu svoje razprave. Jože Stanonik je še pojasnil, da je UO PD Škofja Loka zadeve obravnaval in je sklenil, da se bo glasovalo o skupnem predlogu za spremembo organizacije GRS takrat, ko bo podan skupen predlog vodstva PZS in GRS Slovenije. Danijel Kopušar je dejal, da mu ni znano, kdo takšen pritisk izvaja, da pa sam ni nikogar prepričeval. Zborov na Gorenjskem se je udeleževal Toni Smolej. Je pa poudaril, da predsedniki PD že sedaj nosijo določeno odgovornost za delovanje postaje. V Statutu so želeli zagotoviti celovitost GRS Slovenije s tem, da se ta društva centrifugalno ne razpršijo. Vse te naloge, ki so napisane so v glavnem prepisane iz starega Pravilnika GRS Slovenije, ki velja še danes. Težnja je po enotni organizaciji. Je pa res, da novi Zakon o društvih, ki je v nastajanju predvideva, da bi lahko PZS in postaje ustanovile neko novo asociacijo in da je lahko PZS nosilec tega ustanavljanja. Matija Perko (član UO PZS) je menil, da PZS ne rabi druge organizacije, saj ima svojo GRS. Če posamezni člani niso zadovoljni, lahko gredo. Pospremili jih bomo z veliko žalostjo, samo bomo pa težili po vključevanju novih članov. Ne ve zakaj bi morali ustanavljati nekaj, kar že imamo in kar nemoteno deluje. V enoletnem izvajanju ni bilo nikjer razvidno, kaj je narobe s sedanjo organizacijo. Enkrat je bilo omenjeno glede sredstev, pa je bi povedano, da se je to področje uredilo. Vsakdo pa seveda lahko ustanovi svoje društvo z lastnimi sredstvi. Franci Ekar je dejal, da ima vsak predsednik društva veliko rizičnost pri organizaciji vsakega pohoda. Tudi za tOkrešeljT je še vedno napisan, kot odgovorna oseba, tedanji predsednik PZS Andrej Brvar. Zavajanje o alpski organiziranosti je resnično zavajanje. Avstrija nima niti ene pravne osebe, niti enega GRS društva, ampak je homogena skupinska zadeva, ki deluje tako, kot mora delovat. Marko Goršič je v svojem predlogu napisal precej resničnega. Danes pa nismo slišali resnice. Bilo je precej dogovorov, razgovorov, □ na katere ni bilo pravega odziva in papirja je za celo goro. Smešimo se navzven. Rudolf Skobe (Predsednik MDO Dolenjske) je dejal, da ne vidi smisla takšne razprave. Ko smo v 4. točki današnjega dnevnega reda obravnavali pripombe na Statut PZS, smo celo GRS dodatno uvrstili v 51. člen (po pomoti izpuščena) in je za nas to sklenjeno. PZS ima v Statutu GRS, jo je imela in jo bo imela. Kako pa bomo od morebitne GRZSpobrali avtomobile in opremo, ki je last PZS, pa bo potrebno razčistiti. Franc Gorišek (član UO in Pravne komisije UO PZS) je opozoril na določila Pravilnika GRS Slovenije iz leta 2002, ki je še vedno v veljavi: t'GRS Slovenije je samostojna, prostovoljna, nepridobitna in humanitarna organizacija javnega pomena v sestavi PZS (v nadaljevanju PZS). Deluje v skladu s Statutom PZS, Častnim kodeksom slovenskih planincev in tem Pravilnikom, poslovniki in normativi operativne pripravljenosti GRS Slovenije, sklepih Zbora gorskih reševalcev□ ..T. To pomeni, da je sedanja GRS Slovenije v lasti PZS in vse kar poseduje, je last PZS. V kolikor bo prišlo do odcepitve so posledice jasne. Brez odpustka ali pogovora se lahko GRS formira samostojno, vendar brez dobrin, ki jih GRS poseduje. Danilo Škerbinek je dejal, da se težko vključuje v razpravo, ker ima za seboj določen historiat s področja GRS. Vendar je bilo navedenih nekaj zadev, ki jih je potrebno predstaviti: PZS je ustanovila GRS kot planinsko samozaščito in še danes je več kot 90% dela GRS vezano na nesreče v gorah in na člane planinske organizacije in druge obiskovalce gora. In tisti, ki se še spomnijo lanskega februarja in nesreče na Brani, ko je prišlo do stališč nekaterih članov GRS, do katerih se je tudi GRS negativno opredelila, do materialnih zahtev. Vemo, da rabimo dobro amatersko GRS. Pod udarom ni bila GRS, ampak PZS z vprašanjem, kako PZS skrbi za varnost in reševanje svojih članov. Z nameravano organizacijsko spremembo bo PZS brez možnosti in brez inštrumentarija ustvarjanja tistega, kar planinci pravzaprav potrebujejo na svojih poteh. V vseh alpskih državah, razen v Avstriji in Nemčiji, zaradi nacističnih zadev v II. Svetovni vojni, so GRS v okviru planinskih organizacij. V Avstriji imajo samo sedem pravnih teles po deželah (Štajerska, Tirolska, Koroška) in vseh teh sedem tvori GRS Avstrije, vendar so kljub temu v sodelovanju s planinsko zvezo. Francija kot največja, Švica in Italija imajo GRS v sestavi planinske zveze. Ne moremo govorit o tem, da se namerava slovenska GRS organizirati po zgledu ostalih alpskih držav. Vse kar je napisano v dokumentih, ki jih poznamo, izkazuje, da gre praktično za dve organizaciji, ki ali bosta ali pa ne bosta sodelovali. Tisoče povezav je med tema dvema organizacijama. Imamo kopico malih postaj (Rateče, Jezersko, Bovec), kjer člani pravijo, da dvojne članarine ne bodo plačevali. S tem bodo avtomatično prenehali biti člani PD. Nikakor ne drži, da se je z nesrečo na Okrešlju pričelo razpravljati glede reorganizacije. Do leta 1998 se je že enkrat ob kontroli FIHO govorilo o samostojnosti GRS. Na zahtevo, da se to navede v zapisniku, tega ni bilo storjeno (s strani FIHO). Leta 1990, ko je bil načelnik Dušan Polajnar, je bil v Kranjski Gori razgovor, kako z GRS naprej Tedaj so postaje sklenile, da ostaja organizacija nespremenjena. Samostojna pravna oseba je lahko, vendar v vertikalni povezavi, ki pa je žal ni zapisane v nobenem dosedanjem aktu, ki smo ga prejeli in je bil napisan s strani GRS. Torej se dela proti odločitvi Zbora reševalcev. Kdo je dal za to pooblastilo? Tudi s strani RUZR je bila na sestankih odločno postavljena zahteva po enotni organiziranosti GRS. Kako se bodo lahko postavile takšne zahteve, če se je šest postaj samostojno organiziralo in teh postaj ne boste nikoli več pridobili. Kaj to pomeni? - tri različne organiziranosti. Ena oblika bo tistih, ki se ne bodo priključili, drugi bodo tisti, ki so danes že samostojni in tretji tisti, ki bodo ostali v PD. Kdo bo prevzel odgovornost pri težavah, do katerih bo prišlo. Verjetno bo potrebno operirati z imeni in priimki, saj gorsko-reševalno delo lahko centralno ureja le ena pravna oseba. Tudi v parlamentu (ko se je sprejemal zakon o FIHO) ni nihče podal zahteve po samostojni organizaciji. In ko je PZS ministrstvom prvič in potem drugič pisala glede potrebe po reorganizaciji, ni prejela odgovora. Glede sredstev pa so na RUZR zagotovili, da bodo poskrbeli, da do izpada ne bo prišlo, v nasprotnem primeru pa bodo zagotovili drug vir. Od obveščevalnih točk, od javljanja, od telefonskih zvez od depojev reševalne opreme, □ . Na tisoče niti povezuje delo. Titi hip, ko bosta organizaciji ločeni, je vprašljivo, kdo bo poskrbel, da bo to brez problema teklo naprej. Danijel Kopušar se je glede letnice, ki jo je navedel opravičil. Opozoril pa je na delovno skupino, ki jo je vodil Kupnik in bi se morala takrat zadeva razrešiti. Zadeva je zastala in se je sedaj ponovno obudila. Glede zapisnika na RUZR pa je dejal, da se o sredstvih nič ne govori. Tudi načelnik GRS je mnenja, da velja tista razprava, ki jo je imel Bogataj na prvem Zboru reševalcev. Večina reševalcev se zaveda reševalnega dela in bo v maksimalni obliki teklo naprej. Ni dvoma, da bi se pri reševalcih karkoli spremenilo. Ne vztrajamo na predloženi vsebini. O negativnem stališču pa bo obvestil načelnika GRS. Franci Ekar je dejal, da je Jože Rožič na enem od zadnjih gorsko-reševalnih občnih zborov zagotovil, da GRS ne bo storila ničesar, dokler se ne bo s PZS do konca dogovorila. Praktično gre pri vsej reorganizaciji za neizmerno svobodo, brez nadzora. Jože Melanšek (član UO PZS) je predlagal, da se točka sklene, saj gre le za informacijo in se pod istim naslovom obravnava na naslednji seji UO PZS, če bo prišlo do kakšnih sprememb. Tone Škarja je dejal, da postopki trajajo že leto in pol in predlagal, da naj se zadeve nadaljujejo v medsebojnem kulturnem dialogu. Menil je, da bi bil pogodbeni odnos obojestransko slab in bi imel lahko za obe strani hude posledice. Tisto, kar je sprejel Zbor reševalcev je bilo sprejeto pod vtisom nečesa drugega, kot pa je sedaj resnica. Nihče do tega trenutka ni podal obrazložitve zakaj bi bila potrebna tako celovita reorganizacija. Trenutno predlagana reorganizacija je za društva v celoti nesprejemljiva in zato je potrebna nova organizacijska shema ter voden obojestranski dialog s čimer se je strinjal tudi Danilo Škerbinek. Danijel Kopušar je pojasnil, da je trikrat klical v.d. generalnega sekretarja PZS in mu dejal, da bi želeli razgovor pred sejo UO PZS. Zal do sklica ni prišlo. (Naknadno pojasnilo Danila M. Sbrizaja: Gospod Kopušar je bil obveščen, da do sestanka ne more priti pred sejo UO PZS). Matija Preko je današnji pogovor ocenil kot pozitiven, saj je to pogovor z bazo. Generalni sekretar pa ne more predstavljati baze. Franci Ekar je razpravo sklenil z ugotovitvijo: - da se nihče ne strinja z razdružitvijo; - da ostane GRS Slovenije v okviru PZS, ki bo zagotavljala dotok planinskega kadra. Predlagal je, da se celotna razprava objavi v zapisniku seje. Predloga sta bila sprejeta z večino glasov (1 VZDRZAN □ D. Kopušar). Razpravo so nadaljevali Uroš Vidovič, Danijel Kopušar in Marjan Burja. Postavljeno je bilo vprašanje inventurnega stanja GRS S za leti 2003 in 2004. Odgovora za leto 2003 člani UO PZS niso prejeli, ker računovodkinja Veronika Šmid na seji ni bila več prisotna. Za leto 2004 pa je Kopušar zagotovil, da so bile zadeve posredovane v roku. Zapisala: Jana RacmanT V nadaljevanju so predstavljeni dokumenti, kot so bili posredovani GRS Slovenije ter vsem postajam GRS S in PD s postajami, tako s strani PZS, kot tudi dopis, ki je bil posredovan s strani GRS Slovenije: Gorska reševalna služba Slovenije Toni Smolej, načelnik Bleiweisova 34 4000 KRANJ Naš znak: 02/P Št.: 194-05 Datum Ljubljana, 15.04.2005 Spoštovani načelnik GRS Slovenije, Seznanili smo se s pismom, ki ste ga dne 11.04.2005 poslali na postaje GRS S z obrazložitvijo, da jim posredujete pravno stališče, ki opravičuje možno povezovanje Planinskih društev v več zvez. Ponovno smo ugotovili, da očitno drže ugotovitve, da so postaje GRS S in s tem tudi njihovi člani nepopolno in enostransko seznanjeni z dejstvi, saj so nevedbe, ki naj bi bile izrečene s strani gospe Kokalj Vide iztrgane iz konteksta zapisnika s sestanka, ki ga navajate. V zapisniku so namreč poleg mnenja o tem, zakaj je možno povezovanje planinskih društev v več zvez v skladu z določili Zakona o društvih zapisana tudi opozorila, ki jih niste navedli, pa bi jih morali, če želite, da so člani postaj GRS S celovito seznanjeni z vsem, kar se dogaja. S tem razlogom, pošiljamo to pismo in zapisnik sestanka pri g. Kokaljevi na katerega se sklicujete, tudi vsem postajam GRS S in planinskim društvom, v katerih še delujejo ali so delovale postaje GRS S. Da ni vse tako enostavno in poenoteno, kot se prikazuje je pokazala tudi razprava na 17. seji UO PZS dne 7.4.2005, kjer je bilo enotno mnenje članov UO PZS, da naj GRS S ostane del PZS in ni potrebna nikakršna reorganizacija, da pa se za morebitne probleme glede njenega financiranja v bodoče poiščejo ustrezne rešitve na nivoju države. Edini vzdržani glas (ne proti!) je bil glas Danija Kopušarja. Lep pozdrav, mag. Franci EKAR predsednik PZS v.d. GS PZS: Danilo Sbrizaj Prilogi: zapisnik sestanka na MNZ izvleček k 6. točki zapisnika 17. seje UO PZS Poslano: vsem postajam GRS S in PD s postajami GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE pri Planinski zvezi Slovenije SI - 4101 Kranj, Bleiweisova 34, p.p.245 Tel: +386 4 20 10 670 Fax: +386 4 20 10 671 E-mail: grs@pzs.si Številka: GRS/0165 Datum: 2005-04-11 Dopis za postaje GRS S, ki delujejo v okviru Planinskih društev Po sklepu zadnje seje Komisije za GRS S vam glede možnega povezovanja Planinskih društev v več zvez posredujemo sledeče pravno stališče: Na osnovi zadolžitve skupnega sestanka predstavnikov PZS in GRS S, ki je bil 16.avgusta 2004 v Ljubljani je bila zaprošena Upravno pravna služba MNZ, da poda pisno pravno mnenje glede predvidene reorganizacije GRS S ob upoštevanju določb Zakona o društvih Navedeni službi so bila postavljena sledeča vprašanja: Y Ali je možna ustanovitev Zveze postaj GRS z različno organizacijsko strukturo (samostojna Društva GRS in PD v okviru katere deluje Postaja GRS)? Y Ali je možno da se Zveza GRS vključi kot član v PZS ? Na sestanku dne 3.9.2004, ki sta se ga s strani PZS udeležila podpredsednik PZS Danilo Škerbinek in v.d. generalni sekretar Danilo Sbrizaj , s strani MNZ pa g. Vida Kokalj je bilo predstavnikoma PZS podano sledeče pravno mnenje: Y Društvo, ki je član ene zveze, se lahko zaradi različnih aktivnosti v PD včlani tudi v drugo zvezo in v njej deluje Y Tudi zveze se lahko med seboj povezujejo, zato ni nobenih ovir, če bi se morebitna Zveza GRS želela vključiti v PZS Y Člani zveze GRS so lahko samostojne postaje GRS, kot Planinska društva , v okviru katerih delujejo postaje GRS, ki pa se ne žele osamosvojiti (postati samostojne pravne osebe) Y V primeru , da bi prišlo do organiziranja Zveze GRS, je iz več razlogov nujno potrebno zagotoviti bodočo organizacijsko povezavo PZS z GRS, in določiti vsebino sodelovanja ( GRS S je predložila posebno pogodbo o vsebini sodelovanja PZS □ GRS) Iz navedenih vprašanj in odgovorov je jasno da se je pri predvideni reorganizaciji GRS S upoštevalo določila veljavnega Zakona o društvih. Za podpis Pogodbe o vključitvi v Zvezo GRS morajo pravne osebe to je matična Planinska društva v okviru katere deluje Postaja GRS na svojih občnih zborih sprejeti ustrezen sklep o vključitvi v Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Sklep se posreduje pisarni GRS v Kranju. Pripravil: Dani Kopušar Toni Smolej, načelnik KGRS S ZAPIS sestanka na MNZ pri g. Kokalj Vidi v Ljubljani dne, 03.09.2004 Glede na zadolžitev, sprejeto na skupnem sestanku predstavnikov PZS in GRS S dne 16.avgusta tega leta smo Upravno pravno službo MNZ oz. gospo Kokalj Vido v tej službi seznanili z nameravanimi reorganizacijami: 1. Ustanoviti se namerava Zvezo Gorske reševalne službe, v katero bi bile vključene postaj GRS, ki delujejo v sestavi PD in Društva/postaje GRS s samostojnim pravnim statusom. V prvem primeru bi seveda v delu Zveze GRS sodelovale le postaje. Podpisnik sporazuma o ustanovitvi Zveze GRS bi bila planinska društva v katera so vključene postaje GRS,in samostojna društva- postaje GRS. 2. Zveza GRS se želi po njeni formalni ustanovitvi vključiti v Planinsko zvezo Slovenije kot njen član Gospo Kokaljevo smo zaprosili, da se z njo sestanemo in o zadevi pogovorimo ter da nam poda pisno pravno mnenje glede predvidenih organizacij ob upoštevanju določb Zakona o društvih) o naslednjem: > Ali je možna ustanovitev Zveze postaj GRS s zgoraj opisano različno organizacijsko strukturo > Ali je možno, da se Zveza postaj GRS, organizirana kot je zgoraj opisano, vključi kot član v PZS s sedanjo organizacijsko strukturo > V primeru, da se Zveza postaj GRS ne more vključiti v PZS, kot je sedaj organizirana, kakšne spremembe organizacijske strukture PZS bi bile potrebne, da bi vključitev Zveze postaj v PZS bila možna. Na sestanku dne 3.9.2004, ki sta se ga s strani PZS udeležila podpredsednik PZS Danilo Škerbinek in v.d. GS PZS Danilo Sbrizaj, s strani MNZ pa gospa Vida Kokalj, je Danilo Škerbinek uvodoma predstavil zgodovino GRS, navedel primere glede organiziranosti GRS v drugih alpskih državah in gospo Kokaljevo seznanil tudi z mnenjem pravne službe vlade RS glede Zakona o humanitarnih organizacijah, ki je bistvena osnova, zaradi katere načrtuje GRS S opisane organizacijske spremembe. Gospa Kokaljeva je odgovorila, da problematiko že pozna, saj je bila z njo seznanjena tudi že s strani predstavnikov GRS S. Glede vprašanj, ki smo jih zastavili v naši prošnji za sestanek pa meni naslednje: > Društvo, ki je že član ene zveze, se lahko zaradi različnih aktivnosti v PD včlani tudi v drugo zvezo in v njej deluje; > Tudi zveze se lahko med seboj povezujejo, zato torej ni nobenih ovir, če bi se morebitna nova Zveza GRS želela včlaniti v PZS; v primeru, da bodo v Zvezo GRS vključene tudi postaje GRS v sestavi PD, je potrebno zelo jasno v temeljnih aktih obeh Zvez določiti glasovalna razmerja, število glasov in izključiti možnost dvojnosti glasovanja, kadar delo teh Zvez to potrebuje (n.pr. na Skupščini PZS); > Društvo/postaja GRS ne more biti član PZS; > Društva se lahko povezujejo med seboj tudi v regijske zveze; > Člani Zveze GRS so lahko tako samostojne postaje GRS, kot planinska društva v okviru katerih delujejo postaje GRS, ki pa se ne žele osamosvojiti (postati samostojne pravne osebe); zanimiva bo navedba, zakaj žele nekatere postaje biti pravno samostojne, če bodo pa imele popolno samostojnost v okviru predvidene Zveze GRS?; > V primeru, da bi prišlo do organiziranja Zveze GRS, je iz več razlogov nujno potrebno zagotoviti bodočo organizacijsko povezavo PZS z GRS, jo pregledno predstaviti ter določiti potek in vsebino reorganizacije ter kasnejšega sodelovanja; > Predložena Pogodba o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti napoveduje željo GRS o povezavi in ne vključitvi v PZS!? Nujno bi bilo, da se vse doslej samostojna društva/ postaje GRS in postaje GRS v sestavi PD povežejo v Zvezo GRS in nastopajo v vprašanjih in nalogah gorskega reševanja le preko nje in ne posamično. Določiti je tudi treba, kakšen vpliv bi imela nova Zveza GRS sama na svoje članstvo. Pred reorganizacijo sedanje PZS in ustanovitvijo Zveze GRS pa je svetovala, oz. opozorila: > Zavedati se je treba, da je predvidena reorganizacija velik in občutljiv projekt, ki mora biti izveden po jasnem načrtu; > Potrebe po reorganizaciji primerjalno analizirati, evidentirati pozitivne in negativne posledice reorganizacije, predstaviti kaj GRS z novo organizacijo pridobi in vsebino, s katero se želi sedanje prostovoljno delo še izboljšati ter predstaviti pravne možnosti nove organiziranosti; > Pot oz. shema reorganizacije mora biti jasna, predvideti, da se njeno realizacijo sprotno preverja; > Organizacijske spremembe izvesti enakopravno ob upoštevanju sedanjih aktov obeh strani, šele z soglasno sprejeto potjo reorganizacije s strani vseh prizadetih iti v reorganizacijo; > Reorganizacije na / poti pri tako občutljivi dejavnosti, kot jo izvajajo postaje GRS ne sme biti, postaje se morajo zavedati, da morajo zadostiti Zakonu o društvih in še posebej zahtevam zakona, ki jim je podelil javno pooblastilo s področja zaščite in reševanja; > Za reorganizacijo mora biti dosežen konsenz vseh dosedanjih postaj za ustanovitev samostojne Zveze GRS, saj ni smiselno ustanavljanje Zveze GRS, če vsi s tem ne soglašajo; v načrtu reorganizacije je treba prikazati tudi težave, če ne bo enotnosti za reorganizacijo; > Precizno bo potrebno določiti naloge nove Zveze GRS in samozaščitne naloge PZD po samostojnem organiziranju Zveze GRS; PD in PZS prenašajo na Zvezo GRS del svojih primarnih pristojnosti ter odgovornosti, jasno je treba definirati, katere so to; > Pripraviti predlog sprememb Statuta PZS tako, da bo dovoljeval obliko organiziranosti, kot jo predvidevajo