3
Si.mobil Ptuj
Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
www.radio-ptuj.si
Ptuj, torek, 25. novembra 2014
letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič
ISSN 1581-6257 Cena: 1,
Politika
Hajdina •
Cestniku bodo mandat vrnili
O Stran 6
V
//
Frideri]
(-r'tfif-í .<¿*¿it7
Gospodarstvo Videm • Nekateri pri telefoniji oškodovani še bolj O Stran 5
nbra 2014	^	^ q
l\\ • št. 91 C w -	t
jo tajerski
Politika Sv. Tomaž •
Bo smučišče samevalo?
O Strani 6 in 7
Podravje Ptuj • Dvomi in vprašanja glede kurentovanja
O Stran 8
Podravje • Ptujska klet finančno izčrpana in podhranjena
Koliko delavcev bo ob zaposlitev?
Šport
Nogomet • Štejejo zadetki, ne umetniški vtis
O Stran 11
Tenis • Rola ugnal Schwartzmana, ta osvojil turnir ...
O Stran 13 Nogomet • Drava jesenski prvak
O Stran 14
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vinko Mandl: »V primerljivih vinarskih družbah v Evropi obvladuje proces dela od sedem do deset skozi vse leto redno zaposlenih ljudi. Če želimo biti konkurenčni, se bo takšnim normativom treba prilagoditi v Sloveniji in v Ptujski kleti.«
O Strani 2 in 3
Foto: Črtomir Goznik
i
Destrnik:
Zakaj občan zbolevajo za
rakom
O Stran 24

i
Sv. Andraž: Kaj vse je spet narobe pri Svetem Andražu
O Strani 6 in 7
Makole: Volontersko delajo samo v Ankaranu
O Stran 6
za
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 25. novembra 2014
Ptuj • Ptujska klet finančno izčrpana in podhranjena, živijo iz rok v usta
»Smo na prelomni točki, potrebna bost
Ptujska klet vinarstvo z danes 33 zaposlenimi sodelavci je lani ustvarila 3,3 in predlani 3,5 milijona evrov prihodkov. V obeh letih je sicer družba iz tekočega poslovanja ustvarila dobiček (lani 8.260 in predlani 84.896 evrov), bilanca stanja pa je krepko v rdečih številkah. Izguba, ki jo družba v bilancah prenaša iz leta v leto, je na dan 31. 12. 2013 znašala skoraj milijon evrov in pol. Vodstvo Ptujske kleti priznava, da se soočajo s finančnimi težavami. Kot poudarjajo, bi za nadaljnji razvoj nujno potrebovali svež kapital.
»Finančne težave Ptujske kleti izhajajo iz njene polpretekle zgodovine. Skupaj s Kmetijskim kombinatom Ptuj se je Klet leta 2002 pripojila Skupini Perutnina Ptuj. Slednja naj bi Klet takrat na ta način rešila pred kolapsom. Brez intenzivnega podpiranja s strani matične družbe Perutnine Ptuj Ptujske kleti že zdavnaj ne bi bilo več. Matična družba nam je omogočila implementacijo nove blagovne znamke Pullus in tehnološko prenovo kleti. Po tej prelomnici je Ptujska klet lahko stopila tudi k preobrazbi temeljnih značilnosti
Uvodnik
in okusov vin, ki smo jih začeli prilagajati potrošniškim trendom. Pri tem je treba poudariti, da je klet v teh letih popolnoma spremenila kletarsko filozofijo. Opustila je program namiznih vin, kar je vplivalo na znižanje količin. Če je želela sploh obstati, je morala investirati v kletarsko tehnologijo in znanje. Izvedli smo preobrazbo kakovosti, ustvarili prepoznavne blagovne znamke. Potem je prišla finančna kriza, ki je presekala investicijski cikel, ki bi se moral nadaljevati z dokončanjem investicije v klet z novim prevzemom in
Ko forma ubija vsebino
Turizem je že od nekdaj priložnost Ptuja in celotne države. Tudi v samostojni državi smo o tej priložnosti govorili neštetokrat, neštetokrat smo jo zapisali tudi v najrazličnejše dokumente. Resnici na ljubo pa nam nobene od zapisanih priložnosti tudi ni uspelo do konca izpeljati, da bi lahko danes postregli s kazalci učinkovitosti in uspešnosti, da bi bil turizem resnično naša sedanjost in prihodnost.
V letu 1994 smo se na Ptuju hvalili z ustanovitvijo prvega gospodarskega združenja za turizem Po-etovio Vivat, "ker se vsak zase sicer lahko trudi po vseh svojih močeh, razpršeni pa ne morejo enotno in usklajeno razvijati turizma". Ustanovilo ga je 60 članov, od katerih seje pričakovalo veliko, kipa so se vsi na koncu čutili opeharjene, ker se projekt ni razvijal tako, kot so pričakovali oz. jim je bilo predstavljeno. Ena od nalog združenja je bila tudi skupna promocija in nastopanje. Strokovna služba združenja pa je postal Turistično informativni center. GIZ tako nikoli ni odigral svoje pričakovane vloge, podobno je bilo tudi pri drugi pionirski organizaciji povezovanja turizma na lokalni ravni - LTO. Ko seje izjalovila tudi ta, je prišla Regionalno destinacijska organizacija, ki naj bi tudi povezovala, skrbela za skupno promocijo in tudi razvoj turističnih blagovnih znamk. V teh projektih je bilo porabljenega tudi veliko javnega denarja, ki na koncu ni prinesel želenega, razen za posamezne izvajalce. Zanimivo, odgovorni tudi nikoli niso postregli s pravimi podatki o porabi tega denarja, nihče pa jih tudi ni nikoli poklical na odgovornost. Nič pa se tudi nismo vsi skupaj naučili, da bi danes lahko bili uspešni.
Organiziranost je tako kot vedno doslej v tem okolju požrla vsebino, ker je bila forma pomembnejša od vsebine. Predvsem pa ves čas ubijajo lastni interesi pred skupnimi, tudi zaradi tistih, ki se po takšni ali drugačni poti vedno znajdejo pri koritu, četudi od njih ni nobene skupne koristi. Ker ni jasno opredeljenih ciljev, je peskovnik vedno poln tistih, ki rušijo tudi dobre projekte tega okolja. Najhuje pa je, da prihodnost teh projektov in s tem mesta gradijo na lastni predstavi, ne pa na poznavanju in argumentih. Če je odkrivanje tople vode v 21. stoletju vse, kar znamo, se nam slabo piše ne samo na področju turizma, temveč v vseh drugih okoljih.
Majda Goznik
polnilnico, prenovo Vinarskega trga v zgodo(vinski) center, investicijami v vinograde ter v trg. Primarni razlog, da je ta proces zastal, je v tem, da se je zaradi finančne krize spremenil pogled bank na podjetja. Smo na pomembni prelomni točki. Ptujska klet ima izjemen potencial za rast. Na domačem in tujih trgih prodaja raste, potrebujemo pa svež kapital za razvoj,« je povedal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl in pojasnil, da milijon evrov in pol bilančne izgube iz poslovanja predstavlja seštevek izgub, ki so se kopičile od leta 2006.
Bolj kot z osnovnim poslom se ukvarjajo z likvidnostjo in izterjavo
Mandl poudarja, da se s finančnimi težavami ne sooča samo njihova družba, temveč so v podobni situaciji tudi
nekateri drugi slovenski vinogradniki in kletarji. »Prodaja vina se je v zadnjih 15 letnih praktično prepolovila. Na tujih trgih svoje doda še ne-kredibilnost Slovenije. Vinske kleti vse po vrsti plačujemo davek za nastale spremembe. Vinogradniško-vinarska panoga je grobo in diskreditorno potisnjena na obrobje kmetijske politike. Siva ekonomija zajema približno polovico vinske trgovine, prost pretok te dobrine znotraj Evropske unije ustvarja boljše pogoje velikim pridelovalcem in tistim, ki v prvi vrsti niso zavezani le h kakovosti. Finančne težave, s katerimi se soočamo, niso nove. Izvirajo tudi iz dejstva, ker imamo sedež v državi s takšnim finančno-poslovnim okoljem, ki poslovnim subjektom onemogoča in preprečuje rast in razvoj. Poslujemo v dejavnosti, kjer država ne preprečuje dovolj sive ekonomije in nelojalne konkurence med zavezanci za DDV in tistimi, ki to niso, in dejavnosti, kjer ve-
čina tekmecev na trgu tekmuje prvenstveno s cenovnim ka-nibalizmom. Rešujemo banke, namesto da bi reševali podjetja in delovna mesta. Tako se mora Ptujska klet, na žalost ukvarjati bolj z likvidnostjo in izterjavo, namesto z osnovnim poslom. Povprečni plačilni rok kupcev je v letu 2014 preko 120 dni, dobaviteljev pa 70, kar pomeni, da mora klet skoraj dva
meseca prej plačevati dobavitelje. V takšnem poslovno-ekonomskem okolju se zgodi, da zamuja pri svojih plačilnih rokih. Država terja svoje, DDV trošarine (Ptujska klet prodaja tudi žgane pijače pod blagovno znamko Petovia) moramo plačati do tri mesece prej, preden dobimo plačilo od kupcev.
Foto: Borut Cvetko Mediaspeed
Direktor Ptujske kleti vinarstvo Vinko Mandl priznava, da je družba v velikih finančnih težavah.
Foto: Črtomir Goznik
Nepremičnine Ptujske kleti na Vodnikovi ulici so v lasti poslovne skupine Hypo. Mandl pojasnjuje, da so nepremičnine v last Hypa prešle zaradi enega od preteklih korakov optimiranja poslovanja in poslovnih odločitev za izboljšanje finančnega in likvidnostnega položaja Ptujske kleti. »V času, ko so bančne in druge finančne institucije spodbujale uporabo številnih finančnih instrumentov in za enega od njih (sell and lease back) se je takrat odločila tudi Ptujska klet. Za ta korak se je odločila po temeljiti stroškovni analizi dveh možnosti: ali se odločiti za izgradnjo novega vinarskega centra s kletarskimi kapacitetami nekje izven Ptuja ali pa optimirati obstoječo lokacijo s prilagajanjem funkcionalnosti za novo tehnologijo negovanja in zorenja vin. Takrat je padla odločitev, da Ptujska klet svoje osrednje kletarske lokacije ne bo menjala. Posledično smo izvedli tehnološko prenovo in namestili dodatne tehnološke linije za nadzorovano fermentacijo v kleteh okoli prevzemnega centra za grozdje. Namesto posojila za izgradnjo nove kleti smo se lahko odločili za pridobitev likvidnostnih sredstev, ki smo jih lahko vložili v prenovo in nekatere druge nujno potrebne naložbe. Ptujska klet zaradi takšnega načina pridobitve likvidnostnih sredstev sedaj vsako leto redno plačuje svoje obveznosti. Po poplačanih tovrstnih lizinških obvezah bo lokacija ponovno prešla tudi v našo zemljiškoknjižno last. Čeprav objekti trenutno niso v naši lasti, so vseskozi v naši posesti.«
Ptujska klet proda okrog 1,1 milijona tudi višji fiksni stroški.
Po svojih najboljših močeh se trudimo kooperantom - vinogradnikom plačevati mesečne obroke za pridelano grozdje. Teh je štirinajst. Trenutno imamo poravnane vse pogodbene obveznosti do kooperantov, kar mi daje posebno zadovoljstvo, saj se zavedam pomena njihovega truda pri skrbi za vinograde in prve pozicije med strateškimi deležniki Ptujske kleti.«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Nepremičnine na Vodnikovi ulici v lasti Hypa
torek • 25. novembra 2Q14
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
a svež kapital in reorganizacija dela.
«
Bosta dve tretjini zaposlenih ostali brez službe?
Če bo družba Ptujska klet želela obstati, bo v prihodnje potrebna optimizacija poslovanja. »To pomeni tudi reorganizacijo delovnih mest,« poudarja Mandl in nadaljuje: »V primerljivih vinarskih družbah v Evropi obvladuje proces dela od sedem do deset skozi vse leto redno zaposlenih ljudi. Če želimo biti konkurenčni, se bo takšnim normativom treba prilagoditi v Sloveniji in v Ptujski kleti: tako organizaciji dela, zasledovanju odgovornosti in obvladovanju stroškov. Bomo pa znotraj strukture zaposlenih skrbno pregledali, kdo izpolnjuje pogoje za upokojitev in koga lahko izven sezone prerazporedimo na druga delovna mesta znotraj Skupine Perutnina Ptuj.«
Bremenijo jih posojila iz preteklosti, denarja za razvoj ni
Nadalje direktor Mandl navaja, da so likvidnostne razmere v podjetju še dodatno zaostrile finančne institucije, ki po mnogih letih neplačevanja glavnic sedaj zahtevajo vračila. »Kar je normalno. Ni pa normalno, da podjetju s potencialom onemogočajo poslovanje in razvoj. Ptujska klet tako imenovan prosti denarni tok zadnja leta v celoti
porabi za razdolževanje - to je plačilo glavnic in obresti za v preteklosti najeta posojila in leasing. V zadnjih treh letih smo finančnim upnikom plačali več kot milijon evrov obresti in glavnic. Prav toliko bi še potrebovali, da bi končali potrebni naložbeni cikel, ki bi vplival na rast prihodkov in ustvarjanje dobička, ki bi tej kleti in njenim kooperantom zagotovil prihodnost za najmanj dve generaciji. Posledično se tako danes, namesto da bi se ukvarjali z ustvarjanjem delovnih pogojev in ponudbe za nove generacije, ukvarjamo s preživljanjem iz rok v usta in sami s seboj. S finančnimi upniki se že dve leti pogajamo za vzdržen reprogram posojil,
F.
Foto: Črtomir Goznik
»Najnižja optimalna cena za liter na trgovski polici prodanega haložana bi morala znašati 3,99 evra. Štajerskega belega vina pod ceno 2,5 evra za liter iz kleti več ne bi smeli prodajati,« poudarjajo v Ptujski kleti.
sredstva za nakup grozdja. Zato lahko rečem, da smo priča veliki zamujeni priložnosti,« opozarja Mandl in dodaja, da imajo s kooperanti vinogradniki sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Vsako leto sklenemo aneks k pogodbi, v katerem podrobneje opredelimo pogoje odkupa tekočega letnika in tudi ceno grozdja. Je pa letos potekla petletna pogodba s Kmetijsko zadrugo (KZ) Ptuj. Naš namen je, da se sodelovanje s KZ Ptuj v prihodnje še okrepi. Verjamem, da je ta želja obojestranska. Tako tudi prihodnje leto pričakujemo, da bo število kooperantov ostalo enako. Možno je, da bo tudi večje, saj se za odkup pogovarjamo še z možnimi novimi partnerji iz ormoškega, konjiškega, radgonskega in mariborskega območja. Še najbolj si bo Ptujska klet, če bo imela podporo lastnika in finančnih upnikov, prizadevala ponovno začeti po svojih močeh spodbujati obnove vinogradov v Halozah in srednjih Slovenskih goricah.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
litrov vina na leto. Kapaciteta kleti je mnogo večja, s čimer so povezani
ki bi Ptujski kleti omogočil nadaljevanje nujnega razvoja ter sočasno razdolževanje. Iskreno upam, da bomo do konca tega leta s tem uspeli. Ob tem je pomembno izpostaviti, da so zaradi enakih razlogov onemogočene še možnosti za aktivnejšo vlogo lastnika v obliki dokapitalizacije kleti.«
Finančni upniki jim denarja za nakup grozdja niso zagotovili
In kaj v Ptujski kleti pravijo o letošnjem vinskem letniku
ter odkupu grozdja? »Letošnji letnik je najzahtevnejši v zadnjem stoletju. Prevzeli smo za dobro tretjino manj grozdja, temu primerno bo tudi manj vina, saj Ptujska klet v času trgatve zaradi finančnih razlogov ni zmogla takojšnjega plačila grozdja, ki so se ga posluževali nekateri kupci in preprodajalci. Kljub dejstvu, da bi lahko v letu 2015 prodali tudi dvakrat toliko vina, kot smo ga prevzeli, če bi ga le imeli. Smo ujetniki za nas finančno mrtvega slovenskega trga. Žal nam ni uspelo prepričati finančnih upnikov, da bi nam odobrili dodatna
Prihodki od prodaje največjih slovenskih vinarjev
Klet	Organizacijska oblika	Prihodki od prodaje 2013	Značilno vino / znamka
Vinska klet Goriška brda	Zadruga	11,4 mio evrov	Quercus (merlot, rebula, rose)
Radgonske gorice	Delniška družba	9,4 mio evrov	Radgonska penina, bela vina
Vinakoper	Družba z omejeno odg.	8,7 mio evrov	Refošk, merlot, cabernet
P&F Jeruzalem Ormož	Družba z omejeno odg.	8,7 mio evrov	Jeruzalemčan, bela in rdeča vina
Vipava 1894	Delniška družba	4,8 mio evrov	Zelen, bela vina, merlot, barbera
Vinakras Sežana	Zadruga	3,7 mio evrov	Teran
Ptujska klet	Družba z omejeno odg.	3,3 mio evrov	Pullus (bela in rdeča vina, penine)
Vinska klet Krško	Zadruga	2,7 mio evrov	Cviček
P&F Jeruzalem Ljutomer	Družba z omejeno odg.	1 mio evrov	Jeruzalemčan, bela in rdeča vina
Vir: Ajpes
Kakšna bodo pota štajerskih vinogradnikov
Za slovenske vinogradnike in vinarje morda resda niso najboljši časi. Še posebej v težkem položaju je panoga na štajerskem koncu. Mariborski Vinag je potonil, Ptujska klet bije plat zvona, na tankem ledu so tudi v ormoški kleti. Zanimivo bo v prihodnje spremljati, kakšno vlogo bo odigrala Kmetijska zadruga Ptuj, ki na ptujsko-ormoškem območju kot vez med pridelovalci kooperanti in vinarji stopa na vinogradniško-vinarski trg. Tudi na območju Zgornjega Podravja, kjer so vinogradniki grozdje pridelovali za mariborski Vinag, naj bi Zadruga že sklepala pogodbe s kooperanti. Vpetost kmetijskih zadrug v vinogradniško-vinarsko verigo na slovenskem ni nič novega. Nekatere največje kleti so celo same organizirane v obliki zadrug (vinogradniških in kmetijskih) ali pa so zadruge vpete v njihovo lastniško strukturo. V Ptujski kleti so zapisali, da so na prelomni točki. Morda je na prelomni točki celotno štajersko vinogradništvo in vinarstvo, z izjemno majhnih butičnih vinarjev, ki na trgu sami iščejo svoje priložnosti in jih nekateri tudi uspešno udejanjajo. Relaciji Ptujska klet - Kmetijska zadruga Ptuj ter P & F Puklavec - Kmetijska zadruga Ptuj sta zanimivi. Bo Zadruga v prihodnje ostala zgolj odkupovalec in dobavitelj grozdja ali bo morebiti začela vstopati še v lastniško strukturo vinogradni-ško-vinarskih podjetij? Ker Zadruga ustrezno kapitalsko zaledje ima. Za njo stoji Deželna banka Slovenije. Slednja trenutno sicer potrebuje šestmilijonsko dokapitalizacijo, lani je zaradi slabitev beležila 17-milijonsko izgubo. Tekoče pa je iz poslovanja ustvarila slabih deset milijonov evrov dobička. Z zapisanim nič ne prejudiciramo. Samo razmišljamo. Kar nam je v komentarju dovoljeno.
MZ
4 Štajerski TEDNIK
Gospodarstvo
torek • 25. novembra 2014
Spodnje Podravje • Še o posodobitvi železniške proge Pragersko-Hodoš
Je strah pred pokvarjenimi zapornicami
Zapornice na križanjih železniških tirov s cesto naj bi bile varna zadeva, na katero se vozniki lahko stoodstotno zanesejo. A vseeno niti na upravi Slovenskih železnic.
Seveda je najbolj nevarno, da se zapornice zaradi okvare ne spustijo. Janez Krivec iz Službe za odnose z javnostjo pri SŽ, pojasnjuje: »Odprta zapornica je incident in dogodek, ki ga na Slovenskih železnicah izjemo resno obravnavamo in se lahko zgodi v nekaj primerih na leto. To se lahko zgodi bodisi iz subjektivnega vzroka, torej človeške napake, bodisi zaradi tehnične napake. Zapornice so narejene tako, da se ob okvari samodejno spustijo in ostanejo zaprte. V nekaterih redkih primerih pa lahko ostanejo ob okvari tudi odprte.«
Ker so strokovnjaki predvideli primer, da zapornice ostanejo odprte, so vgradili dodatne opozorilne mehanizme, namenjene strojevodjem: »Vsak nivojski prehod oziroma zapornice, ki so postavljene na slovenskem železniškem omrežju, ima tudi svoj signal, ki stoji na primerni razdalji pred zapornicami in kaže, ali zavarovanje na nivojskem prehodu deluje pravilno ali ne. Signalni znak
signalizira strojevodji, da vlak ustavi pred nivojskim prehodom, če zavarovanje na prehodu ne deluje pravilno. Če zapornice niso zaprte, torej signal strojevodji to javlja in vlak začne zavirati. Izjemoma se lahko zgodi, da zaradi zavorne razdalje vlak prepelje nivojski prehod z minimalno hitrostjo v zadnjih fazah zaviranja,« v nadaljevanju pojasni Janez Krivec.
Lani sedem primerov, ko je vlak prepeljal prehod ob dvignjenih zapornicah ...
Tak primer s počasi vozečim vlakom, ki je ob glasnem nenehnem zvočnem signalu prevozil križišče s cesto, pa zapornice niso bile spuščene, smo 15. novembra okrog treh popoldne opazili v Mihovcih. Kako pogosto se taki primeri dogajajo?
Janez Krivec: »V lanskem letu se je zgodilo sedem primerov, ko je vlak prepeljal
Boste prej zadeli na loteriji ali vas bo zadelo na železnici?