opisane organizacijske namere; > Za nameravano obsežno reorganizacijo delo je potrebno predvideti najmanj enoletno prehodno obdobje; > Dobro bi bilo potrebno premisliti za kaj gre pri delovanju te organizacije in pri tem nujno upoštevati specifiko delovanja društev, potrebno je poudariti prostovoljstvo- to je najpomembnejša prvina in oblika delovanja postaj. > Predlagatelj reorganizacije mora reorganizacijo temeljito pripraviti, sicer lahko ob morebitnih težavah v reorganizacijo poseže država, če bo za to potreba, tudi z zakonom; > Dogovoriti pogoje reorganizacije, ki morajo zagotavljati: - voljo za včlanitev v Zvezo in - namen delovanja Zveze in naloge. Zapisala: Danilo Sbrizaj Danilo Škerbinek RAZMERJE ŠTEVILA ČLANOV PLANINSKE ORGANIZACIJE PROTI ŠTEVILU DRŽAVLJANOV Ko se opredeljujemo in iščemo realno stališče do naslovne vsebine, v katero smer in cilj naj bo usmerjeno prizadevanje planinske organizacije, je smiselno, da se ozremo naokrog po drugih planinskih organizacijah. Želimo si, da bi zmogli in uspeli v svojo organizacijo združiti vse, ki jih mikajo planinske poti. Tako bi lahko poskrbeli za njihovo vzgojo in izobraževanje, za kvalitetni vodniški kader in sestavili programe, ki bi bili ljudem zanimivi ter všeč. Močnejša bi bila planinska organizacija, več bi imeli možnosti za pridobitev ugodnosti organizacije in članstva in cenejše bi bile njihove pravice. Dejansko hodi po naših gorah veliko več ljudi, kot jih je vključeno v PZS. Vsi si moramo prizadevati, da čim več nečlanov navdušimo za članstvo v naši organizaciji. Koliko pomeni: Tčim večT? V skupščinskem gradivu PZS za leto 2005 je na straneh 48 do 50 nekaj razmišljanj in primerjav na to temo že predstavljenih. V nadaljevanju tega sestavka sem poiskal še obsežnejše mednarodne primerljive podatke med številom članov planinske organizacije in številom državljanov. Pri izdelavi primerjav sem vzel v obzir tudi zadnje veljavne podatke in za planinske organizacije n.pr. Italije, Avstrije, Francije,.. upošteval vse mednarodno registrirane planinske organizacije te države. Ko zremo v preteklost PZS in se že skoraj sramežljivo spominjamo, da je PZS pred leti štela preko 120.000 članov, moramo upoštevati, da je bilo to število izdanih članskih znamkic, ki se ni ujemalo z prodanim številom znamkic. In do tega števila članstva je prišla PZS v nekem popolnoma drugačnem času, razmerah in pogojih, ki niso primerljivi z današnjimi. In še! Število članstva velja le tedaj, kadar je vezano na ime in priimek in vse bolj, da je članstvo v začetku leta poravnalo svoje članske obveze. ŠT. PREBIVALCEV DRŽAVA (x 1000) POLJSKA 38.622 BELGIJA 10.289 ZDA 290.342 KANADA 32.207 VELIKA BRITANIJA 60.094 PLANINSKE ORGANIZACIJE PZA CAB AAC + ALAC ACC + FQME + ENEQ BMC + TAC X / -□ -K . / A -♦- A ♦- X- A-- w -A- -A- w -A 1996 1998 2000 2002 2004 POLJSKA —B— BELGIJA —*— ZDA —*— KANADA —*— VELIKA BRITANIJA DRŽAVA ST. PREBIVALCEV PLANINSKE (x 1000) ORGANIZACIJE ITALIJA 57.998 CAI + FASI + FISI FRANCIJA 60.180 CAF + FFME ŠVICA 7.261 SAC + VAACS LICHTENSTEIN 32 LAV AVSTRIJA 8.150 VAVÖ NEMČIJA 82.398 DAV JUŽNA TIROLSKA 350 AVS SLOVENIJA 1.995 PZS 11 10,5 10 9,5 9 8,5 8 7,5 7 6,5 6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 H ____ X- —X-- _* -*r- — h3—_. "-"-G---. ""--O k- -±- -A- -A- f- -*- —»- -*- $ ♦- ♦ g -♦- j -♦— J 1996 1998 2000 2002 2004 -ITALIJA — -m-LICHTENSTEIN — —i-JUŽNA TIROLSKA - ■ — FRANCIJA — AVSTRIJA ■ - SLOVENIJA — ŠVICA -NEMČIJA Opomba: Razmerje med številom članov planinske organizacije in številom državljanov je v vseh letih obdobja 1996 do 2004 računano pri istem številu državljanov. Pojasnilo diagramov: Rezultat v diagramu n.pr. za Slovenijo pomeni, da je bilo konec leta 2004 = 2,67 % državljanov članov PZS. Toda bolj, kot razmišljanje o številčnosti članstva planinske organizacije, moramo poskrbeti za jasno opredelitev in doseganje čim večjega konsenza o tem, kaj pomeni članstvo planinske organizacije. V planinsko organizacijo se vključujemo iz pripadnosti do te dejavnosti in športa, iz solidarnosti, ker želimo z usklajenim konstruktivnim sodelovanjem ter delom pomagati in s prispevki (beri članarino) sofinancirati njen program na društveni in državni ravni, in ker od organizacije predvsem pričakujemo, da bo riziko naše dejavnosti v čim večji meri (velikost ugodnosti zavarovanja je odvisna od števila vključenih članov) zavarovan. Dodatne zavarovalne opcije posameznikov so sicer možne, a neprimerno manj ugodne! Varnost je vsakodnevna dobrina in pravica članstva. Na društveni in državni ravni smo do članstva moralno dolžni in odgovorni, da to zagotovimo. Ko krovni organizaciji, marsikje pa tudi po društvih uspejo tem ugodnostim še kaj dodati, je to dobra osnova in izhodišče za planinaijenje. Priča smo nenehnemu porastu števila planinskih društev in to žal v pretežni meri na račun drobljenja dosedanjih društev. V številčno majhnem planinskem kolektivu je fizično težko zagotoviti vse tisto, kar društvom narekuje naš Statut. Članstvo takega društva je v pretežni meri prikrajšano za ponudbo, ki jo lahko ponudijo večja društva. Del nezadovoljnega članstva takega PD sigurno izvira iz tega. Na pomanjkljivost takega organiziranja planinskih društev (mišljeni so številčno majhni planinski kolektivi) opozarjamo zakonodajalca, pa tudi znotraj naše organizacije, a brez večjega uspeha. O članski članarini se veliko pogovarjamo, a žal premalo preudarno. Letošnja celoletna članarina za odraslo osebo v višini 4.100 SIT je za nekatera PD fbogokletnoT visoka!? Da nebi bili v tem svojem mišljenju osamljeni, vabijo tudi druge, da se jim v takem razmišljanju pridružijo. Na raznih tekmovanjih, ki trajajo le po nekaj ur, morajo udeleženci (tudi mladi) za startnino prispevati nekaj tisoč tolarjev. In še! Kaj in koliko stvari lahko v trgovini damo v nakupovalno torbo v vrednosti naše članarine? Pri tem mnogi menijo, da bi ugodnosti oz. pravice člana naše organizacije naj bile Tže končnoT enake onim, ki jih imajo planinci v tujini. Ob tem pa nočejo niti slišati, da znaša letna članarina za odraslega člana planinske organizacije Avstrije 3,2 % povprečne mesečne neto plače zaposlenega avstrijskega državljana! V kar nekaj PD je že postala navada, da uvajajo svojo interno članarino za starejše članstvo, ki članarine ne zmorejo plačati. Možnostih, ki jih imajo matični UO PD v takem primeru zavračajo. Zanimivo je, da društva v teh primerih opozarjajo na potrebo po solidarnosti, istočasno pa pozabljajo, da je z skupnimi prispevki in delom ter solidarnostjo najprej potrebno nekaj ustvariti, potem pa ustvarjeno deliti. Osebno menim da se je UO PZS prav odločil, ko je učinek solidarnosti v okviru PZS namenil najmlajšemu (P+O) članstvu. Temu je bil dodan še nespremenjeni strošek članarine za leto 2005 in ugodna zavarovanja brez stroškov zanje. Za pričakovati je, da bodo PD to ugodno ponudbo za najmlajše izkoristila za propagiranje članstva v PD. Danilo ŠKERBINEK PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE (PZS) tJUTRIT (kaj so nam sporočile članice ?) Kot vam je poznano, usmerjata delo Planinske zveze Slovenije Statut PZS in fVodila pri delu PZS in PDT. Ker je planinska organizacija javna društvena organizacija, je potrebno občasno tudi ugotavljanje dejanskega stanja, na podlagi tega po potrebi dopolnitve, morebitni popravki ali spremembe organizacijskih, operativnih ali drugih pristopov k delu ter razvoju ! Vsebino vprašanj, ki smo jih naslovili na polnopravne člane PZS, so narekovali različni pogledi pri dosedanjem delu, pa tudi nakopičena razmišljanja in predlogi planinskih društev ter posameznikov, ki so nam bila posredovana. Vprašalnik smo predhodno predstavili predsednikom MDO in UO PZS ter ga nato razposlali 29. marca letos vsem polnopravnim članom PZS s prošnjo za odgovor do 12. aprila t.l.. Do roka je prispelo na naslov PZS 61 odgovorov in do 22. aprila, ko smo po posameznih, še prispelih odgovorih sklepali, da kaj dosti odgovorov ni več za pričakovati, obdelavo odgovorov zaključili in imeli na mizi 142 odgovorov od skupno 247 članov PZS, kar predstavlja pri prejetih odgovorih članov PZS delež 59,5 % članstva oz. 31.973 oseb, upoštevajoč stanje članstva na dan 31. 12. 2004. Do dneva dokončne obdelave odgovorov vprašalnika dne, 4. maja, namenjenih obravnavi UO PZS, so prispeli še izpolnjeni vprašalniki: PD Litija, Sloga-Rogatec Žiri, Plezalni klub 6 b Ptuj in Zabukovica, vendar v predstavljenem gradivu njihovi odgovori niso vključeni. Pri izpolnjevanju vprašalnika so po podatkih pretežno sodelovali predsedniki članov Planinske zveze Slovenije ali drugi njihovi najodgovornejši člani, ki se srečujejo z različnimi problemi pri vsakodnevnem društvenem delu. Za trud in sodelovanje se vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo. Na podlagi prejetih odgovorov, sugestij, pa tudi kritik, prejetih od članov PZS, bo lahko PZS vsebinsko obogatila svoje delo in še kreativneje pristopila k svojim nalogam. Seveda bo za uspešnost te namere potrebno tesno sodelovanje slehernega polnopravnega člana PZS in dopolnitev organizacijskih moči PZS z dela voljnimi osebami iz vrst članov PZS. Spoštovani, zadovoljni smo z vašim sodelovanjem. Imamo reprezentativne podatke, ki jih moramo in smo jih dolžni upoštevati, saj sporočeni odgovori pomenijo direktni odziv planinske baze. Določiti moramo trdnejše smernice za nadaljnje delo. Razveseljivo je, da lahko skupno ugotavljamo, da nismo v stiski s cilji, bomo pa za obravnavo pripravili nekatere popravke poti, po kateri bi bilo v bodoče bolje hoditi. Zbrali smo tudi dragocene podatki iz vašega dela, o vašem sodelovanju v raznih smereh, aktivnostih in podobno. Z vašimi odgovori smo pridobili tudi podatke o vašem delu in aktivnostih, s katerimi bo mogoče avtoritativneje predstavljali pomen in vsebino dela planinske organizacije na področju športa in rekreacije v slovenskem prostoru. Vemo, da se je možno le s kvalitetnimi podatki boriti za pridobivanje sofinanciranja katerega koli dela. Prejeli smo tudi ažurne podatke o članih PZS (društva, klubi, postaje,D ), predvsem telefonske številke, uradne ure, elektronske naslove, itd. Še enkrat iskrena hvala za sodelovanje! Na seji UO PZS bomo predstavili rezultate vprašalnika, prepričani smo, da bo na osnovi teh UO PZS zavzel stališča in usmeritve za prihodnje delo planinske organizacije. Pri tem računam na vašo zanesljivo sodelovanje! Lep pozdrav ! mag. Franci Ekar, predsednik PZS TRIGLAV I - t'GORA SIMBOLT MITOLOGIJA PROSTORA Filmsko Trilogijo o Triglavu sestavljajo trije dokumentarni filmi, ki so nastali v okviru programov TV SLOVENIJA in so del iz serije RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV VSEBINA PRVEGA FILMA IZ tTRILOGIJE O TRIGLAVUT na sporedu TV SLO 10.maja 2005 NASLOV: GORA - SIMBOL Gore so nekakšen visoki kelih , fdovršena posoda f, v kateri želimo včasih pozabiti svojo identiteto ali pa jo znova poiskati. Prvi dokumentarni film iz Triglavske trilogije z naslovom GORA □ SIMBOL govori o mitologiji gorskega prostora, o mitologiji njegovih bajk in imen, o Belih ženah ter o mitu samoobnavljanja narave, ki ga razkriva legenda o Zlatorogu. V novodobnost pa sega razmišljanje avtorjevo o domovinskem mitu in o vlogi gore v življenju naroda pod njim. Filmska zgodba razkriva torej bogato mitologijo gore in njeno simbolno vlogo v zavesti prebivalcev pod njim._ SE NEKAJ IZ VSEBINE FILMA t'GORA □ SIMBOLT Od nekdaj so bile gore sveti kraji, prebivališča bogov, v prvobitnih verah pa kar dejanski bogovi. Mnoga ljudstva imajo njihova visoka naročja za pomembne kraje svoje identitete. Pogosto prevzamejo vlogo zavetij, pribežališč ali svetišč za našo simbolno in duhovno. Na njih zato razpenjamo verske simbole, postavljamo stolpe ali pa z njih vihrajo domoljubna znamenja. V slovanski mitologiji pa je bil Triglav gospodar treh svetov : neba, zemlje in podzemlja □ Prostor nam ne pripada, dokler ga ne posedujemo vsaj simbolno.V kontekstu preporodnega časa konec 19. stoletja je postalo planinstvo tudi področje spopada za simbolno prilastitev alpskega prostora med narodnostmi. Film zato sledi še eni mitski zgodbi gore: O tem, kako je vrh za en sam goldinar odkupil od oblasti župnik, glasbenik, izumitelj in graditelj, Jakob Aljaž in zakaj je leta 1895 f na svojem svetuT postavil zavetni stolp - in je zaradi tega gora postala nacionalni simbol. V mitsko nepristopnost gora danes ne verjamemo več. Nasprotno: osvajanje fnekoristnega svetaT -osvajanje praznih gorskih prostorov in prostrane beline danes doživlja nesluten razmah. Ni to obnavljanje mitskega in svetega? Sveti odnos do izvornega prostora? Igor Likar PODATKI O AVTORJIH: Avtorji filmske trilogije o Triglavu so: Interpret besedil je POLDE BIBIČ, strokovni sodelavec pri scenarijih je bil TINE MIHELIČ, direktor fotografije JANEZ KALIŠNIK, filmski montažer RUDI KRIŽANIČ, oblikovalec zvoka MATEJ PERIH. Avtorji glasbe posameznih filmov so ALDO KUMAR, BOJAN JURJEVČIČ □ JURKI in LADO JAKŠA. Scenarist, avtor besedil in režiser pa je IGOR LIKAR Filmi so nastajali v okviru Izobraževalnega programa TV SLOVENIJA, katerega urednica je Alma Lapajne, in so del ene najobsežnejših serij slovenske televizije, serije f RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV f, ki šteje že petintrideset filmov. Produkcija RTV SLOVENIJA 2005. Filmi so posvečeni spominu na strokovnega sodelavca celotne serije RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV _□ pisatelja, glasbenika in gornika Tineta Miheliča_ Kontaktni naslovi: Igor Likar, avtor Tel.: 031 / 242 796 e.naslov: igor.likar@rtvslo.si Uredništvo izobraževalnega pograma TV SLO Gorazd Končar Tel.: 041 / 713 - 457 e.naslov: alenka.hocevar@rtvslo.si VSEBINA DRUGEGA FILMA IZ t'TRILOGIJE O TRIGLAVUt' na sporedu TV SLO 17.maja 2005 NASLOV: t'KLIC VRHA, KLIC STENE (POTI V MITSKA PROSTORJA)t' V mitskem prostorju Triglava nas poleg vseh njegovih legend in mitologije presenetita tudi dve popolnoma različni zgodbi: ZGODBA O VRHU, ki je simbolna točka množičnih romanj in istovetenj z goro in ki kliče nase množice obhajilnih pohodnikov, ter ZGODBA O STENI □ fascinantnem ostenju, ki kliče vase vse drugačne svečenike - samotne plezalce, ujete le v tovarišijo naveze in zaobljube. Mit Severne stene Triglava, 1400 metrov visoki in 3km široki steni, ki je eno najbolj veličastnih ostenij Julijskih Alp, ima tudi svojo zgodovino pristopništva □ od legendarne Slovenske smeri, Čopovega stebra, Sfinge □ Film govori tako o etiki in estetiki plezalčevega boja s steno ali pohodništva v visoke razglede. S Tinetom Miheličem, lani preminulim pisateljem, glasbenikom in gornikom se je tako davnega leta 1992 odpravila v steno filmska ekipa, da bi posnela vzpon v Slovenski smeri. Posnetki še niso bili objavljeni. Hkrati pa razkriva film vzporedno z druga zgodbo □ zgodbo obiskovanj vrha - vso razsežnost civilizacijske mitologije. i». KRAJINSKI PARKI: NASTANEK JULIJSKIH ALP (4 * 30 minut) Sccnaristka Aleša Valič, režiser Igor Košir. Opomba: v letu 2005 sc snema! 7. POSEBEN PROJEKT - ZGODBA O MAKALUJU (1 * 50 minut) Scenarist Viki Grošelj, snemalec in režiser Stipe Božič. Po tridesetih letih gre slovenska alpinistična odprava, tista, ki je prva na svetu osvojila po zahtevni smeri vrh Makaluja, v Himalajo Kako danes razmišljajo o alpinizmu; ali jim v zrelih letih vrh gore pomeni isto kot takrat, ko so se kot dvajset letniki povzpeli na Makalu? Opomba: projekt micionalnega pomena. Na programu januarja 2006. Izobraževalni program bo v letu 2005 premierno predstavil 640 minut programa o goiah. V relativnem razmerju z redno mesečno oddajo Gore in ljudje avtorice Marjete Keršič Svetel v programskem letu 2002 in rednih mesečnih nizih Življenje v gorah leta 2003 in leta 2004, letno kvoto s tovrstnimi vsebinami v letu 2005 presegamo za 52 minut. Z direktorjem Triglavskega narodnega parka gospodom Bizjakom in direktorjem Planinske ¡sve2e Slovenije gospodom Ekarjem smo sc dogovorili za trajno sodelovanje: tako za idejno sodelovanje pri nastajanju novih vsebin (Oitaiji špika. Nastanek Julijskih Alp) kakor tudi za pomoč pri predstavitvah projektov. Z Vami smo v dogovoru za predstavitev dveh oddaj o Triglavu (na svoj način bomo obeležili konec 2. svetovne vojne, z goro, ki je simbol Slovenstva) Za predstavitev si prizadevamo dobiti primerno lokacijo na Bledu. Planinski zvezi Slovenije, predvsem njihovim članom, smo posredovali »urnik predvajanj« oddaj o gorah in življenju v gorah v letu 2005 Morda bodo nekatere vsebine i* naših dokumentarcev predstavljene tudi v časopisu Planinske zveze ...« S spoštovanjem. Generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul , drv S«v»wvja : : , I »«M— V vednost: mag. Janez Kocijančič, predsednik Sveta RTV Slovenija I R A O I O l**«nki ). imtfiMpia TELEVIZIJA «muh mu M SLOVENIJA •jKiKt.OJil» MtMIMSrttUsu cmnuin dirhn Planinska zveza Slovenije Mag. Franci Ekar Predsednik PZS Ljubljana. 19. 4. 2005 Štev. 01-91 /2005 Dvoržakova 4 1000 LJUBLJANA Spoštovani! V zvezi z Vašim pismom z dne 14. 4. 2005 o oddajah o gorah v programih RTV Slovenija v lena 2005 Vam posredujemo odgovor, lo ga je pripravila urednica Izobraževalnega programa TV Slovenija, ga. Almn Lapajnc •Izobraževalni program ima v programskem letu 2005 uvrščene naslednic vsebine o življenju v gorah: 1. ČLOVEK, DREVO, GORA (1 x 50 minut) na programu januarja 2005 Scenarist Tomaž Letnar, režiser Aleš Zemlja 2. MED HRIBI KAČJIH GLAV (1 x 50 minut) na programu februarja 2005 Scenarist Jadran Sterie, režiserka Hanka Kastelieova Dokumentarec je bil nagrajen na mednarodnem festivalu v Trstu. 3. MODRA, JE NEBO (1 x 50 minut) na programu marca 2005 Scenarist in režiser Simon Oblesčak 4. OLTARJI ŠPIKA (I x 50 minutjna programu I. novembra 2005 Scenarist in režiser Boštjan Mašera. 5 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: TRIGLAV (2 x 30 minut) na programu maja 2005 Scenarist in režiser Igor Likar. RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: GORJANCI (3 x 30 minut) na programu aprila 2005 Scenarist in režiser Igor Likar. RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: POHORJE (4 x 30 minut) na programu oktobra 2005 Scenarist in režiser Igor Likar. IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE MONOGRAFIJA SLOVENSKE GORE V JEZIKOVNI MUTACIJI (slov.-angl.) Planinska zveza Slovenije s svojo več kot 100-letno tradicijo, ki letos praznuje dva visoka jubileja: 110-letnico najstarejše slovenske revije in najstarejše planinske revije na svetu □ Planinski vestnik in 110-letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, ostaja zvesta tradiciji aktivnega in za Slovence in Slovenijo zelo pomembnega življenja, si je zastavila obsežen delovni program, v katerega je vključila izdajo monografije SLOVENSKE GORE v jezikovni mutaciji (slovensko □ angleško). V njej bi želeli predstaviti slovensko planinstvo v okviru Evrope brez meja, celoten gorski svet Slovenije, zgodovino planinstva v povezavi s slovenskimi odpravami v tuje gore in pričetki ter uspehi slovenskega himalaizma. Gre za projekt, v katerega pripravi bodo sodelovali priznani avtorji, in ki bo pomembno pripomogel k ohranjanju spoštljivo dolge slovenske planinske zgodovine v zavesti sedanjih in prihodnjih rodov ter hkrati obogatil knjižne police in bo tudi primerno poslovno, spominsko priložnostno darilo. Dejanski stroški so ocenjeni na 6.000 SIT/izvod. Verjamemo, da bo projekt vzbudil tudi vašo pozornost, zato vas vabimo, da nam sporočite koliko izvodov bi bili pripravljeni naročiti, in da z razumevanjem sprejmete našo ponudbo ter tako pomagate pri uresničitvi projekta. Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki 01/43 45 682 (kontaktna oseba: Danilo M. Sbrizaj). Planinska založba pri UO PZS mag. Franci EKAR, Založniški odbor predsednik PZS Božidar LAVRIČ, predsednik Podpisani (ime in priimek, telefonska številka, naslov e-pošte) za potrebe (osebno; društvo, klub, organizacija □ navestitočne podatke: naslov, davčna številka) sporočam, da želimo naročiti_izvodov monografije SLOVENSKE GORE v jezikovni mutaciji (slovensko □ angleško). Ob izidu,monografijo dostaviti na naslov: (točen naslov prejemnika) Plačnik računa: (navesti točne podatke o plačniku računa: naziv, naslov, davčna številka, □) MP (podpis) OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA / ITALIJA 57. redni letni zbor je bil sklican dne 08. aprila 2005 v Kulturnem domu v Sovodnjah blizu Gorice v Italiji.. Približno stosedežna dvorana je bila napolnjena do zadnjega sedeža, veliko udeležencev je stoje sodelovalo na skoraj triurnem dogodku. In, res je bil dogodek, za katerega sem vesel, da sem ga doživel. Iz poročil predsednika, tajnice in vodij petih dejavnosti (odsekov) sem od številnih navedenih podatkov uspel zabeležiti naslednje: Predsednik je poročal: s pestro ponudbo dejavnosti in njihovim kvalitetnim vodenjem, za kar gre zahvala številnim marlj ivim amaterskim delavcem s čutom pripadnosti PD, ob pristnem tovariškem vzdušju ter sodelovanju, smo naredili kar precej. Trudili smo se kar največ ponuditi svojemu članstvu. Ker se zavedamo, da svet stoji na mladih, smo se posebej potrudili pri njihovem vključevanju ter delu z njimi.. Zanje smo pripravili poseben program, imenovan: TKekčeva potT. Zagotovil bo kontinuiteto društvenega dela. Odziv nas je poplačal za ves trud. Več o tej dejavnosti kasneje. Z družabnostjo in spontanim planinskim družinskim vzdušjem smo dosegli lepe rezultate. Aktivnejši smo hoteli biti tudi pozimi. Tudi to nam je uspelo. Namere so nam bile jasne, zato uspehi niso izostali. Poročilo tajnice: Društvo šteje 599 članov, do zbora je članarino poravnalo 52 % članstva, 1/3 članstva predstavljajo mladi. Predstavila in popisala bom 26 eno in več dnevnih (največ 4 dnevni) izletov v bližnjo in daljno okolico ter seveda Slovenijo. Zanimivi so bili vsebinski izleti kot Martinovanje, Kostanjev dan, izlet ob Veliki noči, čolnarski izleti po reki Soči in Vipavi, tekme v gorskem kolesarjenju (40 km dolga proga), izlet-srečanje obmejnih PD na Doberdobu, itd. Izstopajo tudi večdnevni izlet nad Meran na južnem Tirolskem in vzpon na Mt. Roso. Planinski večeri ob izbranem predavanju so uspešno prestali krst.. Pripravili smo prikupen prospekt načrtovane izletniške dejavnosti. Vodja iKekčeve potiT: V svoje vrste smo želeli pritegniti predvsem osnovnošolce. Želimo jim približati lepote, zanimivosti ter zakonitosti narave ter jim nuditi nepozabne stike s prelepo gorsko naravo. Želimo, da otroke spremljajo njihove družine, saj tako najlepše dosežemo, da ta dejavnost postane del kasnejšega družinskega programa. Na lanskih 6 akcijah je povprečno sodelovalo 40 oseb. Ta dejavnost je zelo poživila dejavnost PD v poletnem obdobju. Za popularizacijo te dejavnosti v letu 2005 smo izdali priročen prospekt, v katerega smo zapisali tudi svoj program. Letošnja dejavnost za mlade se bo pričela 25.04. z zborom sodelujočih, predstavitvijo programa in projekcijo filma: TSrečno KekecT Vodja smučarske sekcije: Občni zbor se je pravzaprav začel s objavo rezultatov na društvenih smučarskih tekmah, ki so bile 20. 03. letos v Trbižu. Tekem se je udeležilo 83 tekmovalcev, ki so tekmovali v številnih tekmovalnih starostnih skupinah in sicer od letnika 2000 naprej do odraslih. Nepopisno zadovoljstvo in prešernost ob podelitvi pokalov prvim trem zmagovalcem v vsaki posamezni disciplini, medalj, ki so jih prejeli vsi uvrščeni, in podelitev pokalov sodelujočim družinam (sodelovati so morali vsaj trije člani družine), je ustvarilo izredno vzdušje. Najmlajši so kmalu po podelitvi priznanj zbor zapustili. Sekcija je izvedla več smučarskih tečajev za različne starostne skupine, imamo zelo perspektivno tekmovalno skupino, organizirali smo čezmejno pokrajinsko smučarsko tekmovanje na Nevejskem sedlu (sredstva smo pridobili iz sklada Intterreg-III), pripravili smo smučarski večer, popestren s baklado, veseli smo, da smo uspeli pritegnili k sodelovanju na naše prireditve smučarje iz Posočja in drugih predelov Slovenije, zelo dobro sodelujemo tudi s slovenskim športnim klubom iz Devina. Vodja plezalne skupine: Skupina šteje le 6 članov, smo pa kar precej aktivni. Opravili smo veliko vzponov v domačih stenah, pa tudi v Sloveniji, od tega največ v steni Ospa. Člani smo preplezali tudi zelo težke smeri, med njimi so tudi take z oceno 6b, 7a in eno z oceno 7b. Član PD Marko Humar se bo letos pridružil odpravi sekcije CAI Gorica pri vzponih v Himalaji. Vodja rekreacijske dejavnosti: Delo in raznoterost dejavnosti te sekcije je velika. Sodelovanje 20 do 25 oseb je izredno aktivno ter požrtvovalno. Sekcija deluje neprekinjeno že 34 sezon, vodi jo ista oseba. Poleg osem mesecev vsako leto trajajoče rekreacijske telovadbe, ki jo imamo dva krat tedensko po eno uro v telovadnici, organiziramo izlete, pohode (tudi do 60 km daleč), raftinge, čolnarske izlete in izlete ter tekmovanja s tekaškimi smučmi Letos smo izdali knjigo: TŠportno pohodništvoT, ki opisuje del aktivnosti te naše sekcije. (Za knjižnico PZS sem prejel izvod te knjige z željo, da se izdaja knjige registrira tudi pri nas.) Vodja jamarske sekcije: Skoraj sleherno nedeljo raziskujemo naše jame. Večkrat letno priredimo jamarski tečaj. Imamo okoli 25 novih članov. Delo PD je zelo povezano s številnimi organizacijami. Njihovi predstavniki (ŠD Devin, PD Sežana, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, PD in MO PD Nova Gorica, SPD Trst, PZS), ki so občnemu zboru prisostvovali, so upravnemu odboru in članom PD izrekli vse priznanje za opravljeno delo v preteklem letu, jih povabili na nadaljnjo sodelovanje ter zaželeli še veliko uspeha in zadovoljstva pri bodočem delu. Zaradi davčne zakonodaje je moralo članstvo z glasovanjem potrditi dopolnitev dosedanjega naziva društva: TSlovensko planinsko društvo GoricaT in sicer s podnapisom Tljubiteljsko športno društvoT, zaradi česar se jih bo pri odmeri davčnih obveznosti obravnavalo ugodneje, kot profesionalne športne organizacije. Dobri rezultati, uspešnost v delu in pozitivno naravnana delovna sredina so najboljša reklama ter izziv za vpis novih članov v PD. Zalotil sem se ob misli, da je škoda, da Gorica ni bližje Ljubljani. Danilo ŠKERBINEK, podpredsednik PZS OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE NA REKI V petek, 15. 4. 2005, je bila v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva fBazovicaT na Reki otvoritev fotografske razstave Vladimira Habjana. Razstava je bila organizirana v počastitev tretje obletnice delovanja planinske skupine, ki deluje v okviru planinskega društva Ilirska Bistrica. Razstavo je odprl predsednik društva Vitomir Vitaz, avtorja in razstavo z naslovom S poti po slovenskih gorah je predstavila Irena Mušič, pevski zbor društva pa je zapel tri planinske pesmi. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število članov društva, med drugimi tudi predsednik PD Ilirska Bistrica Aleš Poročnik, prijetno druženje pa je trajalo pozno v noč. Na otvoritvi je bil tudi Alan Čaplar, glavni urednik Hrvatskega planinaija, glasila Hrvaške planinske zveze, s katerim je imel urednik Planinskega vestnika de-lovni razgovor. Kulturno prosvetno društvo fBazovicaT ima več sekcij med katerimi je tudi planinska. Pogoje za delo imajo res izredne, saj delujejo v preurejeni stari vili, kjer imajo dvorano za sto ljudi, učilnico, razstavno sobo in še vrsto drugih delovnih prostorov. Pred dobrim mesecem je imel tam potopisno predavanje Andrej Stritar, vabljeni pa so tudi drugi iz Slovenije. V. H. PLANINSKI 1. MAJ 2005 /Krašnji vrh nad Metliko Planinska društva so po celi Sloveniji prirejala planinske pohodniške aktivnosti, združene tudi s praznovanjem svetovnega fdneva DELAT 1. maja in prvo obletnico vstopa Slovenije v EU. V odličnih vremenskih razmerah so po gorah zagoreli kresovi in zanesljivo najmogočnejši je bil fbioT kres na predvečer 1. maja na vrhu Storžiča, 2132 m.n.v., kot tudi prisrčno planinsko majsko fpraznovanjeT v planinskem domu na Kališču. Veliko planinsko in občinsko praznovanje je bilo tudi v Beli Krajini, kjer so še poseben poudarek dali jubileju 80-letnici planinstva na tem območju ter 640-obletnici metliških fmestnih pravicT. Ta, množični planinski zbor, je nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je med ostalim še posebej poudaril: 'Planinci se aktivno pridružujemo praznovanju praznika tdelaT, vendar ob tem moramo opozoriti, da je društveno delo, delo tbrezplačnostiT, velika vrednota tako za družbo, kot državo, da je to delo, ki nikoli ne zataji - delo fprostovoljstvaT - delo v društvenih okoljih. Zatorej bi želeli, da prav društvenemu delu, ki dela v javnem interesu, nameni država mesto in vlogo in tudi pogoje, še posebej materialne, za kakovostno in nemoteno delovanje. Le solidarnostne parole, strinjanja in priznanja društvenemu delu so za današnji čas bolj ali manj preteklost. Kajti danes štejejo dejanja in doseženi cilji mednarodne primerljivosti. Obstati na sredi poti ni dobro. Doseči je potrebno vrh gore. To pa je še posebej apel novo nastajajoči društveni zakonodaji, da se vsebine pravično in pošteno tzapišejoT. Še kako zagovarjamo sporočila: pravičnosti, poštenosti, socialne varnosti in skrbi za razvoj mladih in varovanje in dostojanstvo starejših. t'Ob letu tosorejt članstva v EU, ko so tudi gore, vrhovi postali gorski svet brez meja, smo planinci ponosni, da smo pri procesih vstopanja v EU tudi aktivno sodelovali. Dosegli smo t.i. planinsko članske upoštevane reprocitete v planinskih domovih v članicah planinskih zvez EU združenih v tdruštvuT Club Arc AlpinT CAA, katerega član je tudi PZS, in ki je bilo prvič in končno tudi državno-mednarodno potrjeno in registrirano 28.06.2004. Pomembno pri tem je, da smo na zasedanju Skupščine CAA, ki je bila v Ljubljani, 2004 (prva, ki je imela končno državno registracijo na volitvah), uspeli z izvolitvijo slovenskega predstavnika za podpredsednika v CAA in ga tudi prvič uradno, 17.01.2005, državno- mednarodno registrirali. To združenje je aktivni koordinator t.i. standarizaciji za gorski svet, aktivni pobudnik za varovanje gorskega sveta, kot tudi za ostala področja sodelovanja z Brusljem (EU) za namene in potrebe planinsko gorskega sveta. To je tudi osnova in možnost prevzemanja in izvajanja projektov EU za slovenski gorski svet, kot tudi možnosti izvajanj EU projektov v državah kandidatkah za vstop v EU. Ob tej demokratičnosti in liberizaciji je potrebno še kako skrbeti za ohranjanje slovenstva na gori, tako, kot je bilo to pomembno pred 110. leti, ko je še posebej iz teh slovensko narodnostnih potreb in namer, nastalo tSlovensko planinsko društvoT - sedanji naslednik PZS. Letošnje leto je leto za planinstvo pomembnih jubilejev. Dostojno smo proslavili 110-obletnico Planinskega vestnika. Sedaj smo pred 110-obletnico, ko je Jakob Aljaž - 07. avgusta topoldneT l. 1895 -postavil in totvorilT Aljažev tturnT - stolp na vrhu simbola, mitologije in dostojanstva slovenstva □ na Triglavu. Istega leta je bila določena lokacija in odkupljeno zemljišče za današnjo planinsko postojanko tKredaricaT. Oboje, svet 16 m2 vrh Triglava in stolp, kot svet za Kredarico, je bilo podarjeno t'.Slovenskemu planinskemu društvuT, v katerega so bile včlanjene podružnice SPD, častni člani in ostali organi SPD. Po 112. letih pa je tudi že čas, da slovenstvo, kot tudi slovensko planinstvo, končno poskrbi za planinsko dediščino, za preteklost, ki je in je bila vedno napredna, dostojanstvena, humana, inovativna, kulturna in še posebej slovensko zavedna in pripadna slovenskemu planinskemu svetu in goram. Zatorej je pobuda, da v avgustu tega leta v času praznovanja triglavskih jubilejev postavimo, vzidamo temeljni kamen za fSlovenski planinski muzejT še kako na mestu in izziv in test za vse Slovence, da se po svoji pripadnosti goram in vesti vključimo v to izgradnjo, ki bo obenem učinkovit alpsko izobraževalno informativni center. S tem bomo tudi potrdili, da smo res pravi Slovenci, prijatelji slovenstva in izkazali hvaležnost za pretekla dejanja, vzpone in sestope in prehojene poti. S pričetkom izgradnje kulturnega, učnega in alpskega informativnega centra v Mojstrani se bomo oddolžili, tudi ob 160. letnici rojstva, triglavskemu župniku Aljažu. Vseslovenski, pa tudi mednarodni pojav zmanjševanja vpisa v društvena članstva, je zanesljivo posledica časa v katerem živimo, naglica, pa tudi dejstvo, da imamo urejeno celotno infrastrukturo, zavarovane planinske poti in omogočeno brezplačno reševanje v primeru nesreče. Ljubiteljem gora so na voljo planinske edicije, zemljevidi □ . PZS z opozorili in gradivom skrbi za varnejše gibanje v gorskem svetu. Seveda pa čas, v katerem živimo, močno hromi pripadnost tako goram, kot matični organizaciji, ki je skozi stoletje izgrajevala in varovala nas in goro. Je pa prav pripadnost tista sila in tista magična moč, ki lahko ohrani goro, ali pa jo tprodaT, odtuji vse bolj neobvladljivemu kapitalizmu, ki je vse bolj agresiven za urbanizacijo in za zasvojitev planinskega sveta. Prav v tem času pa je sklenjena obširna strokovno-kakovostna anketa polnopravnih članov PZS o vprašanjih, o usmeritvah nadaljnjega dela, viziji planinstva, ki je bila posredovana z namenom, da dobimo objektivne podlage in gradivo tod spodajT -iz baze, saj bomo le tako lahko izdelali objektivna gradiva in odgovor: Tkako naprejT. S prejetimi odgovori na vprašalnik tJUTRlT smo lahko izjemno zadovoljni, saj je bil tokratni odziv izjemno dober. Odgovori pa kažejo na pozitiven odnos in pripadnost organizaciji.(op.p.: Več o rezultatih vprašalnika tJUTRlT boste lahko prebrali v naslednji številki Obvestil PZS). SESTANEK GORNIŠKE KOMISIJE UIAA - Sy (Belgija) V terminu 15.-17.4.2005 je v kraju Sy v Belgiji potekal prvi letošnji sestanek gorniške komisije UIAA. Gostili so nas Belgijci (CAB) in Nizozemci (NAV) skupaj, nameščeni pa smo bili v koči NAV. Delovni pogoji so bili dobri. Območje kraja Sy v Ardenih nudi obilo možnosti za plezanje v plezališčih in za pohodništvo.15.4.2005 sta bila v popoldanskih urah vzporedno izvedena oba sestanka delovnih skupin (delovne skupine za UIAA standarde usposabljanj in delovne skupine pravnih ekspertov), 16.4.2005 pa je preko celega dne potekal sestanek gorniške komisije UIAA. 17.4.2005 smo izkoristili za skupne aktivnosti (plezanje, pohodništvo) in povratek domov. Rezultati sestankov so tokrat neposredno pomembni tudi za nas. V nadaljevanju podajam poročilo s sestankov. Sestanek delovne skupine za UIAA standarde usposabljanj: T Napredovanje postopkov potrjevanja licenc za posamezne standarde UIAA: T Slovenija (PZS) je z vodnikom PZS kategorij A,B,C,D,E,G,H kandidirala za pridobitev licence za turnosmučarskega vodnika UIAA. Vlogo sem GK UIAA posredoval v mesecu septembru 2004. V predstavitvi sem podal natančno predstavitev sistema usposabljanja, program, poročilo ter pisno in foto dokumentacijo s tečaja. Kljub temu, da se delegat komisije (Karl Schragg) ni udeležil našega usposabljanja smo s kandidaturo uspeli in pridobili navedeno licenco. Licenco bomo morali podaljševati čez 5 let. T Napovedal sem verjetno kandidaturo PZS za pridobitev licence za prostovoljnega plezalnega inštruktorja UIAA (z našim programom Alpinističnega inštruktorja). T Južna Afrika je pridobila licenco za prostovoljnega pohodniškega vodnika UIAA in za prostovoljnega plezalnega inštruktorja UIAA. T Na osnovi pogovorov na prejšnjih sestankih sem komisijo informiral o aktivnostih PZS na področju usposabljanja v Nepalu - o sodelovanju z NMA ter o našem pogledu glede pridobivanja licenc UIAA s strani NMA. Pri tem sem podal informacijo, da PZS v Nepalu ob sodelovanju z NMA izvaja usposabljanja, da je pripravljena pomagati tudi z drugimi izkušnjami, vendar da mora NMA sama vzpostaviti sistem, ki bo pregleden in prilagojen osnovnim zahtevam UIAA. T Seznanili smo se tudi s stanjem pridobivanja licenc UIAA v nekaterih drugih državah, ki so v različnih fazah postopka. T Revalidacija pridobljenih licenc za posamezne standarde UIAA: T PZS je bila na osnovi poročila, ki sem ga posredoval komisiji, za naslednjih 5 let podaljšana licenca za standard pohodniškega vodnika UIAA. Temu standardu ustreza vodnik PZS kategorij A,B,D. T Tudi druge zveze, ki so morale podaljšati licence so večinoma podale poročila, na osnovi katerih se jim je podaljšala licenca. Nekatere so bile opozorjene, da morajo poročilo podati do naslednjega sestanka. T Dogovorili smo se, da bo na osnovi podatkov podanih v poročilih do naslednjega sestanka izdelana analiza. T Junija 2005 bo v Švici izveden seminar s področja prostovoljnega vodništva UIAA. Doslej sta bila izvedena 2 zelo uspešna seminarja (2001,2003). Usklajevali smo podrobnosti programa ter nosilce posameznih tem. Smiselno je, da se navedenega seminarja udeleži tudi predstavnik PZS, najbolje inštruktor planinske vzgoje. Morda bi bila udeležba lahko zanimiva tudi za inštruktorja alpinizma glede na kandidaturo za pridobitev licence plezalnega inštruktorja UIAA. T Za zimo 2006 je predvidena organizacija zimskega seminarja. Glede na odsotnost nemških predstavnikov (DAV), ki so predlagali izvedbo v Nemčiji se bo do jesenskega sestanka preverila možnost organizacije navedenega seminarja v Nemčiji. Tako letni, kot zimski seminarji se naj bi izvajali na vsaki 2 leti. Poročilo s sestanka gorniške komisije UIAA: T Gomiška komisija UIAA se je prvič sestala v novi sestavi, tako smo v uvodu spoznali nove predstavnike iz Turčije, Baskije (delno samostojna zveza v okviru španske zveze) in Anglije. T Podana nam je bila informacija o spremembah v UIAA (vodstvo, verjetne organizacijske spremembe, tekoči problemiD ). Glede na to, da je dosedanji podpredsednik gorniške komisije UIAA Pierre Humblet postal podpredsednik UIAA smo morali izvoliti novega podpredsednika naše komisije. T Zato smo v naslednji točki izvedli volitve novega podpredsednika. Najprej sem bil predlagan jaz, vendar sem se na osnovi odločitve UO PZS za zaupanje zahvalil in opravičil. Nato je bil predlagan nizozemski predstavnik Axel von Willigenburg, ki je kandidaturo sprejel in bil nato tudi izvoljen za navedeno dolžnost. T Podana je bila informacija s sestanka delovne skupine za standarde usposabljanj. Predlogi delovne skupine so bili sprejeti, s tem formalno tudi sklepi, ki se nanašajo PZS. T Kratko