O tem, kako malo je možnosti, da zadenemo na loteriji, je bilo že veliko povedanega. Ampak človek se sam odloči, ali se bo šel loterije ali ne, da bi zadel ali ne.
Odločitev o tem, da smo kot uporabniki prometnih poti prisiljeni tu in tam tudi prepeljati čez železniško progo, pa je žal od nas odvisna v manjši meri kot nakup loterijskega listka. Možnosti, da bi nas zadelo na progi, ne poznam, saj bi morali za izračun upoštevati število prehodov čez železnico, število voznikov, ki prehode prečkajo, in število incidentov. Ampak jaz se take loterije ne želim iti. Še posebno, ko mi na pot postavijo protihrupno ograjo, ki mi povsem onemogoči pregled nad dogajanjem na železniški progi. Kot da bi loterijski listek izpolnjeval z zaprtimi očmi in pričakoval zadetek!
nivojski prehod, ko so bile zapornice dvignjene. Šestkrat je šlo za subjektivno odgovornost, enkrat pa za tehnično okvaro zapornic. Letos je bil zabeležen en tak primer. Primera iz 15. novembra 2014 v Mihovcih še nimamo v statistiki, ker še ni temeljito preiskan, zato vam podrobnosti o tem lahko sporočimo, ko bo preiskava končana.«
Protihrupne ograje popolnoma uničile vidljivost, zapornice že dvakrat v okvari
Oba prehoda (v Mihovcih pri Veliki Nedelji in na Hajdi-ni) bosta po obnovi proge, ki poteka v sklopu 500-milijon-skega projekta, ostala. Prehoda se ne ukinjata in bosta za-
varovana z zapornicami. Kot so nas opozorili bralci, naj bi zdajšnja situacija (po postavitvi protihrupnih ograj)
prinesla zmanjšanje in ne povečanje prometne varnosti. Investitorja, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, MZIP,
Kidričevo • V Talumu praznujejo 60-letnico
Bo država prepoznala pomembnost aluminija?
V Talumu, kjer letos praznujejo 60-letnico proizvodnje, so se ved minuli teden vrstile številne prireditve, osrednja slovesnost ob visokem jubileju pa je bila v sredo, 19. novembra. Udeležili so se je tudi najvišji predstavniki države in lastnikov.
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je v slavnostnem nagovoru poudaril, da za velikimi stvarmi nikoli ne stoji en sam človek. To se je pokazalo tudi v Talumu, ki ga je v 60 letih gradilo več kot 10.000 zaposlenih. A vse od leta 1954, ko je iz elektrolitskih celic pritekel prvi aluminij je ki-dričevska tovarna doživljala turbulentne čase. Čeprav jim je marsikdaj marsikdo želel prekrižati načrte, jim je uspelo ohraniti status enega največjih podjetij v državi. Danes ta, okoli 1.100-članski kolektiv proizvede letno okoli 83.000 ton primarnega aluminija, skupna letna proizvodnja izdelkov iz aluminija pa znaša več kot 140.000 ton. Več kot 85 odstotkov proizvodnje izvažajo in so deseti največji izvoznik v državi. Ker se poraba aluminija v svetu in tudi v Evropi še naprej povečuje, so pričakovanja v tej panogi optimistična, zato Drobnič meni, da bo kljub povečani predelavi recikliranega aluminija nujno ohraniti tudi proizvodnjo primarnega aluminija. Če jim to ne bo uspelo,
bo samo v Evropi letno primanjkovalo več koz pol milijona ton primarnega aluminija. Ker so okoljska prizadevanja Evrope vezana na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, je to postavilo pod vprašaj obstoj
vrsto industrijskih panog, tudi proizvodnjo aluminija, zato je evropska komisija že sprejela smernice s priporočili članicam EU za razbremenjevanje energetsko intenzivne industrije na področju prispevkov in dajatev za energijo in oko-
lje. Večina evropskih držav se je takoj odzvala in svojo industrijo z ustreznimi ukrepi že zaščitila, v Sloveniji pa po Drobničevih besedah na to še vedno čakamo; čeprav znašajo prihodki kovinskopredeloval-ne industrije več kot 7 milijard
evrov, čeprav predstavlja ta industrija 33 odstotkov celotnega izvoza Slovenije in čeprav zaposluje 33 odstotkov vseh zaposlenih v državi ...
Kljub ugotovitvi, da sedanje okoliščine poslovanja v Sloveniji za Talum, ki je daleč
največji porabnik električne energije v državi, saj porabi kar 10 % vse energije, niso najboljše, je bil optimističen tudi Aleksander Mervar, direktor Elesa, ki je poudaril, da je Eles ponosni večinski lastnik Taluma, ker vedo, da je po
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Direktor Elesa Aleksander Mervar (levo) je predsedniku uprave Marku Drobniču zagotovil, da so ponosni večinski lastnik Taluma.
Med številnimi visokimi gosti, župani in poslovnimi partnerji so bili tudi nekdanji direktorji kidriče-vske tovarne aluminija.
torek • 25. novembra 2014
Gospodarstvo
ŠtajerskiTEBKlK 5
(res) neupravičen?
ni tako, saj do okvar v delovanju zapornic prihaja, česar ne zanikajo
Avtomatske zapornice na železniškem prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji so v manj kot dveh tednih zatajile dvakrat - in ostale dvignjene kljub prihajajočemu vlaku. Zaradi varnostnih ograj vozniki vlakovne kompozicije ne morejo videti dokler niso že na progi ... (Na fotografiji je zadnji primer izpred treh dni, ko je strojevodja uspel vlak ustaviti tik pred odprtimi zapornicami).
smo povprašali, ali morebiti nameravajo izvesti še kakšna dela, da bi vidljivost izboljšali. »Na nivojskih prehodih, ki so zavarovani z avtomatsko napravo za zavarovanje in polzapornicami (zapornicami), med katere spadata tudi Hajdina in Mihovci, v skladu z veljavno zakonodajo, ni treba zagotoviti preglednostnega prostora. Torej, zaradi postavitve protihrupnih ograj, ob predpostavki, da se upošteva prometna signalizacija, se varnost na zavarovanih nivojskih prehodih ne zmanjša,« se glasi odgovor MZIP.
Glede prehoda v Mihovcih smo investitorju zastavili še vprašanje, zakaj na tej lokaciji v sklopu projekta obnove proge niso predvideli gradnje izven nivojskega križanja, torej ali nadvoza ali podvoza. Križanje ceste namreč ostaja, prehod bo zavarovan (kot že doslej) z zapornicami. Sicer pa regionalna cesta, s katero se na tej lokaciji križa železniška proga, predstavlja glavno cestnoprometno žilo med Ptujem in Ormožem.
Nadvoza ali podvoza ne bo zaradi hitre ceste, ki je ne bo ...
Promet po regionalki je gost, veliko je tovornega tranzita. Pa tudi v prihodnje bo najbrž ostalo tako, saj med mestoma Ptuj in Ormož najverjetneje hitre ceste še lep čas ne bo. MZIP smo povprašali, zakaj se za lokacijo v Mihovcih niso odločili za gradnjo izven nivoj-skega križanja. »Glede na sprejet Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Prager-sko-Hodoš, izdelan PGD ter izdano gradbeno dovoljenje je predmetni prehod predviden v nivojski izvedbi in bo zavarovan z avtomatsko napravo za zavarovanje. Odločitev, da obstoječi prehod ostane zavarovan z avtomatsko napravo za zavarovanje, je bila sprejeta na osnovi aktivnosti glede izvedbe hitre ceste med Ptujem in Ormožem v času izdelave strokovnih podlag ter sprejetja DPN. Po izgradnji predmetne hitre ceste bi namreč obstoječa cesta postala lokalnega značaja. V tem trenutku v okviru predmetnega projekta zaradi terminskih rokov dokončanja ter razpoložljivih finančnih sredstev možnosti za ureditev izven nivojskega križanja ni,« so za naš časopis še pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.
Mojca Zemljarič, Jože Šmigoc
Foto: ML
Se pri prečkanju železniške proge počutite varnejši?
Ne vem, ali ste ob prečkanju železnice tudi vi navajeni res pošteno pogledati na levo in desno, da ne bo kaj prilomastilo po progi; jaz sem. Kljub zapornicam, saj jim ne zaupam. Zapornice so avtomatske, avtomati pa lahko kdaj odpovejo. A na hajdinskem cestno-železniškem križišču vam pogled levo ali desno ne pove ničesar. V silni želji po udobnejšem življenju tistih, ki živijo ob progi, so namreč ob progi - tudi tik ob železniškem prehodu - postavili visoko protihrupno ograjo, ki poleg varstva pred hrupom žal varuje tudi pred tem, da bi opazili vlak, ki prihaja z leve ali desne strani. Vidite samo sivi beton.
Pa ta hajdinski primer »povečanja« prometne nevarnosti ni najhujši. Peljite se kdaj v Ormož. Verjamem, da vas bo pri Mihovcih ob prečkanju železniške proge obšel resen dvom o strokovnosti načrtovalcev posodobljene proge. Tam bi voznik, ki ne verjame v to, da se bodo avtomatske zapornice res vedno zaprle, moral svoje vozilo ustaviti, izstopiti, previdno stopiti kak meter ali dva naprej, in šele ko bo z eno nogo na progi, bo lahko videl, kaj se dogaja iz smeri Ptuja ali Ormoža. Vsakodnevna grozljivka za stotine voznikov, saj cesta Ptuj-Ormož ni neka stranska pot, pač pa osrednja povezava med tema dvema mestoma in naprej proti mejnemu prehodu s sosednjo Hrvaško.
In v zadnjih dveh tednih so zapornice odpovedale kar dvakrat - kljub prihajajočemu vlaku se namreč niso spustile ...
vseh sprejetih ukrepih in prestrukturiranju proizvodnje ta kolektiv na dobri poti. V glavnem pozitivne in optimistične so bile tudi besede ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, ki jih je zaradi njene bolezenske odsotnosti v Kidričevem prebral državni sekretar Dejan Levanič, najpomembnejša pa je zagotovo njena ugotovitev, da se je tudi v Sloveniji že začela težka pot gospodarskega okrevanja.
Na slovesnosti ob pomembnem jubileju Taluma, na kateri je sodeloval tudi minister za Slovence po svetu Gora-zd Žmavc, je župan mestne občine Ptuj Miran Senčar predsedniku uprave Marku Drobniču izročil veliko sta-tuo mesta Ptuja, s posebnim priznanjem pa je slavljencem čestitala tudi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Gornik. Številni visoki gostje, župani in poslovni partnerji so si že v uvodnem delu ogledali krajši film o Talumu, ki ga je pripravil upokojeni sodelavec Darko Ferlinc, za poslastico večera pa je poskrbela vokalna skupina Vox Arsana, ki je zapela ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana.
Ob 60-letnici so v četrtek povabili na tradicionalno srečanje upokojene člane kolektiva Taluma.
M. Ozmec
Videm • Bomo kdaj vedeli) kaj se je dogajalo ob vračanju »telefonskega« denarja?