poročilo s sestanka delovne skupine pravnih ekspertov: T Posebno skrb bo skupina v prihodnje namenila kriminalnemu pravu. Spremljala bo tudi problematiko na drugih področjih, izmed katerih so izpostavili dostop do gora. Poročilo o dosedanjem delu je dostopno na spletnih straneh UIAA. T Izpostavili so, da se je potrebno zavedati zakonodaje EU, v določenih primerih bo morda potrebno v posameznih članicah tudi reagirati. Tako so imeli v Veliki Britaniji težave z zakonom EU, ki ureja delo na višini □ v tem zakonu so namreč vladne službe videle tudi vse gorniške aktivnosti. Po enoletnem boju BMC z vladnimi službami je bilo nazadnje odločeno v prid BMC in navedena zakonodaja v Veliki Britaniji ne bo veljavna za gorniške aktivnosti. T Pregledali so nekaj primerov, kjer se je zaradi nesreč na vodenih turah sodilo vodnikom. Zanimivo je bilo, da so se sodišča večinoma odločala za oprostilno sodbo, razlog pa je bila predpostavka nevarnosti gorniških aktivnosti. T Glede na posamezne prošnje po aktivnosti navedene delovne skupine je bilo pojasnjeno, da ta skupina lahko posreduje koristne informacije, ne more pa podati pravnega mnenja. T Pregledali smo stanje na področju podeljenih standardov UIAA za plezalne, planinske^ vodnike UIAA (knjige). Standard se je doslej uveljavil predvsem v ZDA. T Posamezni predstavniki so poročali o različnih aktivnostih v posameznih zvezah. Tako je bilo predstavljeno, da so v Franciji prvič izvedli tečaj za inštruktorje, ki vodijo usposabljanje prostovoljnih vodnikov. Seminar je precej krajši kot ekvivalentno usposabljanje v Sloveniji, saj poteka le 4 dni. Glede na tematiko sem okviren potek navedene aktivnosti v Sloveniji predstavil tudi jaz, naprošen pa sem bil za nekoliko podrobnejšo informacijo v pisni obliki. T V Veliki Britaniji za širjenje informacije o delu prostovoljnih vodnikov izvajajo vsakoletne seminarje za vodje študentskih klubov. T Dogovorili smo se za obnovo informacij o delu komisije, ki so objavljene na spletnih straneh UIAA. T Naslednji sestanki gorniške komisije UIAA: naslednji sestanek bo izveden novembra 2005 verjetno v organizaciji Baskovske zveze v Španiji (rezervna varianta je Nizozemska). V letu 2006 bo prvi sestanek izveden aprila verjetno v Turčiji (rezerva je Velika Britanija), drugi sestanek pa bo izveden jeseni v Kanadi. Za pomlad 2007 je smiselno preveriti možnost organizacije v Sloveniji. Predstavnik PZS v gorniški komisiji UIAA Klemen MEDJA POGOVOR NA PRAGU GLAVNE TURISTIČNE SEZONE Po večletni praksi je tudi letos, 12. aprila, Turistična zveza Slovenije sklicala javni, zasebni in društveni sektor, ki deluje na področju turizma na posvetovanje o stanju, možnostih in morebitnih potrebnih aktivnostih za uspešnejšo prihodnjo turistično sezono. V uvodnem delu so bili v treh kvalitetnih informacijah predstavljeni trije zanimivi prispevki, in sicer o celostnem zagotavljanju varnosti v turizmu, o kvaliteti turistične ponudbe in dejavnostih, namenjenih turizmu. V razpravi, ki je sledila, je bilo predstavljeno 10 prispevkov, ki so dopolnjevali sliko o pogledih do turistov in turizma ter potrebnih aktivnostih v dobro turistov. Tako smo slišali tudi za nas zanimiva razmišljanja: - o odgovornosti gostitelja do gosta (Gospodarska zbornica); - o zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki ga mora zagotavljati nosilec dejavnosti, storitev pa mora biti v skladu s evropskim pravnim redom (Zdravstveni inšpektorat); - o uvedbi turističnega telefona, ki nudi turistu aktualne informacije ter turističnega nabiralnika, ki omogoča zbiranje predlogov ter pripomb (Civilna iniciativa Turistične zveze); - o priprav kodeksa obnašanja na smučiščih in dopolnitev Zakona o žičnicah - pri pripravi obeh gradiv prosijo za sodelovanje GRS (Združenje žičničarjev); - o spremljanju nevarnih pojavov med agresivnimi tujimi turisti (Visoka šola za turizem); - Zakon o turizmu je zastarel, potrebujemo sodobnejšega, pri številnih nesrečah ter drugih težavah turistov zelo prizadevno pomaga GRS (predstavnik Kampa Koren); - samo hitro obveščanje očividcev požara lahko zagotovi kvalitetno pomoč gasilcev, požari v Posočju in na Komarči to dokazujejo, samo urejenost v neki državi da turistu občutek varnosti (Gasilska zveza); - aktivnosti in prizadevanj za zagotovitev varnosti in prijetnega počutja turistov je ogromno; do turistov je potrebno biti pozoren; kajenje in alkohol je za tiste, ki tega ne počno, nasilje (predstavniki Policije); - planinska organizacija nastopa v dveh vlogah: kot gostitelji, ki nudimo okoli 7000 km poti in 160 objektov; v gorah Slovenije je po oceni letno od 2,5 do 3 milijone obiskovalcev in kot izvajalci (241 PD ponuja varnost, program in zavarovanje); pri svojem delu potrebujemo več razumevanja in podpore (tudi finančne); obnova koč terja dolgoročni načrt sanacije, dostopi do Strukturnih skladov bi morali biti enostavnejši; Zakon o planinskih poteh je bil odložen, varnost potov pa terja delo in stroške; občine pobirajo turistično takso, ta pa se le redko vrača tja, kjer se ustvarja (kaj je n.pr. Bovec, Bohinj, Logarska ali Pohorje brez planinskih poti?); mnogo turistov pride na koče s hrano v nahrbtniku; smeti, ki jih puste v koči PD spravljajo v kontejnerje v dolinskih izhodiščih, občine pa žele, da PD plačujejo še odvoz smeti?; kar precej obiskovalcev gora hodi na ture mimo planinskih društev in tako ne morejo biti deležni preventive, vzgoje ter izobraževanja; vodenje po gorah ponujajo tudi študentski servisi brez strokovno usposobljenih vodnikov; lani se je primerilo največ nesreč med udeleženci neorganiziranih planinskih skupin in med samohodci; - Gorska reševalna služba je tudi v preteklem letu opravila ogromno dela, na pomoč je priskočila več kot 300 ljudem in žal bila brez moči pri 32 mrtvih; med koristniki uslug GRS je bilo tudi precej tujcev iz kar 16 držav; delo in storitve GRS sestavljajo turistično infrastrukturno ponudbo gora; opažamo, da tudi letos ni bilo kvalitetno izvajano obveščanje o nevarnostih snežnih plazov; nujno je potrebno revidirati zakonodajo, ki urejuje kritje stroškov reševanja mrtvih državljanov, po sedanjih določilih bi morale te stroške nositi občine po principu kraja nesreče, kar pa mnoge občine z skromnimi proračuni ne zmorejo; izdajanje večjezičnih navodil za obiskovalce gora in za primer nesreče, kar je rezultat dobrega sodelovanja GRS z gorsko-reševalnimi službami avstrijske Koroške in italijanske Furlanije in tudi sicer strokovno sodelovanje ter medsebojno obveščanje teh služb prispeva k hitremu ukrepanju in kvalitetnemu reševanju, kadar pride do nesreče ob meji ali kjerkoli drugje. Zaključki v povzetku dr. Rožiča: - turistične ponudbe se je treba lotiti kvalitetno in organizirano; turistična zveza in društva so odprta za pogovore z namenom reševanja obravnavanih problemov; - odgovornost za varnost je treba konkretizirati, znanja in ljudje so in jih je potrebno uporabiti; - nadaljevati je treba z ozaveščanjem prebivalstva na področju turistične ponudbe; - po vzoru uspešnega sestanka med turistično in gasilsko zvezo je dana pobuda tudi za pogovore z drugimi nosilci turistične ponudbe; - za turistično ponudbo je treba več uporabljati možnosti interneta. V imenu PZS in GRS se je sestanka udeležil in zapisal: Danilo ŠKERBINEK KOMISIJE UO PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK POROČILO PODROČNEGA IZPOPOLNJEVANJA MDO PD LJUBLJANE KAMNIŠKA BISTRICA 8. - 9. 4. 2005 Vodniški odbor MDO PD Ljubljane je izvedel področno izpopolnjevanje vodnikov PZS v kopnih razmerah, in sicer v terminu, kot je bil objavljen v programu izpopolnjevanj za vodnike PZS za leto 2005. Izpopolnjevanje je bilo 8. - 9. 4. 2005 v Domu v Kamniški Bistrici s pričetkom 8. 4. ob 18 uri in zaključkom 9. 4. ob 18,30 uri. Program je bil sprejet in potrjen še na Odboru za kategorizacijo leta 2001. Izpopolnjevanja se je udeležilo 26 vodnikov, 11 iz MDO PD Ljubljane, 11 iz MDO Kamniško-bistriški, 3 iz MDO Primorsko-notranjski in 1 iz MDO Gorenjske. Organizacijski vodja je bila Marinka Koželj Stepic. V petek je dr. Blaž Jereb s Fakultete za šport predstavil temo o didaktiki z aplikacijo na izdelavi vrvne ograje in gibanja ob njej. Nato je Marinka Koželj Stepic predstavila družabnost kot temo, ki je na vsaki planinski akciji močno zaželjena. V nadaljevanju so udeleženci izvedli miselno igro ter izmenjavali izkušnje o pripravi družabnosti na različnih planinskih akcijah. V soboto zjutraj je dr. Mira Ažman predavala o zlomih in prvi pomoči v takih primerih. Temeljito je predstavila vse najbolj pogoste in tudi bolj redke zlome ter kako ukrepati, da bo prva pomoč kar najbolj učinkovita in kvalitetna. Nato je Bojan Pollak predstavil segment iz orientacije; to je orientacijo s pomočjo karte ter določitev posameznih točk v naravi. Udeleženci so po temeljiti pripravi odšli v skupinah - v vsaki je bil inštruktor □ na praktično delo. Po kosilu je Drago Metljak predstavil del teme gibanja. V programu je bilo zabijanje klinov, izdelava sidrišča in vrvne ograje ter gibanje ob njej. To so udeleženci izvajali na posameznih delovnih točkah, ki so jih vodili posamezni inštruktorji. Kot inštruktorji praktičnega dela smo sodelovali: Janez Ažman □ GV, Darko Bernik □ IPV, Darja Jenko □ AI, Lojze Jerman □ AI, Marinka Koželj Stepic □ IPV, Drago Metljak □ AI iB ojan Pollak □ GV. Predavatelji oziroma inštruktorji so imeli naslednjo izobrazbeno strukturo: VIII. stopnje 1, VII. stopnje 6 in VI. stopnjo 2. Sledila sta kratka analiza in zaključek. Skupaj smo ugotovili: - da je bilo izpopolnjevanje koristno in dobro izvedeno kljub slabemu vremenu - pri temi družabnost motijo v gradivu opisane igrice, ki so žaljive, in igre, kjer se poškoduje oprema. Take igre ne sodijo v planinski krog. - prva pomoč pri zlomih je bila predstavljena kratko, a jasno in jedrnato - pri praktičnem delu iz orientacije in gibanja je tudi slabo vreme nakazalo nekatere probleme, ki jih v lepem vremenu ne bi opazili. Tako pa je bilo treba reševati vse naloge v neprijetni in mokri situaciji. Vodstvo je ugotovilo, da so bili udeleženci pri delu vestni in prizadevni. Ves čas izpopolnjevanja je vladalo zelo prijetno prijateljsko vzdušje, tako med samimi udeleženci kot med udeleženci in inštruktorji. Iz vprašalnikov, ki so jih udeleženci izpolnjevali po analizi, pa sledijo še nekateri podatki: - bilo je 26 udeležencev, od tega 16 moških in 9 žensk, 1 ni ničesar obkrožil. Iz seznama pa je jasno, da je bilo 18 moških in 8 žensk. - starostna struktura je bila naslednja: 18 □ 26 let 8 udeležencev, 27 □ 40 let 9 udeležencev, 40 □ 50 let 6 udeležencev in nad 50 let 3 udeleženci. - izobrazbena struktura pa je bila naslednja: II. stopnja izobrazbe 1 udeleženec, IV. stopnja izobrazbe 3 udeleženci, V. stopnja izobrazbe 16 udeležencev, VI. stopnja izobrazbe 2 udeleženca in VII. stopnja izobrazbe 4 udeleženci. Vendar ti podatki niso verodostojni, saj je očitno napaka že pri obkrožanju spola. Ostalih podatkov ni bilo moč preverjati, ker so vprašalniki anonimni. Zahteva, da pripravljalec poročila prikaže tudi, iz katerih pokrajin prihajajo udeleženci, je težko izvedljiva, saj ni nikjer seznama, v katero pokrajino spadajo posamezna PD ali priloženega zemljevida, da bi sploh vedeli, kateri predel pokriva posamezna pokrajina. Naštete pokrajine (Notranjsko-kraška, JV, SP Posavje itd.) se nikakor ne pokrivajo z MDO. Izpopolnjevanje je dobro potekalo tudi po zaslugi osebja v Domu v Kamniški Bistrici. Marinka KOŽELJ STEPIC PLANINSKA ZALOZBA STANIČEVA NAGRADA KOT VISOKO (DRZAVNO) PRIZNANJE NA BAVARSKEM Prof. dr. Peter Zimmermann, predsednik Bavarsko-slovenskega društva (Bayerisch-Slowenische Gesellschaft), je 9.7.2004 v imenu društva podelil v Münchnu, kjer ima društvo sedež, Staničevo nagrado (to nagrado podeljuje društvo vidnim bavarskim osebnostim, samo v letu 2004 so jih podelili šest) gospodu Aloisu Glücku, predsedniku bavarskega parlamenta (Präsident des Bayerischen Landtags), ki je hkrati načelnik bavarske gorske reševalne službe (Vorsitzender der Bergwacht Bayern). Podelitev se nas Slovencev živo tiče, saj kaže, kako ugledno je to bavarsko priznanje, ki je sposobno okititi tako visoke osebnosti, imenovano po našem rojaku, in kako visoko čislajo Staničeve zasluge za razvoj (bavarskega) alpinizma in splošne kulture. Svojemu nagovoru je ob podelitvi nagrade gospod P. Zimmermann dal naslov fStanič za vednoT (fStanič und kein EndeT - Staniča zdaj pišejo Bavarci dosledno z našim črkopisom, četudi se je Stanič sam podpisoval latinizirano Stanig), Staniča je umestil v slovensko zgodovino kot politično vplivnega moža □ slovenska politika se je pač manifestirala skozi razvoj domačega jezika in domače literature in domačih društev in ustanov, vse to je nazadnje pripeljalo do ustanovitve slovenske države 25. junija 1991 □ in tu predvsem vidi govornik stične točke med Staničem in Glückom, ki je fhomo politicusT par excellence, torej je med njima mogoče zgraditi zanesljiv obok v povezovalnem mostu mednarodnega sporazumevanja in spoštovanja. S tem je podelitev nagrade utemeljena. Gospod dr. Peter Zimmermann in njegova soproga gospa dr. Mija Zimmermann (občasni naslov: Hramše 11, pošta 3204 Dobrna, Slovenija) sta pred časom prispevala pomemben delež v knjigi VALENTIN STANIČ, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah, ki jo je izdala Planinska založba Slovenije leta 2000. Ko pa že teče beseda o teh rečeh, bodi omenjeno, da je še znatno izdatnejši delež prispevala gospa dr. Tanja Peterlin-Neumaier (občasni naslov: Bogišičeva 9, 1000 Ljubljana), s svojim soprogom prav tako članica Bavarsko-slovenskega društva in prav tako nepopustljiva propagatorka Staničevega imena na Bavarskem (in v Sloveniji). (Prav bi bilo, da bi se PZS tem t'ambasadoijem in ambasadorkam slovenstva v tujiniT primerno oddolžila.) Gospa Mija in gospa Tanja sta seveda Slovenki, poročeni z Bavarcema. No ja, tNi take je mladenke, kot naše je krvi dekle!T je svoj čas rekel Prešeren □ in Bavarci so njegovo reklamo vzeli dobesedno. (Sam si je kriv, kdor ni študiral Prešerna!) dr. Stanko KLINAR KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNISTVO IZLET V BOLGARIJO Komisija za gorsko popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije ima v svojem letošnjem programu tudi izlet v Bolgarijo. Bolgarija še vedno ostaja skoraj neznana dežela, toda ima cerkve, samostane, odprte ljudi in najvišjo goro Balkanskega polotoka. (NE)ZNANA BOLGARIJA, 2.-10. julij 2005 1.dan: zgodaj zjutraj odhod iz Ljubljane, po prihodu v Beograd ogled mesta, namestitev v hotelu in večerja. 2.dan: po zajtrku vožnja skozi sotesko Djerdap z ogledom Lepenskega vira do Zaječarja ter prehod meje in nadaljevanje vožnje po manj razvitem delu Bolgarije do Belogradčika z ogledom trdnjave in zanimivih skalnih oblik, namestitev v penzionih in večerja. 3.dan: po zajtrku vožnja skozi sotesko Iskar do Sofije z ogledom središča mesta. Namestitev v hotelu in večerja. 4.dan: po zajtrku vožnja do zimsko-športnega centra Vitoša in vzpon na najvišji vrh (2290 m), 3 ure, po sestopu nadaljevanje poti do Banskega, kjer bo skupina prenočevala štirikrat v hotelu s polpenzionom. 5.dan: iz Banskega se bodo udeleženci zapeljali do športnega centra Borovec v gorski skupini Rila in se mimo treh planinskih koč povzpeli na Musalo (2925 m), 6 ur, povratek v Bansko. 6.dan: vožnja po dolini Strume do kraja Melnik in ogled samostana Rožen in drugih krajev, povratek po vzhodni strani gorske skupine Pirin do Banskega. 7.dan: krajša vožnja v pogorje Pirin in vzpon na Vihren (2914 m), 6 ur, povratek v Bansko z možnostjo kopanja v bližnjih toplicah. 8.dan: odhod iz Banskega, ogled znamenitega Rilskega samostana in vožnja mimo Sofije, Pirota in Niša do Beograda, daljši postanek bo namenjen tudi večerji, nadaljevanje poti proti Sloveniji in 9.dan: prihod v Ljubljano. Cena potovanja je 100.000 SIT in vsebuje avtobusni prevoz s cestninami, nočitve v hotelih ** in *** na osnovi polpenziona, dodatno večerjo v Beogradu, vstopnine, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo. Prijave z vplačilom akontacije 10.000 SIT sprejemajo v računovodstvu PZS, dodatne informacije dobite pri Janezu Pretnarju, mobitel 031/429 9 70 ali e-pošta: janez.pretnar@siol.net. Udeleženci izleta bodo dobili še dodatne informacije o odhodu, opremi in vplačilih. Kakor verjetno že veste, pripravljamo še druge akcije: Klub 4000, Mongolija, Indija z Ladakom, Tibet in Nepal, Peru in Bolivija, Mehiški vrhovi in kulture ter Kilimandžaro, razpisi s podrobnejšim programom bodo objavljeni na internetnih straneh www.pzs.si. KLUB 4000 Cevedale in Monte Rosa Zbiralci štiritisočakov bodo zopet prišli na svoj račun, tokrat bodo na vrsti vrhovi v skupini Monte Rose. Po prevozu do Suldna bo najprej prilagajanje na višino v koči Casati in naslednji dan vzpon na Cevedale (3769 m), potem se bodo udeleženci preselili v dolino Alagne, ki je izhodišče za italijanski del Monte Rose. V udobni koči Gnifetti bodo imeli bazo. V naslednjih dneh se bodo povzpeli na nekaj štiritisočakov, kot so Piramide Vincent, Ludwigshoehe, Parrot in Punto Gnifetti (4554 m). Vse ture so ledeniške, zato morajo udeleženci obvladati hojo z derezami in cepini. Program: Sobota, 30.7.2005: V zgodnjih jutranjih urah bomo pričeli z vožnjo preko Avstrije, Bolzana do kraja Sulden v osrčju Ortlerskih alp. Turo bomo začeli z vožnjo z žičnico do koče Citta Milano, od koder je do koče Casati na višini 3269m dobri dve uri hoje. V koči bomo deležni polpenzionske oskrbe. Nedelja, 31.7.2005: Zaželeno prilagajanje na višino bomo opravili z vzponom na M.Cevedale (3769m) in bližnji Zuffalspitze, ki je nekaj metrov nižji. Sledi povratek do koče Casati in sestop v dolino. V slabe pol ure bomo pri hotelu v kraju Prad, kjer se bomo regenerirali za vzpone v naslednjih dneh. Deležni bomo polpenziona. Ponedeljek, 1.8.2005: Po zajtrku se bomo z daljšo vožnjo (6 h) premaknili do naslednjega izhodišča Alagne, z žičnico se bomo povzpeli na Punto Indren (3260m) in v dobrih dveh urah dosegli kočo Gnifetti (3644m). Ta nam bo v naslednjih dneh služila kot izhodišče za naskok na okolišnje štiritisočake. Torek, 2.8.2005: Kot se za prvi dan na veliki višini spodobi bomo ta dan zadovolnji z vzponom na katerega od bližnjih štiritisočakov, Piramide Vincent, Ludwigshoehe, ki segajo nekaj sto metrov preko magične meje 4000. Povratek v kočo in regeneracija. Sreda, 3.8.2005: Dan D, tokrat pa zares na najvišje vrhove Monte Rose, ki so dosegljivi z italijanske strani. To sta pt.Gnifetti in Zumstain obe preko 4500m nadmorske višine.Gre za četrti in peti najvišji vrh v alpah. Četrtek, 4.8.2005: Dan za rezervo in sestop v dolino. Vožnja domov, predviden prihod v Ljubljano v nočnih urah. Za turo je poleg osebne zaščitne opreme obvezna še naslednja oprema; cepin, dereze, plezalni pas, pomožna vrvica in vponka z matico. Cena 500EUR + 30.000 SIT, vključuje polpenzion v koči Casati, polpenzion v hotelu v kraju Prad, tri polpenzione v koči Gnifetti, žičnice po programu, prevoze po programu, organizacijo in vodenje izleta. Cena velja le z veljavno planinsko izkaznico PZS z znakom reprocitete. Zavarovanja si udeleženci