Nekateri oškodovani se veliko bolj
Prav neverjetno se zdi, da je molk o nepravilnostih pri vračanju denarja za razvoj telekomunikacij v občini Videm trajal kar sedem let - toliko časa, da so lahko na občini dokumente, s katerimi bi dokazovali namerna ali nenamerna oškodovanja, za vedno »arhivirali«.
Potem ko je protikorupcij-ska komisija ugotovila, da je na osnovi zakona o vračanju preplačanih sredstev za razvoj telekomunikacije v občini Videm več kot petsto občanov na svoje račune v letu 2007 dobilo nekaj čez dva tisoč evrov, župan Friderik Bračič in člani njegove komisije, ki je pripravljala in sklepala pogodbe o vračilu tega denarja (Ivan Pernek - predsednik ter člani Darinka Ratajc, Stanko Simo-nič in Darinka Jagarinec), pa veliko več, se sedaj oglašajo nekateri upravičenci, ki pa so dobili veliko manj, kot je bilo objavljeno. Nekateri namreč še hranijo pogodbe o vračilu, ki so jih takrat sklenili z občino. Očitno so na občini poskrbeli, da občani drug za drugega niso vedeli, koliko bodo nekateri dobili, saj se zdi neverjetno, da bi ljudje o krivici molčali. Še tisti so bili tiho, ki niso dobili ničesar. Kajti tudi taki so bili; njih so uspeli prepričati, da so si sami krivi, ker pač niso na občino vložili ustrezne vloge za vrači-
lo preplačanega denarja. Bili so pozvani (tisti, ki imajo dober spomin, se spomnijo, da je »nekaj pisalo v občinskem glasilu«), zakaj pa se niso odzvali, je bil argument v njihovo škodo.
V našem uredništvu se je oglasil občan iz krajevne skupnosti Leskovec s kopijo pogodbe, ki sta jo podpisala on in župan Friderik Bračič 15. 11. 2007 in ki določa, da upravičenec dobi 390,08 evra. Daleč do tistih 2.038 evrov, kolikor naj bi bil osnovni znesek, ki ga je ugotovila državna komisija za preprečevanje korupcije.
Slišali smo, da bi se s podobno nizko ovrednotenimi pogodbami lahko oglasili tudi iz krajevne skupnosti Dole-na. Seveda ne pričakujemo, da boste sedaj v vrsti stali s pogodbami pred vrati našega uredništva, pač pa bi bilo dobro pogodbe poiskati in jih shraniti za takrat, ko bodo uradni organi sprožili uradni pregon proti uradnim krivcem za to »videmsko svinjarijo«, kot jo
je pred kratkim nekdo poimenoval. Kajti kot se je na zadnji seji občinskega sveta pred obtožbami svetnikov zagovarjal videmski župan Friderik Bra-Odgovarjal bom policiji,
cic:
ki bi morala zadevo raziskati in jo verjetno raziskuje. Naj še
enkrat povem: jaz sem si zaračunal svoje delo za telefonijo, ker je bila možnost, da si ga zaračunam - od leta 1977, ko ste začeli razvijati telefonijo v Vidmu, pa do obdobja 20042008, ko smo delali v Jurov-cih. Če sem zakon o vračanju
sredstev za telefonijo kršil, mi bodo ustrezni organi sodili. A mislim, da mi v tem primeru ne bodo mogli dokazati nobene nepravilnosti.« O (ne)mo-ralnosti takih razlik pa nič. Saj morala ne trga žepa!
Jože Šmigoc
- da se sorazmerni delež vlaganj, ki pripada upravičencu ugotavlja na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb ter določb 4. člena zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje;
Stranki sta sporazumni, da znaša višina vračila izračunana po določbah Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje skupaj 390,08 EUR.
3.
Občina Videm bo sredstva iz 2. točke te poravnave vrnila upravičencu, v roku 60. dni od vračila podpisane poravnave, na transakcijski račun.
občine Videm:
"V!
'',rt, i . Friderik Bračič

Vir: Zasebni arhiv
Pogodba kaže, da so bili nekateri zneski vrnjenega denarja veliko manjši, kot je ugotovila KPK.
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 25. novembra 2014
Makole • Kadrovanje odborov
Pro bono ali volontersko nihče ne dela - razen Ankarančanov -
Drugo sejo makolskega občinskega sveta je zaznamovala pobuda svetnika Uroša Veilgunija o odpovedi sejninam za dobrodelne namene: »Predlagam, da se odpovemo izplačilu sejnin in ustanovimo sklad za otroke, ki si ne morejo privoščiti malice, končnih izletov. Noben svetnik pa ni finančno tako šibek, da se sejnini ne bi mogel odpovedati.« Zavezujoče odločitve svetniki niso sprejeli.
Kot je še pojasnil Veilguni: »Predlagal sem, da bi bila svetniška funkcija častna, saj smo bili izvoljeni, in ker me moti, da nekateri pridejo dvigovat roko in so za to še plačani.« Župan Franc Majcen je spomnil, da so v preteklem mandatu vsaj eno sejo darovali Rdečemu križu in dejal: »Bomo razmislili, sedaj so se sejninam odpovedali zgolj v občini Ankaran, ne poznam pa druge občine v Sloveniji, kjer bi se vsi odpovedali sejninam. Pro bono ali volontersko nihče ne dela.« Na temo odpovedi sejnin se je oglasil tudi nekdanji župan in zdajšnji svetnik Alojz Gorčenko, ki je dejal, da se odpove sejnini, če je župan ne bo namenil za svojega svetovalca Marjana Gorčenka. Župan Franc Majcen je zavrnil, da bi imel svetovalca, po seji
Uroš Veilguni (drugi z leve) je dobrodelne namene.
FOTO: Mojca Vtič
predlagal, da bi se svetniki odpovedali sejninam in jih namenili za
pa je potrdil, da je prišlo do spremembe odgovorne osebe naročnika Občine Makole pri projektu oskrbe s pitno
Delovna telesa	
Član	56,43 evra (bruto)
Predsednik	84,60 evra (bruto)
Nadzorni odbor	
Član, ki vodi sejo	112,86 evra (bruto)
Udeležba na seji	84,60 evra (bruto)
Za seje občinskih odborov in komisij v letu 2013 je Občina Makole porabila skoraj 6.000 evrov.	
Vir: Pravilnik o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Makole ter o povračilih stroškov
vodo. Odgovorna oseba je postal Marjan Gorčenko oziroma naj bi to bilo njegovo podjetje Gormak. O plačilu nove odgovorne osebe župan za zdaj še ni želel govoriti, prav tako po podatkih Uprave RS za javna naročila še ni bilo izvedeno plačilo.
Sicer pa je bila druga redna seja namenjena imenovanju delovnih teles občinskega sveta. Še pred potrditvijo sestave petih odborov ter komisije za priznanja in nagrade ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter uredniškega odbora občinskega glasila je
svetnik Marjan Dovar opozoril, da so nekateri svetniki člani več odborov in da to ni najbolj učinkovita raba časa in denarja. Toda večina v občinskem svetu ga ni upoštevala, tudi zato, ker v obdobju pred sejo ni podal svojih predlogov za oblikovanje delovnih teles. Tako odbore sestavljajo svetniki, ki imajo po dve predsedniški funkciji, so člani dveh ali treh odborov. Svetniki so imeli v skladu s statutom občine možnost, da v odbore imenujejo polovico članov, ki niso svetniki, a so se za imenovanje občana v odbor odločili le na področju zaščite in reševanja.
Mojca Vtič
Hajdina • Druga izredna seja sveta občine
Cestniku bodo nezakonito odvzet mandat vrnili na prihodnji seji
Hajdinski svetniki so na drugi izredni seji, ki je bila 19. novembra, formirali odbore in komisije. Kot so poudarili, so pri sestavi upoštevali predvsem strokovnost, ne pa politično pripadnost, so poudarili ob imenovanju. Od trenutno 55-članske zasedbe odborov in komisij je kar 26 članov zunanjih.
Predloge za sestavo občinskih odborov in komisij oz. delovnih teles so posredovale vse politične stranke in lista, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, kljub pozivu pa predloga niso dobili iz Desusa. Njihov svetnik Anton Cestnik še vedno čaka na potrditev mandata. Do 21. novembra bi moral dobiti tudi odpravek o nepotrditvi mandata na konstitutivni seji, vendar je do tega datuma prejel le poročilo komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Cestnikov odvetnik pa je 21. novembra, torej istega dne, prejel odgovor
na poziv za odpravo nezakonitosti, v katerem piše, da bodo na naslednjo sejo sveta uvrstili točko - predlog sklepa za potrditev mandata Antona Cestnika za člana občinskega sveta.
Predstavnika Desus bodo v odbore še imenovali, če bo želel ...
V odbor za javne finance so bili imenovani: Ivo Rajh (predsednik) in člani Franc Krajnc, Jožica Lešnik, Uroš Gojkovič in predstavnik Desusa, ki ga
bodo imenovali naknadno, če ga bodo predlagali oz. če bodo želeli sodelovati, kot je povedal župan Stanislav Glažar. Odbor za negospodarske dejavnosti vodi Ivo Ogrinc. Janko Malinger je bil izvoljen za predsednika odbora za gospodarske dejavnosti, odbor za okolje in prostor vodi Uroš Matjašič, ob ostalih pa bodo enega člana še imenovali naknadno. Tudi v novem mandatu bo statutarno komisijo vodil Viktor Mar-kovič, Slavko Burjan pa je bil izvoljen za predsednika sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu. Marjan Leber je novi (stari) predsednik NO
občine Hajdina, v katerem sta člana Andrej Tkalec in Marko Drobnič.
Na izredni seji v prejšnjem tednu so hajdinski svetniki imenovali oz. formirali tudi komisije. Za predsednika komisije za infrastrukturo so imenovali Franca Krajnca. Komisijo za odnose z Darsom bo v novem mandatu občinskega sveta vodil Ivo Rajh, imenovali so tudi komisijo za mlade, za predsednika pa Uroša Goj-koviča. Vodenje strateškega sveta so zaupali prvemu haj-dinskemu županu Radoslavu Simoniču.
MG
Sveti Tomaž • Smučarska sezona
Bo smučišč
Smučarski klub (SK) Sveti Tomaž se je znašel v tež letošnja zima bogatejša s snegom, znova sameva
Leta 1996 je v Hranjigovcih, v današnji občini Sveti Tomaž, začelo obratovati smučišče. Razprostira se na okrog treh hektarjih zemljišč, poimenovali pa so ga Globoki klanec. Prizadevni člani SK Sveti Tomaž so poleg denarja, ki jim ga je takrat dajala skupna občina Ormož, veliko za delovanje in obstoj smučišča prispevali sami, predvsem pa s prostovoljnim delom skrbeli, da je bilo smučišče, ki je izredno priljubljeno med domačini, zgledno urejeno. Ob ugodnih vremenskih razmerah se je v preteklosti dnevno smučarskim užitkom prepuščalo tudi 200 smučarjev in več. Vendar
so zadnje zime, ki v te prleške kraje niso prinesle obilja snežnih padavin, poskrbele, da smučišče ni obratovalo, kar je
Urediti bo treba dovozno cesto
Težav SK Sveti Tomaž kar ni videti konca. Poleg likvidnostnih težav, nedokončanega projekta umetnega za-sneževanja smučišča se pojavlja tudi težava z dovozom na smučišče s t. i. zgornje strani. Geodetske meritve so pokazale, da del dovozne poti, ki je sicer občinska, poteka po privatnem zemljišču. »To je občinska cesta, mi imamo po njej dovoz, po čigavi zemlji poteka, pa nas ne briga,« je oster predsednik SK Sveti Tomaž Ivan Grašič, ki prosi župana Mirka Cvetka k takojšnjemu ukrepanju »in da se cesta nemudoma odpre, kajti dokler je cesta zaprta, mi smučišča ne moremo odpreti«. Omenjena cesta je namreč doslej omogočala nemoten dostop reševalnemu vozilu. »Z lastnikom se bomo morali dogovoriti,« vidi rešitev nastale težave župan Svetega Tomaža.
Sveti Andraž • Težavam med stari
Na piki neur
Spletk in igric tudi mesec dni po burni bitki za an kilometrov ter pri knjigi, ki so jo vsa gospodinjstv tudi skrajšani in izpuščeni deli prispevkov.
Prva županja Slovenskih goric Darja Vudler staremu vodstvu občine Sveti Andraž s Francijem Krepšem na čelu očita, da dela glede urejanja bankin ob na novo preplašče-nih cestah ni opravil. »Gre za
bankine ob na novo prepla-ščenih cestah, ki so se brez javnega naročila izvajale tik pred volitvami v sklopu tekočega vzdrževanja cest. Naročene so bile zgolj preplastitve v vrednosti cca. 103.000 evrov. Gre
Foto: Arhiv občine
»Manjši del bankin se je neustrezno in na hitro naredil po volitvah, po oceni približno 30 %,« pravi županja Darja Vudler.
torek • 25. novembra 2014
Politika
Štajerski TEDNIK 7
se nezadržno bliža
e v Hranjigovcih samevalo?
avah. Nujno potrebuje 3.000 evrov za poplačilo starih obveznosti, saj bo v nasprotnem smučišče v Hranjigovcih, če bo lo.
Foto: Miha Soštarič
Na drugi redni seji občinskega sveta pri Svetem Tomažu so veliko časa namenili iskanju rešitev za odpravo likvidnostnih težav tamkajšnjega smučarskega kluba.
SK Sveti Tomaž prinašalo vedno večjo luknjo v finančnem poslovanju. Ta je sedaj velika okrog 3.000 evrov, brez katerih, kot smo lahko slišali na seji občinskega sveta pri Svetem Tomažu, nova sezona, če bo seveda dovolj primernega sneg, na Globokem klancu, ki ima od lanskega leta obnovljeno vlečnico, znova ne bo prinesla smučarskih užitkov.
Knjigovodja dve leti čaka na denar
V upanju, da bo s svojimi sredstvi težavo rešila Občina, se je predsednik SK Sveti
Tomaž Ivan Grašič obrnil na župana Mirka Cvetka in novoizvoljene občinske svetnike. In to z dvema dopisoma. V prvem dopisu je navedel, da že dve leti niso poravnali računa za knjigovodske storitve, v kratkem pa morajo plačati tudi stroške obnovitvenega tečaja za podaljšanje licence redarju na smučišču. »Oprema za reševanje je dotrajana in nujno jo je treba zamenjati. Narediti moramo tudi pregled jeklenih konstrukcij, kar je pogoj za letošnje obratovanje,« je omenil še nekaj najnujnejših opravil Grašič, ki ga skupaj s člani kluba čaka tudi manjše popravilo snežnega teptalnika. Grašič
dodaja, da potrebujejo denar za uspešen začetek sezone, če bodo snežne razmere ugodne, pa bodo s prodajo smučarskih kart pridobili dovolj sredstev za delovanje.
Potrebujejo tudi denar za umetno zasneževanje
V drugem dopisu je Grašič navedel željo, da se najdejo sredstva - okoli 70.000 evrov - za dokončanje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča. Zavedajo se, da brez umetnega snega, ki je kompakten in se ne topi tako hitro kot naravni, v zimah z
vedno manj snega smučišče ne more niti obratovati, kaj šele prinašati sredstev za vzdrževanje. V sklopu prvega dela omenjene infrastrukture so z lastnimi sredstvi zgradili cevovod in vgradili betonske jaške vključno z odcepi za snežne topove, ki so jih prav tako že tudi nabavili. »Tako je že v zemlji kompletna infrastruktura v dolžini 250 metrov oziroma točno do polovice smučišča,« navaja Grašič, ki ocenjuje, da je vrednost opravljenih del okrog 35.000 evrov. Del sredstev za dokončanje investicije pričakujejo iz občinskega proračuna, po pomoč pa se bodo obrnili tudi na druge, sosednje občine.
Usoda smučišča v Hranjigovcih je negotova. (fotografija je simbolična)
Kje vzeti 3.000 €?
Kot je na seji občinskega sveta dejal župan Cvetko, so pred sezono 2013/2014 s sredstvi iz občinskega proračuna pomagali SK Sveti Tomaž, da je lahko pripravil vse potrebno za pričetek sezone. Vendar je takrat, kot že nekajkrat v zadnjih letih, zatajilo vreme: »Zime ni bilo takšne, da bi omogočila neko normalno zimsko sezono na tem smučišču. In kolikor mi je bilo rečeno, niti en dan ni bilo smučarskega dne, zato ni bilo nobenega morebitnega zaslužka. Seveda pa so ob vsem tem nastali stroški.« Občina je imela v letošnjem proračunu planiranih 20.000 evrov za položitev infrastrukture, potrebne za umetno za-sneževanje, Cvetko pa je obrazložil, da so zaradi tega, ker smučarski klub ni pristopil k investiciji, predvidena sredstva prerazporedili na druge proračunske postavke. Občina Sveti Tomaž za redno delovanje SK Sveti Tomaž doslej v proračunih ni imela predvidenih nobenih sredstev, kljub temu, kot je dejal župan, druge klube in društva delno finančno podpirajo. Dodal je, da bodo o tem, na kakšen način sofinancirati delovanje
smučarskega kluba, morali sprejeti v prihodnje odločitev: »V tem trenutku nimamo niti nobene podlage, da jim damo teh 3.000 evrov.«
Umetnega zasne-ževanja (še) ne bo
V razpravi je občinska svetnica Kristina Grašič (SDS) dejala, da se v zadnjih letih zmanjšuje tudi članstvo v klubu. Medtem ko so imeli pred leti tudi 200 članov s plačano članarino, jih je sedaj le še 40. »Ko pade sneg, bi bili člani vsi, ker so takrat smučarske vozovnice cenejše,« doda Grašičeva, ki se kot članica kluba zaveda, da s članarino, ki jo bodo sedaj pobirali, finančnih težav ne bodo mogli odpraviti, zato vidi rešitev le v pomoči občine. S tem se je strinjal tudi Mirko Lovrec (SLS), ki meni, da se klubu materialni stroški morajo pokriti z občinskimi sredstvi: »Stvar se bo pozneje finančno takoj uredila, ko bo prva prava zimska sezona.«
Župan je kot rešitev napovedal pogovor z vodstvom SK Sveti Tomaž ter iskanje vsaj tistega dela sredstev, ki so nujno potrebna za sam zagon smučišča. Ostali dolg pa bi reševali znotraj proračuna za prihodnje leto. Glede investicijskega vlaganja - dokončanje projekta umetno za-sneževanje - je župan Cvetko pozval člane SK Sveti Tomaž, da pripravijo vse potrebno za pripravo projektne dokumentacije. S tem bo lahko narejen finančni načrt in terminski plan investicije, h kateri bi lahko najhitreje pristopili šele v prihodnjem letu.
Miha Šoštarič
Foto: arhiv
m in novim vodstvom ni videti konca
ejene bankine in (sporna) knjiga
draški županski stolček očitno še kar ni konec. Tokrat se je zataknilo pri neurejenih bankinah ob na novo preplaščenih cestah v dolžini šest a po naročilu starega vodstva nedavno prejela na dom. Oglasil se je namreč eden izmed avtorjev knjige, ki ga je zmotilo več stvari, med drugim
za dolžino šest km cest. Manjši del bankin se je neustrezno in na hitro naredil po volitvah, po oceni približno 30 %,« je pojasnila županja in še dodala, da bo dodaten strošek ureditve preostanka bankin stal približno 10.000 evrov. Bankine naj bi bile urejene predvidoma do konca tega tedna.
»Županja bi se morala ukvarjati z drugimi razvojnimi projekti, ne pa z zapuščino«
Nekdanji župan Franci Krep-ša sicer priznava, da bankine v celoti niso urejene. Pojasnjuje, da naj bi zmanjkalo časa zaradi zasedenosti izvajalcev in voli-
tev, poleg tega pa še pravi, da zadeva glede urejanja bankin ni bila točno dorečena: »Ker smo glavni projekt izvedli za skoraj 50.000 evrov pod projektantsko ceno, smo se odločili, da gremo še v preplastitev nekaterih najnujnejših cestnih odsekov po celotni občini. Takrat sem povedal, da bom poskusil urediti toliko, koliko bo pač proračun dopuščal. Po volitvah smo tam, kjer je bilo najnujnejše, začeli urejati bankine, in sicer z domačimi izvajalci. Niso pa bile narejene v smislu končnega izgleda. Jasno je, da se bankine morajo urediti, ampak so nas volitve malo prehitele, zato so bankine na odsekih, ki smo jih delali kasneje, še neurejene,« je dejal Krepša in še dodal: »Smešno je, ker bi se županja morala ukvarjati z drugimi razvojnimi
projekti, ne pa z zapuščino. Za ureditev bankin bo res potrebno okrog 10.000 evrov, ne pove pa, da se je pri primopredaji ugotovilo, da je na proračunu skoraj 90.000 evrov. Ti očitki se mi res zdijo smešni.«
Je prišlo do zlorabe pisatelja?
Neurejene bankine pa niso edina bodica občanov Sv. Andraža. Minuli teden so namreč vsa gospodinjstva prejela knjigo, naslovljeno Sveti Andraž in mi 1513-2013. Oglasil se je avtor knjige Edvard Kupčič, ki ga je poleg tega, da je knjiga izšla šele leto dni po roku, zmotilo še, da v vpogled ni prejel končne verzije: »Ni bilo čisto tako, kot smo se dogovorili. Končne verzije nisem dobil v vpogled,
prav tako sem ugotovil, da v knjigi manjka veliko zadev oz. so skrajšane ali izpuščene. In moti me, ker bi se o teh malenkostih lahko dogovorili.« Sicer pa je Kupčiča še zmotilo, da se soavtorjem Andrejem Omol-cem nista zapisana na notranji strani platnic, kjer je mesto za avtorje. Pač pa sta tam nekdanji župan Krepša in direktorica občinske uprave Bernarda Ban.