uredijo sami. Gregor Sluga □ 041/699 078, e-posta: info@gorsko.vodnistvo.com KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Na podlagi fNavodil o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil ter izvedbo akcij usposabljanj PZST, z dne 31. januarja 2005 je Komisija za planinske poti z letošnjim letom pričela z usposabljanjem svojih kadrov po opredelitvah strokovno-organizacijskega dela v športu in določbah programa usposabljanja strokovnih delavcev v športu v skladu z VII. poglavjem Zakona o športu in sprejetim programom za markacista PZS. Osnovna določila je postavil Strokovni svet RS za šport po predhodni verifikaciji Inštituta za šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Kriterije za sofinanciranje programa usposabljanja strokovnih kadrov pa je določilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Ker uvedba vseh teh novosti zahteva precej prilagajanj in priprav, nam kljub izjemnemu prizadevanju vodstva MDO in Odbora za planinske poti pri MDO Podravja ter članov podkomisije za usposabljanje pri KPP ni uspelo vsega predpisanega uskladiti do roka za začetek tečaja v OPP Podravje. Zato smo žal morali tečaj prestaviti v jesenski termin. Planinskim društvom in prijavljenim tečajnikom se zaradi te prestavitve opravičujemo in upamo, da bo stvar v bodoče nemoteno potekla, tako kot je vse do sedaj. Vodja podkomisije Načelnik KPP: za usposabljanje: Stanko GAŠPARIČ Tone TOMŠE OSEBNI PODATKI MARKACISTOV PZS IN INŠTRUKTORJEV MARKACISTOV PZS Planinska zveza Slovenije posluje prek ŠPAK, ki je skrajšano ime za spletno aplikacijo in je namenjena podpori vodenja sistema strokovnega izobraževanja, usposabljanja, licenciranja ter izpopolnjevanja strokovnih kadrov na področju športa v različnih športnih panogah. Je sestavni del aplikacij v skupini za celostno podporo kadrovskemu informacijskemu sistemu na področju športa v Sloveniji □ je integralni informacijski sistem športa v Sloveniji; avtor je Športni informacijski center (ŠPiC). Izobraževalna programa markacist PZS in inštruktor markacist PZS sta bila v letu 2004 potrjena na Strokovnem svetu RS, ta pa usposabljanja za opravljanje strokovnega dela izvaja izključno prek aplikacije ŠPAK. Iz tega razloga moramo tudi mi preiti na poslovanje preko omenjene aplikacije za kar potrebujemo osebne podatke markacistov PZS in inštruktorjev markacistov PZS. Za vsakega posameznika, ki bo voden v tej evidenci rabimo tudi številko kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ). Številka pomeni zgolj identifikacijo posameznika (je diskretnejša in krajša od EMŠO ter popolnoma izključuje možnost zamenjave oseb), ki je voden v tej bazi. Brez nje vstop v bazo ni mogoč. Številka bo uporabljena zgolj kot identifikacijsko sredstvo in ne bo omogočala vpogleda v podatke o zdravstvenem stanju posameznika, ker za to nimamo pooblastila in tudi ŠPiC ni povezan s to bazo. Vsak posameznik, ki bo voden v tej zbirki, bo imel s številko KZZ ter imenom in priimkom tudi dostop do svojih podatkov in vpogled vanje. O povezavi in začetku poslovanja preko teh vrat boste obveščeni. Prosimo Vas, da izpolnite priloženi obrazec □ pazite: ne pozabite vpisati številke kartice zdravstvenega zavarovanja (najdete jo na prvi strani kartice, devetmestna številka močnejšega tiska nad imenom in priimkom, brez dodatne številke na koncu npr. 01, ki pomeni samo številko izvoda kartice) ter podpišete izjavo, da dovoljujete uporabo vaših podatkov izključno v namene vodenja te evidence. Podatki naj bodo točni in na priloženem obrazcu. V primeru, da tega ne boste storili vas v naslednjem letu ne bo mogoče registrirati oz. vam podaljšati licence. Izpolnjeni in podpisani obrazec pošljete najkasneje do julija 2005 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p. 214, 1001 Ljubljana. Tone TOMŠE Načelnik Komisije za planinske poti UO PZS MARKACIST PZS Podatki o kandidatu Ime in priimek:_Spol: M Ž Naslov stalnega bivališča: Poštna številka in ime dostavne pošte: | | | | | Št. zdravstvene izkaznice: | | | | | | | | | | Datum rojstva:_ Kraj rojstva: Telefon doma: _ Telefon - služba Mobilni telefon: EDnaslov: EMSO:_ Stopnja šolske izobrazbe (obkroži): III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Poklic: Član planinskega društva: Spodaj podpisana/-i dovoljujem uporabo podatkov s tega obrazca Planinski zvezi Slovenije za potrebe kadrovskega informacijskega sistema na področju športa v Sloveniji in Zavodu za šport Slovenije □ Športni informacijski center, kot upravljavcu spletnih aplikacij za obdelavo podatkov. Kandidat/-ka s svojim podpisom dovoljujem uporabo podatkov s tega obrazca za potrebe kadrovskega informacijskega sistema na področju športa v Sloveniji, ki ga s pomočjo spletne aplikacije ŠPAK upravlja Zavod za šport Slovenije □ Športni informacijski center. V/na dne (lastnoročni podpis) SMERNE TABLE Že nekaj let uvajamo nove smerne table, podobne, kot jih uporabljajo v večini alpskih držav. To je združena dosedanja smerna tabla in smerokaz. Tako izdelana tabla nam kaže pot le v eno smer (levo ali desno) zato moramo pri osnutkih paziti na pravo smer poti. Prednost takih tabel je, da nam že sama oblika table nakazuje smer poti. TEHNIČNI PODATKI Smerne table so lahko izdelane iz različnih odpornih materialov (les, kovina) morajo pa biti rdeče barve z belimi napisi in v predpisanih dimenzijah ter z oznako za zahtevnost poti. TIP ČRK Helvetika 55 □ bold /male tiskane črke) VELIKOST 72 (višina male črke /a,e,itd./ je 12 mm). VELIKOST TABEL Za en ali dva napisa uporabljamo smerne table dimenzije 145 x 500 mm Za tri ali štiri napise pa smerne table dimenzije 200 x 500 mm PODATKI ZA POSAMEZNO SMERNO TABLO a. Smer poti (če ima pot tudi ime tudi ime poti. Npr. Aljažev dom v Vratih □ Kredarica tTominškova potT b. Čas hoje (v urah in minutah) npr. 2h 30 min c. Planinsko društvo, ki vzdržuje pot d. Oznako za zahtevnost poti / lahke poti nimajo posebnih oznak/. e. Nadmorsko višino mesta, kjer bo postavljena smerna tabla ( če nimamo verodostojnega podatka je bolje, da nadmorske višine ne navajamo) Planinska društva lahko naročijo izdelavo smernih tabel tudi preko PZS. Te table so izdelane iz eloksiranega aluminija v rdeči barvi (debeline 4 mm). Črke so gravirane v podlago in imajo barvo surovega aluminija (svetlo belo-siva barva). POTOKOL IZDELAVE SMERNIH TABEL 1. Planinsko društvo pošlje podatke za izdelavo smernih tabel Komisiji za planinske poti. 2. Osnutek table je lahko narisan ročno (važno je da vsebuje vse zahtevane podatke in da poti, ki so navedene na tabli res vodijo v smer kamor kaže puščica), ali kot Wordova datoteka. 3. Na poslani predlogi je potrebno označiti ali rabite smerno tablo z objemko (za namestitev na lesene ali železne drogove) ali brez objemke (za namestitev na mrtev les). 4. Koordinator za smerne table pri KPP preveri in če je potrebno s soglasjem planinskega društva popravi osnutke tabel ter pripravi računalniške osnutke smernih tabel in jih vrne planinskemu društvu v dokončno potrditev. 5. Planinsko društvo vrne osnutke na katerih z žigom in podpisom odgovorne osebe jamči za točnost podatkov. 6. PZS izstavi račun za izdelavo smernih tabel planinskemu društvu. 7. Planinsko društvo plača račun PZS. 8. Izdelovalec izdela in odpremi smerne table na dogovorjeno lokacijo. Cena takih smernih tabel je: T Smerna tabla z enim ali dvema napisoma: 6.200 SIT + DDV T Smerna tabla s tremi ali štirimi napisi: 8.500 SIT + DDV Dimenzije in velikost smernih tabel Na skici so smerne table, ki kažejo smer poti v desno. Za obratno smer je skica ista le, da je puščica obrnjena v levo. Trikotnik pred imenom poti označuje ZAHTEVNO POT, trikotnik s klicajem pa ZELO ZAHTEVNO POT. V spodnjem levem kotu je prostor za logotip morebitnega sponzorja. Komisija za planinske poti PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO IN POROČAJOČ VABIJO □ OBISKOVALCEM GORA.... Pred nami je pričetek planinske sezone. Vse več ljudi se bo podalo v gore, zato ne bo odveč opozorilo, da sedanje obdobje, po "trdi" zimi, spremenljivih klimatskih razmerah in podorov kamenja, še toliko bolj opozarja na previdnost in upoštevanje preventivnih modrosti. Vse navedeno pa terja popolnega planinca z vso potrebno opremo. Ker nihče ne more predvideti, kakšna je pot in kdaj je prišlo do poškodbe (zasutje, poškodbe jeklenic, klinov), ki vodi do končnega cilja, kajti podor kamenja se lahko zgodi kadarkoli, zato Komisija za planinske poti UO PZS prosi vse obiskovalce gora, da na naslov Planinske zveze Slovenije (Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana; info@pzs.si) ali po telefonu na številko: 01/ 43 45 690, sproti sporočajo o morebitnih poškodbah na planinskih poteh. Gore so takšne, kot so bile stoletja in se jim moramo prilagajati, če hočemo doživeti vrh, dospeti na cilj in se srečno vrniti v dolino. Prav srečen povratek pa pomeni tudi razbremenitev dela gorskih reševalcev. Naprošamo vse obiskovalce gora, da spremljajo informacije o stanju na poteh tudi na naših spletnih straneh www.pzs.si. mag. Franci EKAR, predsednik PZS ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO SPORI U VSE MDO KBO in PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK vabita na letošnji 15. NOČNI ROKOVNJAŠKI POHOD IZ TROJAN DO KAMNIKA. Start pohoda bo na Trojanah (izpred Gostinskega podjetja Trojane d.d.) 21.05.2005 ob 20,30 uri. Smer pohoda poteka iz Trojan, Lipovec, Ratitovec, Kozjak (čaj), Črni vrh, Poljana (malica), Gojzd, Brezje, Tučna, Oševek do Glavnega trga v Kamniku. Vodja pohoda bo Jože Klenc, vodnik PZS (PD Kamnik). Startoma znaša 2.000 SIT; za mladino do 18. leta BREZPLAČNO. Startnina se vplača ob prijavi oz. registraciji udeležbe na startu (dve uri pred pričetkom pohoda). Zaradi lažjega vpisa je zaželeno, da vodje skupin prinesejo s seboj spiske udeležencev! Na cilju pohodniki prejmejo diplomo. Informacije: PD Kamnik 01/ 8391 659. MDO PD LJUBLJANE in PD RIBNICA vabita na 35. PLANINSKI TABOR, ki bo v soboto, 28. maja 2005, |pri Sv. Ani, na Mali gori nad Ribnico. Smer, ki vodi k Sv. Ani: □ AP pri cerkvi v Ribnici in nato po Ribniški naravoslovni poti do Sv. Ane. Čas hoje 1.45 Odhod rednega avtobusa iz Ljubljane in Kočevja je ob 7.15. □ Parkirišče za osebne avtomobile in avtobuse je pri podjetju Riko in nato po Ribniški naravoslovni poti do Sv. Ane. Čas hoje 1.30 Pričetek 35. planinskega tabora planincev MDO PD Ljubljane s pestrim kulturnim in zabavnim programom bo ob 11. uri. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo, za plesno glasbo pa bo poskrbel ansambel Ribenški pušeljc. Tabor je v nizu akcij ob 110-letnici izhajanja Planinskega vestnika. Vidimo se pri Sv. Ani! PLANINSKO DRUŠTVO Gornja Radgona vabi vse ljubitelje narave in pohodništva na 5. POHOD TREH SRC, ki bo v soboto, 21. maja 2005, pričetek pohoda ob 8 uri, pred hotelom T E R A P I J A v Radencih. Tradicionalni planinski pohod sovpada s tradicionalnim MARATONOM TREH SRC, zato je pohod za maratonce lahko istočasno ogrevanje pred startom, za pohodnike pa prijeten sprehod po vinorodnih gričih. Pot je označena s Knafleljčevo markacijo z tremi srčki in vas bo vodila iz Radenec, Boračeve, preko Janževega vrha in Kapele, nazaj v Radence. Pot boste prehodili v 3 urah in je primerna za vse ljubitelje pohodništva. Če vam bo čas dopuščal, vam ponujamo tudi sprehod po idilični Atilovi poti, ki se prične in zaokoroži na lepi razgledni točki, pri cerkvi Sv.Magdalene na Kapeli. Po poti vas bodo vodile označbe s simbolom lista vinske trte in opis na zloženki, ki bo na razpolago na startu pohoda Treh srec v Radencih. Atilovo pot lahko prehodite v 2 urah. Organizator poskrbi za informacije in redarsko službo na trasi, ker pa del poti poteka po prometni cesti, udeleženci sami poskrbijo za svojo varnost. Vsak udeleženec pohoda prejme na startu / VRELEC RADENCI / kontrolni kartonček, katerega potrdi na treh kontrolnih točkah. Janžev vrh št. 1, Kapela, št. 2 in Radenci-vrelec št. 3. Kontrolne točke bodo za žigosanje pohodniških kartončkov odprte od 8. do 15. ure. Udeležence prejšnjih pohodov opozarjamo, naj ne pozabijo prinesti že žigosanih kartončkov iz prejšnjih let.. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Za podrobnejše informacije in najavo večjih skupin pokličite tel. 041/843-203. Parkirišča bodo označena in urejena. Vljudno vabljeni, naužili se boste lepot, ki jih ponuja naša pokrajina na pomlad, kakor tudi kulinaričnih dobrot, ki vam bodo nudene ob poti. Želimo vam prijetno hojo med radgonsko kapelskimi goricami. Lep planinski pozdrav in nasvidenje v soboto 21. maja 2005 v Radencih. PD BREŽICE RAZPIS TABORA PLANINSKEGA DRUŠTVA BREŽICE DRUŽINSKI PLANINSKI TABOR IN TABOR ODRASLIH PLANINCEV KDAJ IN KJE BOMO TABORILI ? Od 2. do 9. julija 2005 v Bohinju na prostoru ZTS v Laškem Rovtu. KOMU JE NAMENJEN TABOR ? Družinam, tudi babicam, dedkom, tetam, stricem in drugim odraslim. KAKO BOMO PRIPOTOVALI V TABOR? Vsak udeleženec bo sam poskrbel za prevoz. V tabor je treba priti v soboto, 2. julija, do 13. ure. KOLIKO BO STALO ? Celodnevna oskrba za • odrasle 3.000 SIT na dan • otroke do 12 let 2.000 SIT na dan • otroke nad 12 let pa 2.500 SIT na dan. KAJ BOMO POČELI V TABORU ? Utrjevali bomo planinsko znanje, spoznavali življenje v naravi ter hodili na izlete na vrhove bohinjskih gora. Skupine bodo vodili ustrezno usposobljeni vodniki, ki bodo zahtevnost tur prilagodili sposobnostim udeležencev. V prostem času bodo organizirane tudi športne in družabne igre. KATERE POGOJE MORAMO UDELEŽENCI IZPOLNJEVATI ? T Biti moramo primerno telesno pripravljeni za premagovanje naporov, ki se pojavljajo pri hoji v gore. Zaželeno je, da se pred tem udeležimo vsaj nekaterih društvenih izletov. T Če nas skrbi zdravstveno stanje ob večjih telesnih naporih, se pred odhodom v tabor posvetujemo s svojim zdravnikom. T Obvezna je primerna planinska oprema. T Potrebno bo sodelovanje v vseh aktivnostih tabornega programa, tudi dežurstvu se ne bo mogoče izogniti. T Predpisani taborni red in navodila vodstva tabora bodo veljala za vse udeležence. DO KDAJ IN KJE SE PRIJAVIMO ? Pisne prijave zbirajo v okrepčevalnici Vrtnica □ Rueh, mentorji planinskih skupin in vodja tabora do 15. junija 2005. V primeru, da se prijavljeni tabora ne bo udeležil, se mu tabornina vrne, če se je odjavil vsaj 10 dni pred pričetkom tabora. Ob prijavi boste za družino plačali akontacijo v višini 10.000 SIT, za posameznika 5.000 SIT, celoten znesek pa ob prihodu v tabor. KDO DAJE MOREBITNE DODATNE INFORMACIJE ? Marija Veble, telefon 49 62 979. Če boste izpolnili vse navedene pogoje in prišli z dobro kondicijo in dobro voljo, se boste v taboru in na naših turah zagotovo prijetno počutili in uživali v vsakodnevnih aktivnostih. Vodja tabora Predsednik PD Brežice Marija Veble Tone Jesenko PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ vabi ljubitelje pohodništva na tradicionalni pohod po Haloški planinski poti od Cirkulan do Podlehnika. Pohod bo v soboto, 28. maja 2005. Pričetek pohoda v Cirkulanah med 7. in 9.30 uro. Izpred železniške postaje Ptuj bodo posebni avtobusi vozili pohodnike v Cirkulane ob 7.00, 7.30, 8.00 in 8.30 uri. V Ptuju je zagotovljen brezplačen parkirni prostor. Povratek avtobusov iz Podlehnika ob 16.30, 18.00 in 20.00 uri. Pot bo vodila čez Gradišča in Dravinjski Vrh do Gostišča ob ribniku, kjer bo zaključek pohoda s planinskim rajanjem ob živi glasbi. Informacije pri vodji pohoda Tonetu Purgu, telefon 031/331 042. PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ □ PRESERJE in PLANINSKI SEKCIJI NA OŠ PRESERJE IN BREZOVICA vabijo v nedeljo, 23.5.2004 na SREČANJE NOTRANJSKIH PLANINCEV NA RAKOVEM ŠKOCJANU. Odhod posebnega avtobusa v nedeljo zjutraj bo: Preserje - 08 uri - pred OŠ Preserje. Ustavili se bomo tudi v Kamniku, Podpeči in po potrebi tudi na Brezovici. Z avtobusom se bomo odpeljali do hotela Rakov Škocjan. Od tu nas bodo domačini odpeljali po delu učne poti kjer si bomo ogledali glavne znamenitosti Rakovega Škocjana. Po povratku se bomo odpeljali do □ Kontrabantarjevega kozolcaD kjer bo osrednja prireditev . Za hrano in zabavo bodo poskrbeli člani PD Cerknica . Pijačo pa si bo vsak plačal sam . Domov se bomo vrnili predvidoma med 16. in 17. uro. Cena izleta za člane sekcije je 1000 SIT. Za člane društva je 2000 SIT in za nečlane 2500 SIT. Prijave zbira Marko Goršič tel. 3631-175 ali 041 795-006 v večernih urah; za šolski sekciji pa Katarina Susman , telefon 3631-339 in mobi 031 844-176 in Urša Bačar 031 368-30. Rok za prijave je do četrtka 20.5.2004. Izlet bo vodil planinski vodnik. PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK □ KOROŠKA BELA vabi na 7. Pohod na Vajnež v Karavankah, najvišji vrh občine Jesenice. T Pohod bo na Dan državnosti, v soboto, 25. junija 2005. T Zborno mesto bo med 6. in 8. uro na Javorniškem Rovtu pred CŠOD fTrilobitT, kjer bo registracija pohodnikov. T Pot bo vodila po označeni poti preko Medjega dola do planine Seča, na Belščico in Vajnež. T Hoje do vrha Vajneža je 4 ure. Priporočamo planinsko opremo in pohodne palice. T Povratek v dolino bo preko planine Stamare, mimo izvira potoka Javornik do cilja- planinskega doma fPristavaT na Javorniškem Rovtu, kjer bo pohodnike čakala topla malica. AKCIJE IZ PLANINSKEGA KOLEDARČKA 2005 29. spominski tek in pohod na Blegoš 14.5.2005 PD Gorenja vas Matjaž Mrak 04/5180580, 031/891762 5. nočni pohod Škofja Loka-Ljubljana 14.5.2005 PD Pošte in Telekoma Lj Matjaž Pirš 031/323552 Pohod od Kotelj do Belih Vod 14.5.2005 PD Šoštanj Jure Drev 041/776269 Slovenija v gibanju - pohod na Rudnico 15.5.2005 PD Bohinjska Andrej Rožič Bistrica 051/364125 Dan pohodništva in prireditev ob 100-letnici PD Lisca 20.5.2005 PD Lisca, Občina Sevnica Jože Prah 041/657560 Varujmo narcise, pohod na Golico 21.5.2005 PD Grmada Mišo Primc 041/324242 12. Kostelski planinski pohod Vas-Fara 21.5.2005 PD Kočevje TŠD Kostel Tone Selan 01/8959340, Nikolič 01/8942175 15. Pohod treh src 21.5.2005 PD Gornja Radgona 041/843203 7. planinsko srečanje občin Žalec, Polzela, Braslovče, Prebold, Vransko, Tabor - Dom na Brnici 21.5.2005 PD Liboje 03/7140356, 031/250325 Čistilna akcija na Mrzlici 21.5.2005 PD Trbovlje Vili Treven 041/672233,Bojan Gorjup 03/5622036 Čistilna akcija Velike, Male in Gojške planine 21.5.2005 PD Bajtar Marjan Pohlin 01/8394942, 041/570546 Srečanje sosednjih Planinskih društev pri lovski koči Glančnik na Rdečem bregu 21.5.2005 VO PD Ožbalt-Kapla Tone Cepec 040/324966 15. rokovnjaški pohod 21.5.2005 MDO KBO PD Kamnik 01/ 8391 659 24. srečanje na Paškem Kozjaku 22.5.2005 PD Vitanje Tomaž Ošlak 041/391794 Srečanje mladih na Vremščici 22.5.2005 PD Sežana Vlasta Skočič 05/ 73 423 61 26. tradicionalni pohod Rastke - Bolnica -Travnik 22.5.2005 PD Ljubno Stane Podmeninšek 03/5841510 29. tradicionalni pohod na Pl. Sleme 22.5.2005 PD Tolmin PD Tolmin 05/3883211,Rudi Rauch 05/3882033 Srečanje planincev MDO Notranjske na Cajnarju 22.5.2005 PD Logatec Alenka Mrak 041/564757 Prijatelji Begunjščice 27.5.2005 PD Radovljica ŠZ Radovljica Miro Pogačar 041/534692 14. pohod po Haloški planinski poti (etapa Cirkulane-Podlehnik) 28.5.2005 PD Ptuj PD Ptuj 02/7771511 Srečanje zasavske planinske mladine 28.5.2005 MDO Zasavja MO PD Lisca Anja Zveglič 040/ 648 973 2. spominski pohod Mirota Kobala -Nonota (Križna gora - Sv. Duh) 29.5.2005 PD Križna Gora Dušan Plesničar 05/3668094, 041/724865 35. Tabor ljubljanskih planincev pri Sv. Ani 29.5.2005 MDO Ljubljana Marinka Koželj Stepic 01/5616925 Planinski piknik na planini Kuhinja 29.5.2005 PD Kobarid PD Kobarid AKCIJE V J UNIJU Planika in morje 1.6.2005 PD Planika Maribor F. Rajh 041/797712 15. Šumljakov pohod 4.6.2005 PD Maribor Matica PD Maribor Matica 02/2512962 2. tek na goro Oljko 4.6.2005 PD Polzela Zoran Štok 041/754778 Izlet v neznano 4.6.2005 PD Hrastnik PD Hrastnik, Marjan Pergar 03/5645107 Pomladanski pohod po Celjski planinski poti 4.6.2005 PD Grmada Željko Lamut 041/548103 Športni vikend - pohod 4.6.2005 PD Drava Maribor F. Trstenjak 02/3313326 13. pohod po Velikolaški kulturni poti 5.6.2005 PD Velike Lašče Peter Kokošinek 041/778909, planinsko.drustvo@velike-lasce.si 16. pohod družin na vrh Boča 5.6.2005 PD Poljčane V. Leskovar 03/5763634 24. tradicionalni pohod na Vrhtrebnje in 15. srečanje planincev Dolenjske in Bele Krajine 5.6.2005 PD Trebnje Franc Cvelbar 040/225674 Pohod po obronkih Galicije 5.6.2005 PD Žalec PS Galicija Ivi Breznik 03/4927820 Športni vikend - kolesarjenje 5.6.2005 PD Drava Maribor F. Trstenjak 02/3313326 Velika Loška kulturna pot 6.6.2005 PD Velenje PD Velenje 03/5871134 Češnjev pohod Donačka gora-Boč 11.6.2005 PD "Boč" Kostrivnica Jože Erjavec 03/5824147 3. Kocbekov pohod na Korošico 11.6.2005 PD Celje-Matica PD Celje-Matica 03/4924850 Pohod po Radeški planinski poti 11.6.2005 PD Radeče Zvone Mesojedec 041/843905 11. tradicionalni spomladanski pohod na Gorjance 12.6.2005 PD Pohodnik Novo mesto Mojca Verček Rems 041/745849 Pohod na Grmado ob prazniku KS Krško 12.6.2005 PD Videm 041/525442 pLANNtiNNSKKPDRRUŠTVVOPPgŠTE in telekpma Ljubljana v ° ° SEŽANA obvešča vsa planinska dru- obve§čftiboi a (jej jpr ^javejasjja ieti!i |;aoo«§k2a:p prišiJIedariapa k z(fajeAoe200^ te 5 b PlaniNkmEMšičiCište in potekala Informacije na telefonski številki: 02/ 449 25 13 —v nedeljo ' 29.05.2005— in ne 22.05.2005, kot je objavljeno. iomembnejših akcij v e. 38. srečanje a Slovenije s Poštarskega doma pod o v organizaciji Telekoma Maribor. VERTIKALSKA TRŽNICA Vertikalci pripravljamo spomladansko tržnico nove in rabljene opreme za športno plezanje, alpinizem in pohodništvo. Predvideni datum je petek, 20. maj 2005, lokacija pa plezališče Turnc pod Šmarno goro (Tacen). Če nam jo slučajno na ta dan zagode vreme, se celotno dogajanje prestavi za en teden, torej na 27. maj. Kaj se bo dogajalo? Tržnica je namenjena komisijski prodaji rabljene opreme, pričakujemo pa tudi športne trgovine, ki bodo predstavile svoje novosti. V zabavnem delu izzivamo obiskovalce k tekmovanju v 'slepem plezanju' (plezanje v paru, kjer ima eden od tekmovalcev zavezane oči), za dodatno dobro vzdušje bo skrbela glasba, poskrbljeno pa bo tudi za lačne in žejne. Urnik 14.00 - otvoritev tržnice 17.00 - začetek tekmovanja 21.00 - zabava Dodatne informacije Zlatko Plešnik, 041 704 571, vijko@siol.net Katja Podergajs, 031 633 874, katja.podergaj s@volj atel.net Maja Belimezov, 041 979 659, belimezov@siol.net www.vertikala.com POROČAJO □ ZA PRAZNIK NA KOZLEKU Sončni praznični dan na dan upora proti okupatorja so oživele tudi izletniške točke v okolici Ilirske Bistrice. Posebno živahno je bilo na 799 m visokem troglavem Kozleku , ki se mogočno pne nad gornjo Reško dolino, saj ga je obiskalo nekaj sto prazničnih izletnikov. Kozlek je bil tudi cilj vsaj petdesetih članov ilirskobistriškega društva upokojencev, ki je svoje člane povabilo na svoj prvi spomladanski planinski izlet. Sploh so prav planinski izleti posebnost bistriških upokojencev, ki jih po pravilu vedno pospremi tudi društveni predsednik Miro Štembergar. Planinska skupina iz Podgore, ki oskrbuje planinsko kočo na Kozleku je prijazno kočo in njeno okolico že vzorno pripravila za novo planinsko sezono, obnovila ograjo, klopi in mize pred kočo. Prvi večji obisk pričakujejo na Kozleku za letošnji prvi maj, ko vabijo na 48. redno prvomajsko srečanje na tem prijaznem vrhu in računajo na vsaj tisoč izletnikov. Vojko ČELIGOJ Spoštovani člani upravnega odbora PD Sovodenj! Skupina planincev PD Novo mesto smo pri načrtovanju našega prvomajskega potepanja po Slovenski planinski poti od Porezna do Predmeje, naleteli na prijaznost vašega predsednika, ki nam je predčasno omogočil vse udobje planinskega doma na Ermanovcu. Utrujeni in mokri smo našli zatočišče v vaši koči, kjer nas je sprejela prijazna in simpatična oskrbnica Barbara. Po topli večerji smo pošteno utrujeni legli k počitku. Na vse zgodaj nas je vaša oskrbnica že sprejela s kavo, čajem in nasmehom na obrazu. Po celodnevni turi do Hleviške planine smo sklenili, da se ponovno vrnemo v vaše prijazno zavetišče □ k Barbari. Ponovno smo bili toplo sprejeti in se skratka počutili kot doma. S temi vrsticami bi se radi iskreno zahvalili za njeno prijaznost in gostoljubje, Vam pa želimo tudi v bodoče tako srečno roko pri izbiri oskrbnikov kot je Barbara. Tine, Andreja, Tone, Majda in Stanka IZ ZAPISNIKOV □. 51. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Občni zbor je po pregledu dela v letu 2004 razrešil upravni odbor, nadzorni odbor ter častno sodišče in na predlog kadrovske komisije izvolil predsednika in organe društva za naslednje mandatno obdobje 20052007. Društvo bo še naprej vodil in zastopal dosedanji predsednik Stanislav Tomšič. Tako kot vsa leta doslej, je letošnjo prvo soboto v marcu pod vodstvom Stanka Dolenca, predsednika delovnega predsedstva, zasedal najvišji organ društva □ občni zbor. Udeležilo se ga je 110 članov in številni gostje. Navzoče je, zaradi bolezenske odsotnosti predsednika društva Staneta Tomšiča, pozdravila podpredsednica društva Tončka Pogačnik. V uvodnem delu smo z zanimanjem prisluhnili načelniku izletniškega odseka Matjažu Piršu, ki je s spremno besedo predstavil diapozitive z društvenih izletov v letu 2004. V nadaljevanju so načelniki poročali o bogati dejavnosti odsekov v preteklem letu in razgrnili načrte za delo v letu 2005. V letnem poročilu je načelnik gospodarskega odseka Mile Guzina predstavil rezultate poslovanja Poštarskega doma na Vršiču, podpredsednica Tončka Pogačnik pa finančno poslovanje celotnega društva v letu 2004. Nadzorni odbor je, kot je dejala predsednica Fani Žagmeister, pozitivno ocenil delo organov društva ter finančno poslovanje društva v letu 2004. Predsednik častnega sodišča Lojze Cuznar pa je prisotne seznanil, da v preteklem letu niso obravnavali nobenih kršitev Pravil društva in častnega kodeksa slovenskih planincev. Članica upravnega odbora PZS in predsednica MDO PD Ljubljana Marinka Koželj Stepic ter podpredsednica društva Tončka Pogačnik sta podelili posameznim članom društva priznanja Planinske zveze Slovenije, Meddruštvenega odbora PD Ljubljana ter Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana. Po sklepu občnega zbora sta bila imenovana dva nova častna člana društva: Janez Mežan in Mile Guzina. Občni zbor je ponovno izvolil Staneta Tomšiča za predsednika društva in v celoti potrdil kandidatno listo za organe društva za mandatno obdobje 2005-2007, ki jo je predlagal predsednik kadrovske komisije Boris Lazar. Med njimi je nekaj novih imen. Člani novega upravnega odbora so: Irena Fekonja, Slavica Kranjc, Zvonka Kumer, Cvetka Murovec, Antonija Pogačnik, Katja Tršek, Milorad Guzina, Stanislav Jaki, Boris Lazar, Janko Marn, Janez Mežan, Andrej Novak, Aleksander Oblak, Matjaž Pirš in Rado Seifert. Člani nadzornega odbora so: Lojzka Hribar, Štefanija Žagmeister, Ljubo Renko, namestniki pa Marinka Oblak, Pavel Žakelj in Maks Žel. Člani častnega sodišča so: Lojze Cuznar, Stanko Dolenc, Miro Marolt. Namestniki so Jožica Grden, Alojz Fekonja in Alojz Terglav. Za tožilca je bil ponovno izvoljen Matjaž Urbančič. Tončka Pogačnik se je v imenu predsednika in novoizvoljenih članov upravnega odbora zahvalila udeležencem zbora za izkazano zaupanje. Istočasno se je zahvalila za dosedanje delo v društveni pisarni Darinki Kump Bergant, Tončki Jamnik za opravljanje računovodskih del in Tonetu Grdenu za opravljanje številnih funkcij v društvu, še zlasti pa za njegov strokovni prispevek na finančnem področju. Po končanem uradnem delu se je predsednik delovnega predsedstva Stanko Dolenc vsem zahvalil za udeležbo ter navzoče povabil na družabni del z večerjo in plesom ob prijetni glasbi. Planinsko druženje je trajalo dolgo v noč. Tončka POGAČNIK 56. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA Tik pred spomladanskim enakonočjem, v petek 18.marca, so člane Planinskega društva Nova Gorica, tradicionalno, gostoljubno sprejeli v prostorih Osnovne šole Frana Erjavca v Novi Gorici, na 56. rednem občnem zboru društva. Pod vodstvom mentorice ge. Milene Prinčič so mladi pevci, recitatoiji in mažoretke te šole, tudi tokrat za uvod pripravili prisrčen kulturni program. Velja tudi omeniti, da planinski podmladek šole vrsto let zelo uspešno sodeluje na tekmovanju Mladina in gore. Tokrat je dnevni red občnega zbora poleg že ustaljenih točk dnevnega reda, glede opravljenega dela v preteklem letu s finančnim rezultatom, planom za letošnje leto ter podelitvijo priznanj, vseboval tudi volitve. Sedanjim organom društva je potekel mandat, zato je dosedanji UO pripravil predloge za izvolitev novih organov upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Na občnem zboru so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve Pravil Planinskega društva Nova Gorica. Bistvena vsebinska sprememba določa izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov izmed novoizvoljenih članov upravnega odbora ( do sedaj je bil predsednik voljen na občnem zboru). Dosedanji predsednik Florijan Hvala je na zboru podal poročilo o opravljenem delu v letu 2004 s kratkim povzetkom podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega uspeha društva. V gospodarskem odseku je bilo opravljenega veliko dela (obnova koče na Trstelju, skoraj je urejen odkup zemljišča za kočo pri Krnskih jezerih, tovorna žičnica je bila aktivirana med osnovna sredstva, nabavljeno je bilo kar nekaj opreme za postojanke in ostale odseke društvene dejavnosti). Žal je bil obisk planincev v postojankah na območju Krna precej manjši kot v preteklih letih ( potres, neobjektivno poročanje novinarjev o potresu, slabo vreme, ). Negativni poslovni izid je posledica prav teh navedb. Predstavniki oziroma načelniki odsekov so podali poročila o delu mladinskega odseka, vodniško izletniškega odseka in alpinističnega odseka. Predvsem poročilo mladinskega odseka je med udeleženci občnega zbora poželo velik aplavz. Predsednik je podal tudi poročilo markacistov in propagandnega ter odseka planinskih skupin. Aktivne planinske skupine so v Šempasu, Dornberku in Planinska skupina Trstelj. Dosedanjemu predsedniku Florijanu Hvala se je dolgoletno vodenje društva, predvsem na področju gospodarske dejavnosti, zahvalila vodja zbora, za dejavnost pa predstavnik alpinističnega ter mladinskega odseka. Tudi predsednik Hvala se je zahvalil vsem, ki so v obdobju njegovega predsednikovanja kakorkoli pripomogli k delovanju društva. Novoizvoljeni člani upravnega odbora za naslednje mandatno obdobje so: Celestin Fabjan, Andrej Furlan, Mitja Gleščič, Anton Harej, Danilo Kavčič, Igor Kleč, Zlatko Koren, Jasna Kovšca, Tanja Krapež, Bogdan Lapajne, Slavka Murovec, Matija Perko, Vida Povšič, Darko Šfiligoj, Boris Trojer, Iztok Ušaj, Miranda Čotar in Lidija Vončina. Konstitutivna seja novoizvoljenega upravnega odbora je bila 22.03.2005. Za predsednika Planinskega društva Nova Gorica je izvoljen Darko Šfiligoj, podpredsednica za gospodarsko dejavnost je Tanja Krapež, za društveno dejavnost pa Miranda Čotar. Po odsekih so bile imenovane tudi delovne skupine. Glede na negativen finančni rezultat v preteklem letu in planirane delovne naloge, čaka novoizvoljeno vodstvo precej dela na vseh področjih društvene dejavnosti. Zastavljene cilje in naloge za leto 2005 bomo člani upravnega odbora in ostali planinci, skupaj z nekaterimi bolj izkušenimi člani iz prejšnjega upravnega odbora, uresničevali kar najbolje. (Povzeto po zapisnikih občnega zbora 18.03.2005,konstitutivne seje novega UO dne 22.03 05.in 2.seje UO 29.03.05) Miranda ČOTAR OBČNI ZBOR PD KOČEVJE PLANINSKO DRUŠTVO KOČEVJE je imelo v marcu svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 70 članov in gostje □ naši planinski prijatelji iz PD Križe in predstavniki TŠD Kostel, s katerimi že vrsto let sodelujemo. Planinsko društvo Ribnica pa je imelo občni zbor ob istem času in istega dne in tako do medsebojne udeležbe članov ni prišlo. V imenu PZS in MDO Ljubljanskega območja je prisotne pozdravila predsednica MDO ga. Marinka Koželj Stepic. Predsednik društva g. Janez Merhar je po pozdravnem nagovoru vsem udeležencem predlagal organe vodenja občnega zbora in po potrditvi le-teh je predlagal, da se pred uradnim pričetkom občnega zbora opravi načrtovano predavanje □ spremljano s čudovitimi posnetki na diapozitivu. Potopisno predavanje t'Po KubiT je g. Milan Mlakar zelo zanimivo interpretiral in nas o mnogo čem tudi poučil. Vsi udeleženci smo bili z videnim in slišanim zelo zadovoljni. Potem se je začelo zares □ z uradnim delom občnega zbora. Po uradni formalnosti so bila na vrsti poročila, najprej predsednika društva nato pa še poročila načelnikov odsekov, blagajnika in nadzornega odbora. Predsednikovo poročilo je bilo prerez vseh vidnejših aktivnosti društva za prejšnje leto. Ugotovil je, da so organi vodenja v društvu delovali homogeno, da so se redno sestajali in tekoče reševali vso nastalo problematiko v skladu s pravili društva. Veliko pozornosti se je posvečalo sodelovanju z drugimi PD in KS, društvo pa ima tudi svojo ažurno vodeno internetno stran. V društvu ni upadlo število članstva in tudi zastopanost mladih je ugodna. Iz tega izhaja, da je društvo aktivno in da s svojim delovanjem privablja člane. V nadaljevanju je pohvalil delo vseh odsekov, na prvo mesto pa je postavil prizadevnost mladinskega odseka, saj ta s pomočjo in sodelovanjem mentorjev planinskih skupin vodi krožke v treh osnovnih šolah. V šolah je vključenih 37 mlajših in 33 starejših osnovnošolcev iz Kočevja, Stare cerkve in okolice. Na gospodarskem področju je bil pomemben premik s tem, ko je uspela dokončna preureditev in obnova prenočitvenih zmogljivosti v koči pri Jelenovem studencu in nabava šestih novih ležišč, kar je dobra osnova za celovito ponudbo pohodnikov, največja pridobitev pa je električna centrala na sonce, ki spreminja sončno energijo v električno in že od oktobra lani odlično obratuje v koči. Vodniški odsek je organiziral in vodil vseh 17 načrtovanih izletov in pohodov. Skupaj so na izlete popeljali preko 900 udeležencev po različnih krajih Slovenije, bili pa smo tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Markacijski odsek ima na skrbi preko 200 km planinskih poti. Vse so lepo vzdrževane in označene, kar nam priznavajo planinci pohodniki od drugod in so sad prizadevanj odličnega markacista in gospodarja g. Alberta Oražma, ki je žal v lanskem letu nenadoma preminil. Bil je dolgoletni in prizadevni načelnik markacistov in gospodar koče. Njegovo prizadevno delo in odnos do planinstva, izprašanega markacista, dobrega gospodarja in aktivista pri izvajanju raznih akcij ter privrženost društvu, bo širšemu članstvu društva za vedno ostalo v dobrem spominu. Njegovo delo bomo lahko le nadgrajevali, nadomestiti ga ne bo mogoče. Nadzorni odbor je v svojem poročilu navedel, da je poslovanje društva v skladu z veljavnimi predpisi in izkazuje dobiček. Dosedanjemu predsedniku in upravnemu odboru se je zahvalil za uspešno delo in jim obenem izglasoval razrešnico. Po razrešnici dosedanjih organov društva so se v potek občnega zbora vključili tudi gostje. Ga. Marinka Koželj Stepic je pohvalila društvo za aktivno delo na vseh ravneh, zlasti pa to, da je v društvu veliko otrok oz. mladih, čestitala za uspeh in zaželela tako uspešnost še naprej. Na njeno izvajanje so se navezali tudi drugi gostje in na kratko predstavili svoje poglede na delo društva in izrazili upanje, da se bo podobno sodelovanje nadaljevalo tudi v bodoče. V nadaljevanju so udeleženci zbora izvolili člane v nova upravni in nadzorni odbor ter pooblastili novo izvoljeni upravni odbor, da na eni od prihodnjih sej izvoli iz svojih članov predsednika društva za mandat 2005/2006. G. Janez Merhar je nato predstavil program dela za PD za tekoče leto. Glavni poudarek je na nadaljevanju zadanih načrtov v zvezi s pohodi □ izletništvom, izobraževanjem članstva in vzgojo (tečaji za vodnike, tečaji za mentorje planinskih skupin in za markaciste) ter predavanja za člane društva s planinsko tematiko. Nadaljevalo se bo tudi investicijsko vzdrževanje koče pri Jelenovem studencu in vzdrževanje planinskih objektov in poti. V vse to načrtujejo vložiti veliko prostovoljnega dela članov in znatna finančna sredstva. Sledila je dopolnitev statuta PD Kočevje, ki se tiče delovanja društva na turističnem področju. Na koncu je sledila še zadnja, pa vendar najprijetnejša točka: podelitev priznanj za zasluge. Častna priznanja PZS je podelila ga. Marinka Koželj Stepic, društvena priznanja pa g. Janez Merhar. Tako je bronasti častni znak je prejel Hinko Jarni, srebrni častni znak so prejeli Fanika Podobnik, Mirko Ruparčič, Vida Ofak, Milan Mlakar, Tone Ožbold in Anton Selan in zlati častni znak Cveto Polajnar. Priznanje planinskega društva pa so prejeli posamezniki in podjetja, ki so tvorno sodelovala pri delu na planinskih objektih društva in sicer: Zinka Kurtalj, Vincenc Janša, Splošno zidarstvo Martin Pelc, Gradbena Mehanizacija Krnc Bernard in Elektro Zupančič. Ga. Nevenka Križ je podala obrazložitve zaslug prejemnikov in čisto na koncu seznanila članstvo, da je g. Janez Merhar, dosedanji predsednik društva za svoje več kot 35 letno aktivno delo prejel spominsko plaketo PZS ki mu je bila izročena decembra 2004 na Brdu pri Kranju. aplavzom pridružili čestitkam. Prisotni smo se z velikim Uradnemu delu zbora je sledilo družabno srečanje. Načelnica odseka za promocijo: Nevenka KRIŽ (Povzetek iz zapisnika občnega zbora Pd Kočevje, ki je bil 11. Marca 2005 v Nami v Kočevju). OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA TOLMIN Občni zbor društva v mesecu marcu je bil izredno dobro obiskan. Kot vedno so se ga kot gostje udeležili tudi številni predstavniki iz sosednjih planinskih društev ter predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev Posočja Gregor Rupnik. Za prijeten začetek večera so poskrbeli mladi planinci, ki vsako leto najprej ogrejejo dlani udeležencev občnega zbora. Društvo se je v preteklem letu povečalo za 20 članov, tako da je ob koncu leta štelo 718 planincev. Ker je z letošnjim letom potekel štiriletni mandat upravnemu odboru in organom društva, so bile na občnem zboru izpeljane tudi volitve novega odbora in organov. Tudi v naslednjem štiriletnem obdobju bo društvo vodila predsednica Milena Brešan. Osnovna dejavnost društva je prav gotovo