Krepša ostro zavrnil očitke
Za pojasnila smo povprašali Krepša, ki je očitke ostro zavrnil. »Meni se ne zdi nič spornega, da sem na platnicah knjige. Ko je knjiga nastajala, sem bil župan, zato sem želel v uvodu nagovoriti občane. Sicer pa Kupčič ni edini avtor
in ne vem, po kakih merilih bi lahko bil glavni. Res je, da je bil pobudnik za nastanek knjige in da je zapisal tudi prispevke. On se trudi, ampak smo imeli kar precej dela, da smo njegove zapise spravili v čitljivo obliko,« je dejal Krepša in še dodal,
da je knjiga izšla z enoletnim zamikom zaradi dopolnjevanja vsebine. Krepša je sicer še priznal, da Kupčič končne verzije ni dobil v vpogled, a da se mu to ne zdi nič spornega, saj se niso dogovorili tako.
Monika Levanič
Foto: Arhiv občine
Tako se na platnicah knjige, ki so jo minuli teden prejela vsa gospodinjstva andraške občine, nasmihata nekdanji župan Franci Krepša in direktorica občinske uprave Bernarda Ban.
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 25. novembra 2014
Ptuj • Okrogla miza o kurentovanju
Ne le kurentovanje - vse prireditve bi morale biti v večji meri »naše
«
Društvo Za Ptuj je v torek, 18. novembra, zvečer pripravilo okroglo mizo o kurentovanju z naslovom Kurentovanje - kje si in kam greš, saj želijo s svojim društvenim delom prispevati k hitrejšemu razvoju mesta.
Zlasti kritični so bili ptujski gostinci, saj menijo, da jim je sodelovanje pri gostinski ponudbi ob karnevalu zelo oteženo; radi bi sodelovali, ker pa so majhni, ne zmorejo velikih stroškov, zato od občine pričakujejo manj dajatev ob takih množičnih prireditvah. Želijo si, da bi morale biti zahteve različnih inšpekcijskih služb manj obsežne, pri-
merljive tistim v tujini. Mnogi razpravljavci, ki sodelujejo na množičnih prireditvah, so namreč zatrjevali, da smo pri nas preveč pikolovski in že v osnovi odvračamo ponudnike gostinskih storitev.
Kar nekaj kritičnih besed je letelo na račun izbora glasbe v šotoru, pa čeprav smo po drugi strani slišali, da pač jugo glasba še edina uspe napolniti
Društvo, ki mu od sredine novembra predseduje Boris Zajko, sebe proglaša za nepolitično združenje, pa čeprav je v osnovi od svojih začetkov želelo spremeniti politično oblast v mestni občini in ta cilj doseglo, se je pohvalil novi predsednik. V politiko so pripeljali veliko novih obrazov, vsem pa gre za Ptuj. Kje so napake, kaj se je pozabilo, kaj je bilo zapostavljeno, napačno zastavljeno - o vsem tem so želeli organizatorji dobiti odgovore iz prve roke od ljudi, ki vidijo v kurentovanju svoj interes. Tokratno okroglo mizo je vodila Nevenka Dobljekar, na njej pa smo opazili župana Mirana Senčarja, organizatorje kurentovanja z Brankom Brumnom na čelu, številne dosedanje prince ptujskega karnevala, tudi letošnjega Rajka Jurgeca, mnoge ptujske gostince, turistične delavce in druge, ki mislijo, da lahko pomagajo odgovoriti na v naslovu okrogle mize zastavljeno vprašanje, kje je sedaj ptujsko kurentovanje in kam gre.
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci okrogle mize o kurentovanju in njegovi prihodnosti v Muzikafeju
šotor. Nezadovoljni so bili nad previsokimi vstopninami, zaradi česar je ptujski šotor marsikdaj prazen, v Markovcih pa ljudje stojijo v vrstah, da bi prišli vanj. Nerazumljivo se marsikomu zdi, da za pusta in ob številnih drugih prireditvah, ki v
mesto privabijo goste, tega ne znajo izkoristiti trgovci, cvetličarji in drugi, ki bi morali svoje lokale odpreti, ne pa da jih zaprejo in gostje nimajo kje zapraviti kakšnega evra.
Ni samo kurentovanje tisto, ki bo napolnilo mesto, Ptuj
Ptuj • Odprli varno šolsko pot
„Za naše srčke varna pot v šolo!"
Pred Miheličevo galerijo na Ptuju je v petek potekala priložnostna slovesnost ob odprtju označenih varnih šolskih poti v MO Ptuj. Pobudo za označbo le-teh so dale ptujske soroptimistke, ki si skupaj z vsemi sodelujočimi najbolj želijo, da bi vsi šolarji in njihovi družinski člani na poti v šolo in domov uporabljali varne šolske poti.
Idejo označbo le-teh so dobile ob obisku humanitarnega društva žensk Kolo srbskih sester v Beogradu in že tam so se odločile, da bodo nekaj podobnega izpeljale tudi na Ptu-
ju. Njihovo pobudo so podprli tako mestni svetniki kot svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
»Za oblikovanje zarisa varnih šolskih poti smo zaprosile
krajinskega arhitekta Boštjana Vaudo, ki nam je tudi ob tej priložnosti, tako kot že ob ureditvi krožišča pri ptujskih bolnišnici, priskočil na pomoč in predstavil svojo idejo. Njegovi
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska varna pot v šolo je označena s srčki.
srčki so navdušili vse," je ob odprtju povedala predsednica Soroptimist kluba Ptuj Marija Škovrlj in se zahvalila vsem, ki so pomagali pri izvedbi projekta.
Zbrane je na odprtju nagovoril tudi ptujski župan Miran Senčar. Poudaril je, da je za varnost v cestnem prometu v MO Ptuj dobro poskrbljeno, za kar gre velika zasluga Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod vodstvom Franca Kozela. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali v projektu označenih varnih šolskih poti, posebej pa še soroptimistkam, ki so se že doslej izkazale z več izjemno pomembnimi humanitarnimi projekti. Skupaj z učenci pa se je tudi sprehodil po tej varni poti.
Odprtje označenih varnih šolski poti so s kulturnim programom pospremili učenci OŠ Mladika.
MG
mora enako živeti ob vseh množičnih prireditvah, saj se jih čez leto zvrsti kar nekaj. Ne gre torej le za odgovor na vprašanje »Kje si in kam greš, kurentovanje?«, pač pa bi moralo to veljati za vse dogajanje v mestu in njegovi okolici, saj tudi okolica pomembno prispeva k dogajanju v Spodnjem Podravju.
Dvomi, pomisleki,
vprašanja
ostajajo
Ob poslušanju ZA-ptujskih razpravljavcev na kurento-vanjski okrogli mizi smo slišali najrazličnejše pomisleke in zamisli, včasih pa smo se tudi vprašali, ali dogajanje v mestu sploh poznamo v tolikšni meri, da bi ga lahko ocenjevali.
Nepoznavalcu ptujskega kurentovanja ob začetnem poslušanju najbrž ni bilo čisto jasno, ali gre za drugo, tretjo ponovitev kurentovanja ali se jih je res zvrstilo že 54, kajti nekatere »globoke« misli bi bolj sodile v začetno kurento-vanjsko obdobje - tam nekje v 60. leta, ko so si kurentovanje šele zamislili in ga počasi razvijali do današnje podobe.
Podvomili smo, ali prisotni govorijo o isti prireditvi, če eni (kot nastopajoči) vidijo z odra na Mestnem trgu samo nekaj deset gledalcev, drugi (kot organizatorji) pa izpod odra vidijo stotine.
Ali sploh vemo, kaj se v zvezi z organizacijo kurento-vanja dogaja vse leto, če »svetujemo« organizatorjem, naj
predstavijo najpomembnejšo ptujsko prireditev tudi v okoliških mestih in državah - ti pa to počnejo že najmanj trideset let?
Koga pravzaprav želimo kot gledalca na kurentovanju? Je to namenjeno domačinom (ki se jim zadnje čase niti skozi okno svojega bloka ne da pogledati na karnevalsko po-vorko) ali tujcem, ki pa jim še danes, tri mesece pred kuren-tovanjem, ne znamo povedati, kaj se bo v letu 2015 v Ptuju dogajalo - razen da bodo skakali kurenti?
Je kurentovanje - eden največjih tovrstnih karnevalskih dogodkov v Evropi - v naši državi cenjen samo v Ptuju, drugod po državi pa jim je vseeno za kurenta, glede na to da so ga v osrednjem slovenskem turističnem katalogu, v katerem »čutimo Slovenijo«, nama-lali v Planici, ob smučanji, ne pa v njegovem naravnem okolju, saj Ptuja v tem katalogu ni.
Če bodo organizatorji ku-rentovanja uvedli simbolično (!!!) vstopnino, ali bodo kurenti in drugi nastopajoči še zadovoljni le s »simboličnima« sendvičem in špricarjem? Ker če kdo želi na račun prireditve kaj zaslužiti - ali nimajo pravice zaslužiti tudi nastopajoči? Konec koncev - masko in vse drugo financirajo iz svojega žepa!
So lokalni fašenki, karnevali, povorke, šotori ... obogatitev pustnega dogajanja na Ptujskem ali le »nelojalna« konkurenca ptujskemu ku-rentovanju?
Zakaj država (in posledično lokalna skupnost) tako zelo zapletata v zvezi s prodajo na stojnicah? Je res treba od prodajalca, ki bi postavil stojnico s krofi, špricarji, čevači-či, hamburgerjem ... , zahteva vse tisto, kar se pričakuje od klasičnega gostinskega lokala - od hasapa do elektronskih blagajn? Bi bilo tako zelo narobe, če bi inšpektorji ob takih množičnih prireditvah, kakršno je kurentovanje, zamižali na eno ali obe očesi?
Seveda je za odgovore na številna vprašanja, ki so se porodila na tokratni okrogli mizi, za leto 2015 prepozno. Bi se pa moralo marsikakšen odgovor najti za leto 2016. Če se le ne bomo na tisto v tako daljno prihodnost pomaknjeno kurentovanje spomnili spet na martinovo 2015 ...
Jože Šmigoc
torek • 25. novembra 2014
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Podravje • Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah
Še vedno premalo domačih živil
Med in maslo, črni kruh in jabolko so vrtčevski otroci in osnovnošolci zaužili za zajtrk v petek, 21. novembra, ki je bil določen za dan slovenske hrane in za dan, ko v šolah in vrtcih zaužijejo tradicionalni slovenski zajtrk.
130.000 evrov za Dan slovenske hrane
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v proračunu za projekt Dan slovenske hrane rezerviralo 130.000 evrov, od tega se - glede na lansko leto - predvideva povrnitev 105.000 evrov za nakup zajtrka, 12.000 evrov je bilo namenjenih vzporedni akciji Se-jemo avtohtona slovenska semena, za kar je bilo (za nakup in razdelitev semen, ki so bila poslana vsem vrtcem in osnovnim šolam), okoli 10.000 evrov pa je bilo namenjeno za oglaševanje, tiskovine (plakati) in ostale materialne stroške. Denar se šolam povrne na podlagi zahtevkov, ki jih vrtci in šole vložijo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po končanem zajtrku. V zahtevek navedejo zneske, ki so jih tudi dejansko porabili za nakup živil. Če je bilo posamezno živilo podarjeno, potem tudi v zahtevku šola ali vrtec teh stroškov ne more navesti, ker teh stroškov ni bilo. Koliko medu, jabolk, masla je šolam in vrtcem podarjeno, pa na ministrstvu nimajo podatka.