izletništvo. Tudi v preteklem letu se j e, kot smo izvedeli iz poročila vodniškega odseka, pohvalila z največjo udeležbo na izletih in pohodih skupina, ki jo v sodelovanju z Društvom upokojencev občine Tolmin vodita Rudi Rauch in Vlado Šorli. Sicer pa društvo vsako leto razpiše od 50 do 60 izletov, ki jih vodijo izšolani planinski vodniki, ki redno izpopolnjujejo svoje znanje. Na občnem zboru so bila podeljena priznanja Zlati planinski znak mladim planincem za opravljenih 18 izletov in planinsko šolo. Lahko bi se pohvalili, da je mladinski odsek s skrbno načrtovano vzgojo mladih planincev lahko za zgled v prizadevanjih, kako mladim omogočiti zdrav način preživljanja prostega časa. Tudi v letošnjem letu bo mladinski odsek organiziral planinsko šolo za mlade planince druge in tretje triade devetletke, za učence nižjih razredov pa planinski tabor. Iz posameznih poročil odsekov in sekcij smo lahko razbrali zelo razvejano dejavnost društva. Z več preplezanimi zahtevnimi smermi se lahko pohvalijo mladi alpinisti in športni plezalci. Med njimi gre največji uspeh seveda pripisati Matiju Klanjščku, ki se je v preteklem letu uspel povzpeti na 8167 m visok Daulaghiri. Za svoje izredne uspehe sta bila skupaj s Petrom Mrakom, športnim plezalcem, nagrajena tudi z bronastim kipcem Občinske športne zveze Tolmin. Alpinistični odsek je v mesecu decembru razpisal tudi alpinistično šolo in odziv je bil presenetljivo velik, saj se je povabilu odzvalo kar 20 slušateljev. Približno toliko planincev je zaključilo tudi tečaj varne hoje, ki ga je društvo razpisalo z željo, da bi se planinci znali ustrezno pripraviti tudi za bolj zahtevne poti. Trije člani Planinskega društva Tolmin pa so v preteklem letu zaključili Slovensko planinsko pot, zato so jim bile na občnem zboru podeljene transverzalne značke. Tolminski jamarji, ki kot sekcija delujejo znotraj društva, so v letu 2004 opravili več raziskovanj, čaka pa jih še veliko dela, saj podzemlju na Migovcu ni videti konca. Z doseženo dolžino 4580 metrov v jami Vrtnarija pa so dosegli že pravi rekord. Za promocijo jamarstva skrbijo tudi z vodenjem v Zadlaško in Pološko jamo, in sicer v sodelovanju z lokalnimi turističnimi organizacijami. Postaja Gorske reševalne službe Tolmin, ki želi tudi v prihodnje ostati organizacijsko povezana s planinskim društvom, je v preteklem letu imela največ dela med vsemi postajami GRS v Sloveniji. Posredovati je morala kar v 53 reševalnih akcijah, med njimi je bilo spet veliko nesreč jadralnih padalcev. Sicer pa društvu nikoli ne zmanjka dela. Da bi razni dogodki in društveni dosežki ne utonili v pozabo, je tudi lani izdalo dve številki glasila Krpelj, v zimskem času je pripravilo pet zanimivih srečanj oziroma predavanj, ki so bila zelo dobro obiskana, zato načrtuje društvo podobne večere tudi v naslednji zimski sezoni. Še posebno veliko energije pa je potrebno vložiti za nemoteno poslovanje koče na planini Razor, saj je kočo potrebno redno vzdrževati in tudi obnavljati, za kar zelo dobro skrbi gospodarski odsek. V bližnji prihodnosti bo nujna zamenjava strešne kritine, kar pa pomeni za društvo prevelik finančni zalogaj, zato si bo prizadevalo poiskati ustrezne vire financiranja. Cvetka JUG PLANINSKO DRUŠTVO BOVEC V kulturnem programu je moški pevski zbor iz Trente zapel poleg planinske himne Oj, Triglav, moj dom zapel še nekaj pesmi. Program pa so popestrili harmonikar Marko Kravanja in otroci iz OŠ Bovec. Pred pričetkom uradnega dela občnega zbora je predsednik Območnega združenja ZZB NOB Tolmin Rok Uršič planinskemu društvu Bovec podelil visoko priznanje, in sicer Srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji pohodov na planino Golobar in za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja. Spominski znak in plaketo je sprejel predsednik PD Igor Zlodej. Zbor so pozdravili tudi predstavniki sosednih društev in društvu zaželeli uspešno delo tudi v bodoče. Soglasno so bila potrjena poročila o delu za preteklo leto; sprejet pa je bil tudi sklep, da se dosedanja mandatna doba organov društva iz dveh podaljša na štiri leta. Prisotni so se seznanili tudi s programom društvenega dela za leto 2005 in akcijskim materialom za pridobivanje novih članov. Sledilo je zanimivo predavanje in prikaz diapozitivov dr. Amadeja Trnkoczy fPo domačih in tujih gorahT. (Po zapisniku rednega občnega zbora PD Bovec z dne, 04.03.2005) PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Kratek kulturni program so izvedli tamkajšnji osnovnošolci. Soglasno so bila potrjena poročila o delu društva za preteklo leto. Ferdinandu Riflu, najstarejšemu članu društva (90 let), je predsednik PD izročil simbolično darilo in mu čestital ob visokem življenjskem jubileju. Ferdinand Rifel se je zahvalil za izkazano pozornost, hkrati pa kot starosta in soustanovitelj društva predstavil začetke društva in težave pri gradnji Doma na Menini. Zbor so pozdravili župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj, predstavniki sosednjih PD, Jože Kodre, predsednik SMDO in predsednik ŠZ Gornji Grad Miran Ugovšek. Vsi so se pohvalno izrazili o delu društva, še posebej pa so pohvalili delo z mladimi in zaželeli uspešno tudi v bodoče. Predstavili so tudi članarino, njeno sestavo in porabo sredstev iz tega naslova. Prisotni so si ogledali prikaz zimovanja osnovnošolcev na Menini. Sledilo je prijateljsko druženje. (Po zapisniku občnega zbora PD z dne, 05.03.2005) PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Pred uradnim delom občnega zbora je Toni Smolej, načelnik Postaje GRS Radovljica, predstavil delo postaje GRS, ki je lani praznovala 40-letnico delovanja. Med drugim je poudaril, da je zaradi sprememb v zakonodaji sedanje delovanje GRS sporno. V prihodnje želijo delovati samostojno, pri čemer ne zapuščajo matičnega PD, saj bodo z njim sodelovali pogodbeno. Njihovo delovanje bo še naprej ostalo neprofesionalno in humanitarno. Kot je dejal Marjan Burja, predsednik MDO PD Gorenjske, je iz poročil vidna velika aktivnost društva. Je pa poudaril, da morajo PD bolj aktivno sodelovat pri razreševanju odnosov PD □ PZS. Predstavnik PD Križe je še posebej poudaril, da je glede članarine potreben enoten nastop PD Gorenjske. Predstavniki sosednjih PD pa so društvenim delavcem izrekli čestitke, saj društvo praznuje 110-letnico delovanja. V poročilu predsednika PD je bilo poudarjeno slabo sodelovanje PZS s planinskimi društvi. Med drugim naj bi šlo, pri delitvi članarin, tudi za kršenje Statuta PZS.Vsa poročila so bila soglasno potrjena. Med častne člane PD Radovljica so sprejeli Staneta Jereba iz Lesc. Član PD in aktiven društveni delavec je že od leta 1950. Zaskrbljujoče pa je padanje članstva tako v PD Radovljica, kot v vseh drugih PD. Dodatno pa je bil, na predlog Janeza Pretnarja, sprejet še sklep, da se UO PD dovoli, da skupaj s Postajo GRS Radovljica spelje reorganizacijo postaje. Po sklepu MDO Gorenjske članarina za leto 2005 ostane enaka članarini iz leta 2004, razen članarine A, ki znaša 11.000 SIT. Razliko društva krijejo iz lastnih sredstev. Vzrok za takšno odločitev je že omenjeno padanje članstva. Transverzalno značko, že četrto po vrsti, za prehojeno Slovensko planinsko pot, je prejel Janko Potočnik. (Po zapisniku občnega zbora PD z dne 11.02.2005) PLANINSKO DRUŠTVO DELO LJUBLJANA Občnega zbora se je od skupno 65 članov udeležilo 48 članov društva. Iz društvenih poročil, ki so bila soglasno sprejeta, izhaja, da bo za nadaljnji obstoj in razvoj društva potrebno zagotoviti vodniški kader, saj brez vodnikov društvo ne bo moglo organizirati izletov. Naslednji večji društven problem pa je prekinitev pogodb o upravljanju koč na Planini pod Golico in veliki planini, s čemer so izgubili, poleg deleža od pobrane članarine, edini vir denarnih sredstev. Zbor so pozdravili predstavniki PD Drago Bregar, Železničar Ljubljana, Kočevje ter predsednik PD Grafičar Zagreb (občnega zbora se je udeležilo 8 članov), ki je dejal, da razume stisko PD, saj jim mesto Zagreb želi odvzeti njihov planinski dom na Sljemenu. Slavo Milosavljevič, nedavni predsednik PD Mohorka v Rusiji je izrazil obžalovanje, da ni prišlo do sodelovanja s tem društvom. Je pa svoje izkušnje iz PD Delo prenesel v PD Mohorka. Podeljeni sta bili tudi dve diplomi za prehojeno spominsko pot Jožeta Gašpariča, in sicer sta ju prejela Marko Pintar in Ivan Dežnikar. (Po zapisniku občnega zbora PD z dne, 4.3.2005) DOLSKI PLANINCI SO ZBOROVALI Dolski planinci so imeli 6. marca letos v Gorah redni letni občni zbor, kjer so podali obračun dela za leto 2004. S težavami so se srečali že na začetku leta, ko so zamenjali oskrbnika doma in so ostala odprta in nerešena vprašanja bivših delavk v klubu in v domu na Gorah, ki se rešujejo s tožbami. Toni Pavlič, predsednik društva je dejal, da vseh bremen ne bi zmogli, če jim ne bi priskočili na pomoč donatorji Elektrarna Trbovlje, TKI Hrastnik, Forstek in še posebej občina z županom Miranom Jeričem. V posebno veselje jim je, da se je obnovilo sodelovanje z dolsko šolo, kjer so s 60 mladimi planinci opravili štiri izlete. Markacisti imajo problem na poti Gore □ Šiije, ker podrast prerašča pot zaradi viška vode iz rezervoarja. Sodelovali so tudi pri označevanju Sovretove poti. Razveseljivo pa je bilo dejstvo, da je kljub vsem težavam, ki jih peste, poslovanje na računu pozitivno. V programu za leto 2005 načrtujejo sodelovanje ob letošnjih planinskih obletnicah. Zaslužnim planinskim delavcem so bile podeljene pohvale in priznanja. Društvena prizadevanja pa so pohvalili tudi udeleženci zbora. Pozdravno pismo je poslal Borut Vukovič, predsednik MDO Zasavja, ki se je zaradi zadržanosti opravičil, je pa obljubil moralno in materialno pomoč, če jo bodo potrebovali. (Po zapisniku občnega zbora PD z dne, 06.03.2005.) IZ DRUŠTVENIH GLASILA PLANINSKI ODMEVI PLANINSKI ODMEVI GLASILO PLANINSKEGA DRUŠTVA FRAM Sedemdeset strani zanimivega branja in fotografij človeka pripravi, da Planinskih odmevov ne izpusti kar takoj iz rok. Društvena dejavnost je razgibana, kar lahko razberemo iz člankov pod skupnima naslovoma Planinski tabor in Povsod sem hodil, povsod sem bil, □ Me manjka pa tudi povabilo na letošnji 8. poletni planinski tabor MO PD FRAM, ki bo v campu Tominčev slap v Podljubelju od 2. do 10. julija 2005. In popotnica za udeležbo na taboru^ t'do takrat pa nikar ne pozabite na naše gore in pridno nabirajte kondicijo, kajti poletje bo kmalu zopet pred vrati, ko pa bo šlo zares.T PRUSIK GLASILO PD LITIJA V posebni številki Prusika so objavljena najboljša besedila, ki so prispela na razpis ob 100-letnici PD Litija. Mladi planinci so opisali svoja doživetja, razmišljanja in opažanja. Za najboljši leterarni spis je bil izbran prispevek Pohodniška palica pripoveduje. Napisala ga je sabina Vrhovec iz OŠ Gradec, PŠ Vače. Petra Potočnik, prav tako iz Vač pa je napisala drugi najboljši spis Intervju z mamo Kristino. Tretjega Po obronkih Jablaniške doline pa je prispevala Klara Lambergar. Med več kot 70 likovnimi deli v različnih tehnikah je bilo za najboljše delo izbran pastel Janje Dermol iz OŠ Gradec z motivom Zasavske Sv. Gore. Prva nagrajenca se bosta brezplačno udeležila planinskega mladinskega tabora PD Litija v Dovjem pri Mojstrani. Ostali udeleženci, katerih prispevki so objavljeni v posebni številki glasila pa bodo šli na nagradni izlet v planine. 25. številka glasila pa je bila namenjena občnemu zboru društva. Objavljena so poročila o društvenem delu ter programi dejavnosti za leto 2005. Po zapisnikih občnih zborov, obvestil in glasil planinskih društev in Medddruštvenih odborov, gradiva zbrala, uredila ter povzetke pripravila Jana RACMAN. VODJEM PLANINSKIH ŠOL PO PLANINSKIH DRUŠTVIH SE PRIPOROČA KOT UČNO gradivo GORNIKOV SVETOVALEC, ki ga je izdala GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE. BROŠURA JE BREZPLAČNA IN JO PO PREDHODNEM NAROČILU LAHKO PREVZAMETE NA SEDEŽU GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE, BLEIWEISOVA 34, KRANJ ALI V STROKOVNI SLUŽBI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (TAJNIŠTVO), DVORŽAKOVA 9, LJUBLJANA. Telefon: 04/201 06 70 FAX: 04/201 06 71 GSM: 041/ 617 817 E-pošta: grs@pzs.si Uredniški odbor OBVESTIL PZS ponovno prosi vodstva komisij/odborov UO PZS, da poskrbijo za redno poročanje o svojem delu; vodstva članov PZS (društva, klubi) pa, da svoje prispevke pošiljajo v elektronski obliki in sami pripravijo povzetke zapisnikov in drugih zanimivih društvenih dogodkov, kar bo precej olajšalo pripravo glasila, pa tudi objavljeni bodo le tisti dogodki, za katere smatrate v društvu, da so za objavo najbolj primerni. Vsem društvenim delavcem, ki ste nam za majsko številko poslali svoje prispevke v elektronski obliki se najlepše zahvaljujemo. UREDNIŠKI ODBOR OBVESTIL PZS STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Telefon: E-pošta: Danilo M. SBRIZAJ 01/4345 682 generalni.sekretar@pzs.si FAX: 01/ 4345 691 E-naslov PZS: info@pzs.si Spletna stran PZS: http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS Tajništvo 4345 680 računovodja 4345 692 Planinska založba 4345 684 računovodstvo 4345 687 MK, KVGN, VK,KVIZ 4345 689 blagajna 4345 688 GK, KPP, KMS,KGP 4345 690 KA,KOTG,KŠP,PV 4345 686 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ imata od 01.01.2004 sedež v Kraju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj telefon: 04/ 201 06 70, fax: 04/ 201 06 71, GSM 041 617 817, e-pošta: grs@pzs.si URADNE URE STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda petek od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure Odmor za malico je od 10.30 do 11,00 ure. PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana / p.p. 214, 1001 Ljubljana Uredniški odbor: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT Tisk: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2 A, 1230 Domžale Naklada: 1700 izvodov, brezplačno, maj 2005 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana ali p.p. 214 (fax: 01/ 4345 691). El. pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi.. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. ORGANIZATORJEM PLANINSKIH ORIENTACIJSKIH TEKMOVANJ Dne 3.3.2005 je bil s strani Planinske zveze Slovenije poslan dopis na Ministrstvo za notranje zadeve glede pridobitve soglasij lastnikov zemljišč, po katerih se gibljejo udeleženci med planinskim orientacijskim tekmovanjem. V odgovoru so zapisali, da teh soglasij NI potrebno priložiti k prijavi prireditve, razen soglasij lastnikov zemljišč na štartu in cilju. V nadaljevanju objavljamo celoten zapis odgovora. Dušan Prašnikar Ministrstvo za notranje zadeve Šifra: 1322/02-215-7/2005 Datum: 5.4.2005 Planinska zveza Slovenije g. Danilo Sbrizaj Dvoržakova ulica 9 1000 Ljubljana ZADEVA: ODGOVOR NA PROŠNJO ZA POJASNILO 14. ČLENA ZAKONA O JAVNIH ZBIRANJIH ZVEZA: Vaš dopis z dne 3.3.2005 V zvezi z vašo prošnjo, da vam pojasnimo ali ste kot organizator planinskih orientacijskih tekmovanj dolžni ob prijavi prireditev pri pristojnih policijskih postajah priložiti tudi soglasje lastnikov vseh zemljišč po katerih se gibljejo tekmovalci med tekmovanji, vam posredujemo naslednji odgovor: Glede na naravo planinskih orientacijskih tekmovanj, ko se udeleženci dejansko zberejo le na štartu in cilju, sicer pa si vsaka ekipa pot do cilja izbere samostojno, tako da organizatorju vnaprej niti ni v celoti znano, kje bo tekmovanje potekalo, večinoma pa udeleženci hodijo po javnih oz. označenih poteh ter brezpotju, menimo, da soglasja lastnikov oz. upravljalcev zemljišč ni potrebno priložiti prijavi prireditve kot to določa 14. člen Zakona o javnih zbiranjih. To pa seveda ne velja za soglasje lastnikov zemljišč na štartu in cilju, kjer poteka uvodni in zaključni del prireditve in se zberejo vsi udeleženci prireditve. Lepo pozdravljeni, Darko Repenšek NOVICE IZ PO MO > PO MO ZASAVJA SREČANJA ZASAVSKE PLANINSKE MLADINE Mladinski odsek PD Lisca Sevnica vabi vse mlade, ljubitelje gora in hribov, da se udeležite Srečanja zasavske planinske mladine, ki bo letošnje leto na Lisci (948m). Srečali se bomo v soboto, 14. maja 2005 ob 11. uri na Lisci. Pridite polni energije, dobre volje predvsem pa željni palačink. Poskrbljeno bo za pozitivno vzdušje, dobro glasbo, igre in še marsikaj0 Dostop na Lisco je možen iz več smeri (Loka, Breg, Sevnica,0), priporočamo pa, da se odpravite iz Brega čez Razbor na Lisco. Več informacij dobite na tel. 040/648 973 (Anja) Mladinski odsek PD Lisca Sevnica NOVICE IZ MO 30 LET MLADINSKIH PLANINSKIH TABOROV MO PD NOVA GORICA Mladinski odsek Planinskega društva Nova Gorica v letošnjem letu praznuje trideset let delovanja na področju planinskih taborov. V svojem programu vsako leto organiziramo planinske tabore za različne starostne skupine otrok. Dva za osnovnošolske otroke in tabor za srednješolce in študente. Trideseto leto smo proslavili slovesno in drugače. Svojo dejavnost smo želeli predstaviti širši javnosti in tako med starši kot otroci propagirati zdrav način preživljanja prostega časa. Zato smo dne, 23. 4. 2005 na travniku pred občinsko stavbo postavili promocijski planinski tabor, ki je vseboval vse elemente pravega tabora. Tabor smo začeli postavljati ob 8h zjutraj. Najprej smo postavili dva velika šotora za kuhinjo in druženje v primeru dežja. Ob 9h so se nam pridružili najmlajši planinci, ki se redno udeležujejo naših izletov in veliko otrok iz PD Tolmin. Skupaj z njihovo pomočjo smo postavili še šest manjših šotorov za spanje. Sklicali smo zbor in skupina 70 otrok se je pod vodstvom naših in tolminskih vodnikov odpravila na Škabrijel. Najprej nas je pot vodila skozi Novo Gorico, na nižji Kekec in nato po dokaj strmi poti do vrha. Otroci so dobro hodili in predvsem dobro jedli, saj so na vsakem počitku povlekli iz nahrbtnikov ogromne sendviče, tako da so vodniki samo debelo gledali. Med tem časom so preostali člani postavili še jambor z zastavo, razobesili plakate, ki so jih pripravili udeleženci naših izletov, igrišče za odbojko in bejzbol, oglasno desko in info točko za mimoidoče. Iz kuhinje pa je že dišalo po golažu. Ob 12h so se nam pridružili udeleženci naših taborov za višje razrede OŠ, dijake in študente. Najprej smo z njimi malo poklepetali, nato pa je sledilo tekmovanje v odbojki in bejzbolu. Ob 14h so se nam zopet pridružili otroci z izleta in sledilo je kosilo (pašta z golažem). Čestitke kuharju Karlotu! Otroci so se v taboru počutili kot doma, saj se je večina njih takoj po kosilu odpravila v šotore. Ko smo sklicali zbor za igre brez meja so bili prav malo nejevoljni, češ kaj jih motimo, ko se pa oni imajo v šotorih ftako fajnT. A ni trajalo dolgo in že so stali na štartni črti in vsi neučakano vzklikali barvo svoje ekipe. Zmagala je modra ekipa. Ker so bile ekipe dokaj izenačene in ker so se prav vsi športno borili do zadnjega, smo vseh nagradili s sladoledom. Ob 15h je sledil zaključni pozdrav in odhod otrok. Istočasno so se začeli zbirati vsi nekdanji člani mladinskega odseka, ki so kakorkoli prispevali k temu, da se je tradicija planinskih taborov začela in ohranila do danes. Sledil je uvodni pozdrav načelnice MO-ja in govor enega najzaslužnejših članov, ki je tudi največ prispeval k temu, da se je 30. obletnica v taki obliki tudi izpeljala: Franci Modrijan. V imenu društva je nekaj besed o prvih omembah mladinskega odseka in planinskih taborov povedal tudi Rajko Slokar. Pred taborom smo opravili skupinsko slikanje, poklepetali, pojedli krožnik jote in se odpravili v dvorano, kjer sta Franci Modrijan in Andrej Colja pripravila dia projekcijo prvih taborov. Med predavanjem nas je s svojim obiskom počastil tudi župan Mirko Brulc, ki je poudaril pomembnost naših dejavnosti za ozaveščanje novogoriške mladine o zdravem in aktivnem preživljanju prostega časa v naravi. Ob 19h smo ob petju naše himne spustili zastavo in pospravili tabor. Ob koncu lahko rečem, da je obletnica popolnoma uspela in da je planinski tabor dosegel svoj namen. Tekom dneva se je pri info točki ustavilo veliko od dogajanja pritegnjenih mimoidočih. Otroci in mladinci so obudili spomine na prejšnje tabore in navdušeni pričakujejo poletje, ko bomo spet skupaj v pravem taboru. Hvala vsem udeležencem, ki so z dobro voljo prispevali k popolnosti vzdušja! Planinski pozdrav Načelnica Mladinskega odseka PD Nova Gorica Jasna Kovšca MO PD Nova Gorica je eno najštevilnejših mladinskih odsekov znotraj POMO Posočja, ki aktivno sodeluje in se udeležuje srečanj znotraj POMO Posočja. Posebna zasluga gre vsem aktivnim članom in načelnikom, ki sodelujejo znotraj tega odseka. Posebne čestitke ob 30 letnici obstoja in še naprej uspešno delo na področju planinstva z mladino. Gorazd LAPANJA, vodja POMO Posočja Mladinski odsek PD Nova Gorica ima posebej aktiven tudi orientacijski odsek za katerega ima zaslugo Mitja Mikuž in ostala ekipa, ki vsako leto organizira planinsko orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje je bilo organizirano 24.4.2005 in bilo uspešno izvedeno. Potek tekmovanja si lahko preberete pod naslednjo točko v nadaljevanju. ORIENTACIJSKI ODSEK PD NOVA GORICA PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE - LOKOVEC 2005 V nedeljo, 24.4.2005 je v Lokovcu potekalo regijsko planinsko orientacijsko tekmovanje, ki ga je organiziral naš Mladinski odsek PD Nova Gorica. Tekmovanja se je udeležilo dvajset ekip iz naslednjih društev: PD Podnanos, PD Vipava, PD Ajdovščina, PD Nova Gorica, PD Sežana, PD Bovec, PD Tolmin in PD Kobarid. Vseh prisotnih skupaj z organizatorji in spremljevalci je bilo 83. Tekmovalci so tekmovali v treh različnih kategorijah. V kategoriji A je tekmovalo v osmih ekipah 24 otrok od četrtega do šestega razreda OŠ. V kategoriji B je v šestih ekipah tekmovalo 25 otrok od sedmega do devetega razreda OŠ. 16 tekmovalcev od 1. letnika srednje šole do vključno 26.leta starosti pa je tekmovalo v šestih ekipah v najtežji C kategoriji. Zbor vseh udeležencev je bil ob 8.45 v Čepovanu. Od tam smo se odpeljali do gramoznice v Lokovcu, kjer je bil start. Po uvodnem pozdravu in prijavi vseh ekip smo ob 10.20 pričeli s tekmovanjem. Vsaka ekipa je najprej dobila test. Ko je rešenega oddala, je lahko začela z iskanjem točk s pomočjo zemljevida. Vsake tri minute se je ena ekipa odpravila na pot. Za kategorijo A je bil dovoljeni maksimalen čas, v katerem mora ekipa priti na cilj, dve uri, za kategorijo B tri ure in za kategorijo C štiri ure in pol. Takoj po začetku tekmovanja je začelo rositi in kasneje se je vreme samo še bolj slabšalo. Ekipe, ki so zaključile s tekmovanjem, so se ena za drugo odpravile domov, saj so bili tekmovalci vsi mokri in premraženi. Zaradi močnega dežja ni prišlo do razglasitve rezultatov na mestu tekmovanja, temveč so bili udeleženci o uvrstitvi obveščeni naknadno. Kot organizator tekmovanja moram pohvaliti vse ekipe, saj so kljub nemogočim vremenskim razmeram vztrajno iskale kontrolne točke. Rezultati so bili naslednji: KATEGORIJA A PD EKIPA TOČKE 1 Tolmin Tminke 240 2 Tolmin Bobipalčke 213 3 Tolmin Kozorogi 191 4 Kobarid Popri 104 5 Bovec Bčani 92 6 Podnanos Šmbitki 65 7 Tolmin Pinglci 16 8 Bovec Miškolinke -110 KATEGORIJA B PD EKIPA TOČKE 1 Kobarid Buske 56 2 Ajdovščina Veseli pujski 33 3 Sežana Cevokol -47 4 Sežana Mhh -61 5 Sežana Pujski -69 6 Tolmin Nori junci -112 KATEGORIJA C PD EKIPA TOČKE 1 Podnanos Kje smo mi 247 2 N.Gorica Nomadi 134 3 Vipava Azrael 120 4 Vipava Gargamel -43 5 Ajdovščina Nrt -47 6 Ajdovščina Bojo tim -54 Moja želja je, da bi se planinskih orientacijskih tekmovanj znotraj Primorske lige udeležili tudi starejši tekmovalci (kategorija D 0 od 27. leta do vključno 39. leta; kategorija E 0 40. let in več; kategorija F-družine). Mitja Mikuž Vodja tekmovanja Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Natalija Marovt, Zdenka Mihelič, Vesna Lenart, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po fnavadni poštiT na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (UO MK PZS) objavlja na podlagi Sklepa 4. seje UO MK PZS J A V N I R A Z P I S za sredstva pridobljena s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS (FŠO) v letu 2005, in sicer za: - Srečanja mladih planincev v skupni višini 200.000 SIT. SPLOŠNA NAVODILA t Na ta javni razpis se lahko s svojimi programi prijavijo vsi Pokrajinski odbori Mladinskih odsekov (v nadaljevanju: kandidati), ki so v letu 2005 organizirali srečanja mladih planincev oziroma, ki bodo v poletnem ali jesenskem času organizirali srečanja mladih planincev. t Na srečanjih mladih planincev mora sodelovati najmanj 5 registriranih mladinskih odsekov planinskih društev ali pridruženih mladinskih odsekov MK PZS t spodnja meja za kandidaturo je najmanj 30 udeležencev. t Vloga mora vsebovati finančno, vsebinsko in organizacijsko podrobno razdelan program. t Če kandidat prijavi na javni razpis več programov (več različnih srečanj), naj za vsak program pošlje vlogo. t Vloge naj kandidati pošljejo priporočeno do 20. junija 2005 na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Mladinska komisija, P. P. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom t'NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS, SREČANJAT. Šteje se, če je vloga prispela pravočasno, če je bila 20. 06. 2005 do 24. ure vloga oddana priporočeno na pošti ali do 14. ure oddana na PZS. Vloge, ki ne bodo poslane priporočeno, ki ne bodo prispele pravočasno in vloge, ki ne bodo popolne, bodo zavrnjene. Posebna komisija za ocenitev prispelih vlog, ki jo je imenoval UO MK PZS, bo vse prispele vloge pregledala in najkasneje do 29. junija 2005 obvestila vse kandidate o uspešnosti njihovih vlog. Komisija bo pri razdelitvi sredstev upoštevala poleg zgoraj navedenih priporočil tudi časovno trajanje programa, strukturo vodstva, ekonomičnost in vsebino programa. Poročilo morajo kandidati poslati na MK PZS (Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, v priporočeni pošiljki z označbo fjavni razpis □ poročilo taboraT), in sicer mora poročilo vsebovati: - vsebinsko poročilo - podrobno finančno poročilo (odhodki in prihodki, iz katerih je razviden prispevek MK PZS), narejeno na osnovi finančnega načrta, - zahtevek za refundacijo v višini odobrenih sredstev ter fotokopije računov. Zadnji rok za oddajo je 30. september 2005. Šteje se, da je poročilo prispelo pravočasno, če je bilo zadnji dan roka poročilo oddano priporočeno na pošti ali do 14. na PZS. Nepravočasno oddanih in nepopolnih poročil ne bomo upoštevali. Kandidati, ki so že izvedli planinska srečanja, naj vlogi priložijo vsebinsko in podrobno finančno poročilo (odhodki in prihodki) ter fotokopije računov. Ljubljana, 26. 4. 2005 Predsednica MK PZS Maja Mohar Upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (UO MK PZS) objavlja na podlagi Sklepa 4. seje UO MK PZS J A V N I R A Z P I S_ za sredstva pridobljena s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS (FŠO) v letu 2005, in sicer za: Planinske akcije za otroke s posebnimi potrebami v skupni višini 600.000 SIT. SPLOŠNA NAVODILA Na ta javni razpis se lahko s svojimi programi prijavijo vsi registrirani mladinski odseki planinskih društev in pridruženi mladinski odseki MK PZS (v nadaljevanju: kandidati), ki so v letu 2005 organizirali planinske akcije za otroke s posebnimi ptrebami oziroma, ki bodo v poletnem času organizirali planinske akcije za otroke s posebnimi potrebami. T Posamezna vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na OBRAZCU MK PZS 2005, ki je skupen za vse programe. OBRAZEC MK PZS 2005 je dostopen v tej št. Mladinske priloge Obvestil PZS, na spletni strani www.pzs.si/prva/obrazci_in_pravilniki.php in na Mladinski komisiji PZS. T Vloga mora poleg izpolnjenega razpisnega obrazca vsebovati tudi v razpisni dokumentaciji zahtevano prilogo vsebinsko in organizacijsko podrobno razdelan program. t Če kandidat prijavi na javni razpis več programov, naj za vsak program izpolni zgornji obrazec in naj bo vsak posamezen program v posebnem ovitku. Veljavne vloge so tiste, ki so opremljene in pravočasno predložene. t Vloge naj kandidati pošljejo priporočeno do 20. junija 2005 na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Mladinska komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom t'NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS, PLANINSKE AKCIJE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMIT. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila 20. 06. 2005 do 24. ure oddana priporočeno na pošti ali na PZS do 14. ure. Vloge, ki ne bodo poslane priporočeno, ki ne bodo oddane pravočasno ali bodo nepopolne, bodo zavrnjene. Posebna Komisija za ocenitev prispelih vlog, ki jo je imenoval UO MK PZS, bo vse prispele vloge pregledala in najkasneje do 29. junija 2005 obvestila vse kandidate o uspešnosti njihovih vlog. Komisija bo pri razdelitvi sredstev upoštevala poleg zgoraj navedenih priporočil tudi časovno trajanje programa, strukturo vodstva, ekonomičnost in vsebino programa. POLETNE AKCIJE Poročilo morajo kandidati poslati na MK PZS (Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, v priporočeni pošiljki z označbo fjavni razpis □ poročilo akcije za otroke s posebnimi potrebamiT), in sicer mora poročilo vsebovati: - vsebinsko poročilo, - podrobno finančno poročilo (odhodki in prihodki, iz katerih je razviden prispevek MK PZS), narejeno na osnovi finančnega načrta, - zahtevek za refundacijo v višini odobrenih sredstev ter fotokopije računov. Zadnji rok za oddajo je 15. september 2005. Šteje se, da je poročilo prispelo še pravočasno, če je bilo zadnji dan roka poročilo oddano priporočeno na pošti ali osebno na PZS do 14. ure. Nepravočasno oddanih in nepopolnih poročil ne bomo upoštevali. KANDIDATI KI SO AKCIJE ŽE IZVEDLI Kandidati naj za izvedene akcije že vlogi priložijo vsebinsko in podrobno finančno poročilo (odhodki in prihodki), ter fotokopije računov. Ljubljana, 26. 4. 2005 Predsednica MK PZS Maja Mohar Upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (UO MK PZS) objavlja na podlagi Sklepa 4. seje UO MK PZS J A V N I R A Z P I S za sredstva pridobljena s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS (FŠO) v letu 2005, in sicer za: - Planinska taborjenja in - Planinska zimovanja v skupni višini 3.900.000 SIT. SPLOŠNA NAVODILA t Na ta javni razpis se lahko s svojimi programi prijavijo vsi registrirani mladinski odseki planinskih društev in pridruženi mladinski odseki MK PZS (v nadaljevanju: kandidati), ki so v letu 2005 organizirali planinska zimovanja oziroma, ki bodo v poletnem času organizirali planinska taborjenja, na katerih se je oz. bo smiselno upoštevalo Priporočilo za izvedbo poletnih gorniških taborov. (glej brošuro fMladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije v letu 2005T, str. 34 □ 35), pri čemer naj bo: - za tabore predšolskih in osnovnošolskih otrok spodnja meja 20 udeležencev ; - za dijaške in študentske tabore spodnja meja 15 udeležencev. Zahtevana dolžina trajanje tabora: - za poletne tabore: najmanj 5 dni (4 nočitve); - za planinska zimovanja: najmanj 3 dni (2 nočitvi). t Posamezna vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na OBRAZCU MK PZS 2005, ki je skupen za vse programe. OBRAZEC MK PZS 2005 je dostopen v tej št. Mladinske priloge Obvestil PZS, na spletni strani www.pzs.si/prva/obrazci in pravilniki.php in na Mladinski komisiji PZS. t Vloga mora poleg izpolnjenega razpisnega obrazca vsebovati tudi v razpisni dokumentaciji zahtevano prilogo: vsebinsko in organizacijsko podrobno razdelan program. t Če kandidat prijavi na javni razpis več programov (več različnih taborov), naj za vsak program izpolni zgornji obrazec in naj bo vsak posamezen program v posebnem ovitku. Veljavne vloge so tiste, ki so opremljene in pravočasno predložene. t Vloge naj kandidati pošljejo priporočeno do 20. junija 2005 na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Mladinska komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom t'NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS, TABORIT. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila 20. 06. 2005 do 24. ure oddana priporočeno na pošti ali do 14. ure oddana na PZS. Vloge, ki ne bodo poslane priporočeno, ki ne bodo nepravočasno oddane ali bodo nepopolne, bodo zavrnjene. Posebna Komisija za ocenitev prispelih vlog, ki jo je imenoval UO MK PZS, bo vse prispele vloge pregledala in najkasneje do 29. junija 2005 obvestila vse kandidate o uspešnosti njihovih vlog. Komisija bo pri razdelitvi sredstev upoštevala poleg zgoraj navedenih priporočil tudi časovno trajanje programa, strukturo vodstva, ekonomičnost in vsebino programa. POLETNI TABORI Poročilo morajo kandidati poslati na MK PZS (Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, v priporočeni pošiljki z označbo tjavni razpis □ poročilo taboraT), in sicer mora poročilo vsebovati: - vsebinsko poročilo in taborni časopis; - podrobno finančno poročilo (odhodki in prihodki, iz katerih je razviden prispevek MK PZS), narejeno na osnovi finančnega načrta, - zahtevek za refundacijo v višini odobrenih sredstev ter fotokopije računov. Zadnji rok za oddajo je 15. september 2005. Šteje se, da je poročilo prispelo še pravočasno, če je bilo zadnji dan roka poročilo oddano priporočeno na pošti ali do 14. ure na PZS. Nepravočasno oddanih in nepopolnih poročil ne bomo upoštevali. PLANINSKA ZIMOVANJA Kandidati naj za izvedena zimovanja že vlogi priložijo vsebinsko in podrobno finančno poročilo (odhodki in prihodki), taborni časopis ter fotokopije računov. Ljubljana, 26. 4 . 2005 Predsednica MK PZS: Maja Mohar NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA MK PZS 2005 SPLOŠNA NAVODILA t Posamezna vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na OBRAZCU MK PZS 2005, ki je skupen za vse programe. OBRAZEC MK PZS 2005 je dostopen v Mladinski prilogi Obvestil PZS, št. 5/ 2005, na spletni strani www.pzs.si/prva/obrazci_in_pravilniki.php in na Mladinski komisiji PZS. t Vloga mora poleg izpolnjenega razpisnega obrazca vsebovati tudi v razpisni dokumentaciji zahtevano prilogo (vsebinsko in organizacijsko podrobno razdelan program). t Če kandidat prijavi na javni razpis več programov (več različnih taborov), naj za vsak program izpolni zgornji obrazec in naj bo vsak posamezen program v posebnem ovitku. Veljavne vloge so tiste, ki so opremljene in pravočasno predložene. PODATKI O KANDIDATU 1.1. Vpišite polno ime planinskega društva, kateremu vaš mladinski odsek pripada. 1.2. Vpišite polno ime mladinskega odseka. 1.3. Vpišite podatke o načelniku mladinskega odseka (ime, priimek, naslov, telefon, GSM, e-pošta) 1.4. Vpišite ulico in hišno številko sedeža vašega planinskega društva. 1.5. Vpišite poštno številko, kjer je sedež vašega planinskega društva. 1.6. Vpišite kraj sedeža vašega planinskega društva. 1.7. Vpišite odgovorno osebo vašega planinskega društva (predsednik). 1.8. Vpišite ulico, hišno številko in telefonsko številko odgovorne osebe. 1.9. Vpišite telefonske in fax številke vašega planinskega društva. 1.10. Vpišite vaš naslov elektronske pošte in naslov spletne strani vašega planinskega društva ali mladinskega odseka. 1.11. Vpišite številko žiro računa oz. transakcijskega računa planinskega društva. 1.12. Organizacije, ki vodijo žiro račun (transakcijski račun) pri bankah, vpišejo sklicno številko. 1.13. Organizacije, ki vodijo žiro račun (transakcijski račun) pri bankah, vpišejo izpostavo banke oz. izpostavo Agencije za plačilni promet. 1.14. Vpišite matično številko vašega planinskega društva, ki vam jo je izdala pristojna upravna enota. 1.15. Vpišite davčno številko vašega planinskega društva. Vloga mora poleg izpolnjenega razpisnega obrazca vsebovati tudi v razpisni dokumentaciji zahtevano prilogo vsebinsko in organizacijsko podrobno razdelan program. RAZPISNI OBRAZEC O B R A Z E C MK PZS 2005 za sofinanciranje programov mladinskih odsekov planinskih društev v letu 2005 I. PODATKI O KANDIDATU 1.1. Polno ime planinskega društva 1.2. Polno ime mladinskega odseka 1.3. Načelnik MO PD 1.4. Naslov PD 1.5. Poštna številka 1.6. Kraj 1.7. Odgovorna oseba PD 1.8. Naslov, telefon odg.os. 1.9. Telefon in Fax 1.10. ED poštain spletna str. 1.11. Št. transakcijskega računa društva in banka 1.12. Matična številka 1.13. Davčna številka IZJAVA: Izjavljamo, da so vsi navedeni podatki točni, ter da se skladno z razpisnimi pogoji strinjamo s preverjanjem namenske porabe odobrenih sredstev. Podpis odgovorne osebe: Žig: II. PROGRAM 2.1. OSNOVNI PODATKI O PROGRAMU a) Naziv programa (obkroži) : 0 POLETNI TABORI 0 PLANINSKA ZIMOVANJA b) Glavni namen programa:__ c) Starostna struktura udeležencev: Predvideno število udeležencev:_ Program je namenjen (ustrezno označi): □ predšolskim otrokom, □ učencem, □ dijakom ali študentom č) Kraj izpeljave programa: d) Čas izpeljave programa:__ začetek programa:__; zaključek programa: Program bo trajal :_dni. e) Način izbire udeležencev:_ f) Poimenski seznam in strokovna planinska usposobljenost strokovnega kadra vodstva (mentor PS, vodnik PZS, inštruktor PV...): N Ime in priimek Izobrazba □ strokovna planinska usposobljenost Zadolžitve v programu 2.2. VSEBINA IN ORGANIZACIJA PROGRAMA Vsebinsko in organizacijsko podrobno razdelan program, t.j. program razdelan po dnevih s pripadajočimi aktivnostmi (izleti, ture, prostočasne delavnice, vzgojno-izobraževalne delavnice, športne igrell) in predvideni izvajalci. (obvezna priloga) III. FINACIRANJE a) FINANČNI NAČRT (predvideni prihodki in odhodki ) PROGRAMA: PREDVIDENI PRIHODKI ZNESEK V SIT % Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Sredstva lokalnega proračuna Sredstva udeležencev (starši) Drugi viri (donatorji, šola, ...) - poimensko jih navedite spodaj SKUPAJ PREDVIDENI STROŠKI (ODHODKI) ZNESEK V SIT % Strošek najema tabornega prostora oziroma objekta Stroški prehrane Stroški prevoza Stroški najema kemičnih stranišč Plačilo kuharju Stroški nočitev v koči (ob morebitnih večdnevnih turah) Drugi stroški (vstopnine, dodatni programi, ...) Stroški izdelave tabornega časopisa Strošek vsebinske in organizacijske priprave programa SKUPAJ b) Predvidena cena na udeleženca bo SIT za naveden program. Planinska društva naprošamo, da vse morebitne pripombe in dopolnila na seznam pošljejo na naslov vodniške komisije! Seznam registriranih vodnikov v letu 2005 zap priimek in ime rojen planinsko društvo I