6

Foto: Črtomir Goznik
Čeprav sta imela lokalno pridelana maslo in mleko drugačen okus kot mleko in maslo iz trgovine, najmlajši Slovenjebistričani nad zajtrkom niso vihali nosov. Zajtrk iz lokalnih živil imajo v Vrtcih Otona Župančiča namreč večkrat na mizi.
V projekt tradicionalni slovenski zajtrk so vključeni vsi slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci. Da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je treba biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor.
Tretjina mladostnikov brez zajtrka
Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, imata sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Ob tem tudi ugotavljajo, da mladostniki prepogosto posegajo po sladkarijah in pijačah z dodanimi sladkorji, ki v največji meri prispevajo k dodatnemu vnosu kalorij in povečujejo tveganje za razvoj debelosti. »Kar 37 % jih vsaj enkrat dnevno uživa sladkane pijače, kar nas uvršča celo v sam vrh mednarodne lestvice. Posledično je v prehrani otrok in mladostnikov preveč sladkorjev, nezdravih nasičenih maščob in soli ter premalo nekaterih vitaminov in mineralov,« so povedali na inštitutu.
Z domačim medom smo oskrbeli OŠ in vrtce v Podleh-niku, na Hajdini, v Vidmu, Le-skovcu, Selah, Kidričevem, Že-talah, OŠ Breg ter enoti Vrtca Ptuj Vijolica in Zvonček. Tudi letos so se naši člani izjemno izkazali; donirali so 60 kozarcev medu, kar zadostuje za približno 2000 otrok, ki obiskujejo že omenjene šole in vrtce," je povedala predsednica ČD Suzana Žumer.
Člani ČD Turnišče, ki s svojimi 200 člani sodi med največja čebelarska društva v Sloveniji,
Čeprav raziskave kažejo, da se zajtrkovanje med otroki in mladostniki v zadnjih letih nekoliko izboljšuje, pa med tednom še vedno nikoli ne zajtr-kuje skoraj tretjina slovenskih mladostnikov.
Na leto uvozimo za približno 1,9 milijarde evrov hrane
Tradicionalni slovenski zajtrk je zasnovan v okviru dneva slovenske hrane: »Skrb vzbujajoč je podatek, da v Slovenijo
se tudi sami udeležijo tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcih in osnovnih šolah. V ki-dričevskem vrtcu je bil pretekli petek čebelar Anton Topo-lovec, ki je otrokom predstavil čebelo in njen pomen za vse nas. Topolovec je čebelar že 45 let, ima 30 družin čebel oz. panjev, prideluje pa cvetlični, akacijev, kostanjev in tudi ajdov med. Letošnja sezona je izredno slaba, pridelka je za dve tretjini manj kot po navadi, čebelarstvo pa je v krizi tudi zaradi zmanjševanja paše, in-
na letni ravno uvozimo za približno 1,9 milijarde evrov hrane in surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje itd.,« so pojasnili na ministrstvu.
Ministrstvo ne ve ...
V kakšni meri so živila lokalnih dobaviteljev, razen na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka, že prisotna v javnih zavodih, na ministrstvu nimajo podatka. »Več šol in vrtcev se ne odloči za nabavo surovin
pri lokalnih pridelovalcih, ker tako naročanje zahteva več dela, truda in poglabljanja v postopke naročanja. Pri sestavljanju jedilnikov je treba dodatno upoštevati sezonskost ponudbe hrane in živil. Tudi količine lokalne hrane, ki so v času naročanja na razpolago, so velikokrat premajhne. Javni zavodi sami tudi velikokrat izpostavijo višjo ceno lokalne
hrane,« so odgovorili na ministrstvu.
Toda, kjer je volja, je tudi pot, pravijo, in to drži za slo-venjebistriški Vrtec Otona Župančiča, saj je njihov jedilnik sestavljen iz približno 10 % lokalno pridelane hrane, naslednje leto, ko jim poteče javno naročilo, pa si želijo ta delež še povečati. »Čeprav imajo zaposleni posledično več dela,
je pomembneje, da otroci dobijo lokalno pridelano hrano. Poiskali smo možnost, kako otrokom ponuditi najboljšo hrano. Kmete smo povabili v svojo sredino in jim povedali, kaj potrebujemo, ob tem pa tudi mi jedilnik prilagodimo sezonskim pridelkom,« je povedala ravnateljica vrtca Ivana Leskovar.
Mojca Vtič
tenzivnega kmetijstva in vseh tistih, ki ne čebelarijo s srcem, ki so jim pomembni samo kilogrami medu. „Obiski vrtcev in šol ob tradicionalnem slovenskem zajtrku so pomembni. Čebelarji radi prihajamo med mlade, ki se zelo zanimajo za čebelarstvo. S pokušnjo medu pa jih tudi navdušujemo za uporabo lokalno pridelane hrane v njihovih obrokih," je povedal Anton Topolovec. Čebelarja je med obiskom otrok v vrtcu spremljala pomočnica ravnateljice za vrtec in pedagoška vodja Vrtca Kidričevo Irena Travnikar. Za skupni petkov zajtrk so posebej pogrnili mize in pripravili obogatene vsebine, ki so jih povezali s spoznavanjem čebele in skrbi zanjo.
„V začetku novega šolskega leta smo na OŠ Hajdina ustanovili šolski krožek. Odziv otrok je bil presenetljiv. Prizadevali si bomo, da si bodo otroci v krožku med za tradicionalni zajtrk pridelali sami," je poudarila predsednica ČD Turnišče.
MG
Kidričevo • Obisk čebelarja iz ČD Turnišče
Turniški čebelarji z medom oskrbeli 2000 otrok
Že od vsega začetka se člani ČD Turnišče vključujejo v aktivnosti ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. „Želja Čebelarske zveze Slovenije je bila zagotoviti med vrtcem, naše ČD pa je ta pričakovanja preseglo, saj so naši člani vsa leta donirali toliko medu, da smo z njim oskrbeli vse vrtce in šole na našem območju.
Letos je bilo v Sloveniji bilo ustanovljenih več šolskih čebelarskih krožkov, tako da se za novi čebelarski rod ni bati, pravijo v Čebelarski zvezi Slovenije. Trenutno je v te krožke vključenih okrog 800 mladih.
rr-j*»
Foto: Črtomir Goznik
Najmlajše v kidričevskem vrtcu je obiskal čebelar Anton Topolovec iz ČD Turnišče. Otrokom je predstavil čebelo in njen pomen za vse.
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in šolstvo
torek • 25. novembra 2Q14
Pa brez zamere
Bančništvo za telebane
Sedemminutno razsvetljenje
Se že od nekdaj sprašujete, kako v resnici deluje bančni sistem ter bančništvo? Se ob zadnji »krizi« praskate po glavi ter skušate ugotoviti, kako se je vse skupaj začelo, nadaljevalo in se, kot kaže, ne bo nikoli končalo? Bi radi ugotovili, kako potekajo mehanizmi ter kolesje mašine, ki vam bo ali pa ne bo odobrila kredita? Ali ste se že vprašali, zakaj morate ob vsakem večjem osebnem finančnem »poslu« z banko podpisati en kup dokumentov, potem pa vam kot popotnico v roke porinejo še kak kilogram ali dva splošnih pogojev, navodil, definicij, popularnih FAQ (»frequently asked questions« - pogosto zastavljena vprašanja), klavzul, obrazložitev odgovornosti (seveda vaše, ne njihove), zavarovanj in tako dalje, ki vam vašega poznavanja tematike seveda ne razjasnijo, temveč vse skupaj le še bolj zapletejo. In ste se kdaj vprašali, kako te zadeve delujejo na nivoju države? Kaj se pravzaprav dogaja z javnim dolgom, obrestmi države, z zadolženostjo, s strahovito trojko, s financiranjem države, z upravljanjem javnega denarja, fiskalnimi zadevami in podobno? Bi radi izvedeli, kaj vse to pravzaprav je in kako funkcionira? In seveda verjetno najpomembnejše vprašanje, ki si ste si ga gotovo zastavili: zakaj pri hudiču moramo mi, ljudstvo, z našim denarjem reševati banke, ki so totalno zavozile, pogrnile na celi črti?
Se vam torej vse skupaj v trenutkih prebliskov razuma zdi sumljivo in za lase privlečeno? Če ste na vsaj eno vprašanje odgovorili z »da«, potem v spletni brskalnik vtipkajte naslednje angleške besede: »12-Year Old Child Reveals One Of The Best Kept Secrets In The World«. Nato kliknite na povezavo, si nalijte čistega vina (čaja, piva, soka, karkoli) in se za slabih sedem minut, ki sledijo, skušajte popolnoma osredotočiti na slišano. Če ne razumete angleško, poprosite nekoga, ki je tega jezika vešč, da vam vse skupaj simultano prevede.
V teh sedmih minutah vam bo namreč oči vsaj malo odprla dvanajstletna kanadska deklica, ki neposredno in jasno (kot to počnejo dvanajstletne deklice) naslika, kaj bančništvo, krediti in ostala šara pravzaprav so, kako vse skupaj poteka. V prvi vrsti dekletce sicer govori o Kanadi, a povedano se zlahka, kaj zlahka, lahkotno lahko aplicira na svetovno bančništvo - kar seveda pomeni tudi na dogajanje v našem Podalpju.
Kot ilustracijo naj povzamem izsek tega sedemminu-tnega razsvetljenja, postreženega na preprost in učinkovit način. Takole gre to »Bančništvo za telebane«: »Kako nas ropajo? Dovolite mi, da razložim, kako naša vlada ter zasebne banke delujejo. Najprej si kanadska vlada izposodi denar od zasebnih bank. Nato ta denar z obrestmi posodi državi Kanadi. Vlada nato iz leta v leto povečuje obdavčenje Kanadčanov, da bi zasebnim bankam plačala obresti za eksponentno naraščajoči javni dolg. Posledica tega je inflacija, hkrati pa se dejanski denar ne vrača v gospodarstvo (le-to je namreč obremenjeno z inflacijo, op. G. A.), temveč polni žepe bank. Prav tako je vlada bankam dovolila, da posojajo denar, ki ga ni, ne obstaja, in sicer da to delajo v obliki kreditov. Ko vam banka podeli hipoteko ali kredit, vam dejansko ne dajo denarja, ampak zgolj pritisnejo tipko na računalniku ter »ustvarijo« lažen denar iz čistega nič. Tega denarja dejansko nimajo v svojih bančnih trezorih. Trenutno imajo banke le okoli 4 milijarde rezerv (torej dejanskega denarja, op. G. A.), a podelile so za več kot 1,5 bilijona (!!!!!!!!, op. G. A.) kreditov in hipotek. Torej se vsakič, ko banka podeli novo posojilo, ustvari nov kredit, nov depozit, »ustvari« se popolnoma nov denar. Na splošno gledano ves denar iz bank prihaja v obliki posojil. In ker posojila predstavljajo dolg, zadolžitev, v sedanjem uveljavljenem sistemu ves (dobesedno: ves!, op. G. A.) denar prihaja, je v obliki dolga, zadolžitev.«
Vprašanja? Najbrž. Glavobol. Če ste količkaj pri pameti, skoraj zagotovo.
Kakopak vam bo večina bančnikov najbrž ihtavo jela zatrjevati, da to seveda nikakor ne drži, da so bančni ter fiskalni mehanizmi mnogo, mnogo bolj zapleteni. Mnoo-oooogoooooo bolj zapleteni. Ter vam v potrditev tega v roke potisnili še kak kilogram ali dva splošnih pogojev, navodil, definicij, popularnih FAQ (»frequently asked que-stions« - pogosto zastavljena vprašanja), klavzul, obrazložitev odgovornosti (seveda vaše, ne njihove), zavarovanj, in tako dalje.
Gregor Alič
Ormož • Center medgeneracijskega učenja
Odkrito o odvisnosti
Pri Ljudski univerzi Ormož so v lanskem letu ustanovili Center medgeneracijskega učenja (CMU). S tem so se odzvali na povečevanje prepada med generacijami in vedno večjo potrebo po medgeneracijskem učenju. Vsaka generacija je postala svet zase, je drugačna od drugih in ravno ta drugačnost ji daje smisel.
Lani so pritegnili k sodelovanju štiri partnerje, letos jih je že devet, saj so tudi oni prepričani, da prinašajo izmenjava izkušenj in spoznanj, ustvarjanje, učenje, druženje in pomoč ene generacije drugi novo kakovost življenja ter zagotavljajo občutek varnosti in sprejetosti. Namen CMU je povezovanje prav vseh generacij, ohranjanje in širjenje socialne mreže med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi povezovanje različnih generacij enako starih med seboj z željo po večji solidarnosti in zaupanju med generacijami. Posebno pozornost pri tem
Foto: Miha Soštarič
Delavnic v sklopu dneva Centrov medgeneracijskega učenja se je v Psihiatrični bolnišnici Ormož udeležilo več kot 30 dijakov in učencev.
namenjajo ranljivim ciljnim skupinam.
Ker je dan Centrov medgeneracijskega učenja v novembru, ko je tudi mesec boja proti odvisnosti, so osrednji dogodek pripravili v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Zaposleni so predstavili bolnišnico in pripravili predavanje Odkrito o odvisnosti, v katerem so o svoji poti v odvisnost in posledicah odkrito spregovorili tudi njihovi zdravljenci. Delavnice, v kateri so izdelovali sove iz blaga, se je udeležilo čez 30 dijakov in učencev iz Gimnazije Ormož ter osnovnih šol iz Ivanjkovcev in Ormoža.
MŠ
Ptuj • Predstavitev knjige in odprtje mediateke
Dvoje zanimivosti v ptujski knjižnici
V Knjižnici Ivana Potrča v Ptuju so v četrtek, 13. novembra, vabili na dvoje zanimivih dogodkov: predstavitev knjige zbrane proze za odrasle pisateljice Branke Jurca in odprtje mediateke.
Izbor proze za odrasle izpod peresa Branke Jurca je za knjigo Pot v svobodo naredila prof. dr. Jožica Čeh Steger, slovenska literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru; opremila jo je tudi z izčrpno spremno študijo. V ptujski knjižnici se je z njo o tem njenem delu in o objavljeni prozi pogovarjal urednik pri založbi Litera Orlando Uršič.
Večina del Branke Jurca je polna doživetij otrok in mladostnikov. Ker je pri pisanju znala prisluhniti sodobnem življenju mladih generacij, si je med njimi pridobila mnogo simpa-
tij. V knjigi Pot v svobodo pa je objavljena kratka proza za odrasle, ki je nastajala zlasti v predvojnem času (objavljala je predvsem v Sodobnosti) in
takoj po vojni. Gre za kratko prozo s psihološko, socialno, žensko problematiko, a tudi za taboriščne motive (zaprta je bila v Gonarsu in v Ravens-
Foto: Črtomir Goznik
Urednica knjige Pot v svobodo Jožica Ceh Steger v pogovoru z urednikom pri založbi Litera Orlandom Uršičem
brucku). Ta v knjižni obliki neobjavljena proza si zagotovo zasluži objavo v današnjem času, saj pomembno slika ne samo preteklost, pač pa tudi sedanji čas, ko se socialni realizem vse bolj vrača na literarno ustvarjanje.
Drugi del četrtkovega srečanja v knjižnici pa je bil posvečen odprtju na novo urejene mediateke, v kateri je zbrano neknjižno gradivo, ki ga hranijo v osrednji ptujski knjižnici, na voljo pa je tudi najsodobnejši predvajalnik filmov, tudi v tehniki 3D. Skrbnik mediateke je Robert Filipič, najdete pa jo tik ob sprejemnem pultu v prvem nadstropju knjižnice.
jš
Ptuj • Izšel je novi roman Silvestra Vogrinca
Kenin, telesni stražar
Ptujski pisatelj Silvester Vogrinec, začetnik slovenskega romana o borilnih veščinah, je napisal nov roman z naslovom Kenin, telesni stražar. Gre za akcijski triler s prvinami kriminalke, borilnih veščin in ljubezenskega romana.
Glavni junak romana je Boris Stanovnik, samuraj 21. stoletja. Obvlada aikido (goloroko samoobrambo), kendžicu (japonsko mečevanje) in kju-šodžicu (veščino knockouta). Šolal se je na Akademiji bojevniških veščin Ptuj. Njegovo bojevniško ime je Srebrni orel.
Poklic, ki ga opravlja doma in v tujini, ga vodi v najbolj eksotične kraje sveta. Srečuje politike, igralce, poslovneže, športnike, znanstvenike, glasbenike, predstavnike mode. Ko se ljudje znajdejo v nevarnosti in se počutijo ogroženi, ga pokličejo, kajti Boris Stanovnik je
Ptuj. Roman je na voljo v knjižnicah, knjigarnah in kmalu na portalu Digitalne knjižnice Slovenije kot e-knjiga.
Vlado Novak
Kenin, telesni stražar. Kenin je prvotno ime za japonske samuraje, ki so jih v 8. stoletju na »divjem vzhodu« kot telesne stražarje in privatno vojsko najemali lokalni daimji, fevdalni gospodje. Danes Japonci telesnim stražarjem pravijo jodžimbo. Roman Kenin je sestavljen iz štirih delov: Manekenka, Pogodba, Izterjevalec in Dežela vzhajajočega sonca.
Knjigo je izdalo Društvo Akademija bojevniških veščin
Foto: VN
Kenin, telesni stražar je novi roman Silvestra Vogrinca
V letu 2015 bosta izšla še dva avtorjeva romana, Vrnitev kralja diskoteke z mladinsko tematiko in Gladiatorji na preizkušnji o borilnih veščinah.
Rokomet
Ptujčanke presenetile vodilni Jadran
Stran 12
Rokomet
Drava do zmage v 1., Gorišnica v 2. polčasu Stran 12
Namizni tenis
Dva izenačena dvoboja s srečnim koncem
Stran 13
Odbojka
Dober obet pred derbi-jem z Benediktom
Stran 13
Nogomet
Drava jesenski prvak, Podvinčani tik za njimi Stran 14
Strelstvo
Ptujčani in Ormožani do 3. mesta v 1. A DL
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 18. krog
V nogometu štejejo zadetki, ne umetniški vtis
Gorica - Zavrč 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Johnson (9.)
GORICA: Simčič, Vanin, Pasqualini, Taider, Napoli, Jakupo-vic, Johnson (od 82. Majcen), Vetrih, Osuji (od 61. Innocenti), Žigon (od 26. Džuzdanovic), Ar-čon. Trener. Iztok Kavčič.
ZAVRČ: Ranilovič, Čeh (od 87. Roškar), Sambolec, Datkovič, Dugolin, Šafaric (od 33. Kelenc), Cvek (od 46. Antolek), Polic, Kre-singer, Matjašic, Jertec. Trener: Željko Orehovec.
RDEČI KARTON: Dugolin (89.)
Tako blizu zmagi kot tokrat proti Gorici nogometaši Za-vrča še niso bili. V lanski sezoni so namreč kar štirikrat klonili, v letošnji na Ptuju je bilo 0:0. Tokrat so Haložani klonili z 1:0, čeprav so bili precej boljši tekmec. A v nogometu so pač zadetki tisti, ki štejejo, neučinkovitost pa (p) ostaja slabost Zavrča. V Novi Gorici se je v soboto zbralo le dobrih 200 gledalcev, med njimi pa je bilo nekaj gostujočih privržencev, ki so domov odhajali z mešanimi občutki. Igra namreč ni bila slaba, toda to je zgolj jalova tolažba, saj so domačini eno izmed le dveh priložnosti na tekmi realizirali in tako polepšali debi Iztoku Kavčiču, ki je moštvo prvič vodil s klopi.
Gostje so začeli podjetno
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji Sandi Ceh) tudi v šestem poskusu niso bili kos Goričanom.
in že v 5. minuti je bilo sila nevarno pred domačimi vrati: pred vratarjem Simčičem se je osamljen znašel Dino Kresinger, toda žoga je po njegovem strelu zletela preko vrat. Kazen je bila vzgojna, saj je kmalu zatem po podaji Vetriha z glavo zadel Mfon
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 18. KROGA:
Gorica - Zavrč 1:0 (1:0); strelec: Johnson 9.; rdeči karton: Dugolin 89./Zavrč;
Maribor - Luka Koper 4:0 (3:0); strelci: Tavares 12., Mendy 28., Arghus 39., Biton 89.;
Rudar - Celje 0:0;
Olimpija - Domžale 2:1 (2:0); strelci: Matic 6., Vukčevic 40.; Ma-ksimovic 77.;
Radomlje - Krka 0:2 (0:1); strelca: Welbeck Maseko 42., Peric 90.; rdeči karton: Andric 84./Radomlje.
1. DOMŽALE	18	13	2	3	25:8	41
2. OLIMPIJA	17	10	5	2	33:12	35
3. MARIBOR	17	11	2	4	29:16	35
4. CELJE	18	9	7	2	29:9	34
5. ZAVRČ	18	9	2	7	18:18	29
6. RUDAR VELENJE	18	6	5	7	18:18	23
7. KOPER	18	7	1	10	18:29	22
8. GORICA	18	4	3	11	14:22	15
9. KRKA	18	3	3	12	15:32	12
10. RADOMLJE	18	1	2	15	9:44	5
Najboljši strelci: 8 zadetkov: Luka Zahovič (Maribor); 7 zadetkov:
Marcos Morales Tavares (Maribor); 6 zadetkov: Benjamin Verbič, Sunny Omoregie (oba Celje), Andraž Šporar (Olimpija); 5 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Valon Ahmedi (Celje), Sasha Alexander Aneff (Domžale), Nik Omladič, Marko Vukčevic (oba Olimpija).
-	Olimpija je v derbiju kroga ugnala vodilne Domžale in se jim skupaj z Mariborom približala na šest točk zaostanka.
-	Maribor je z učinkovito igro proti Kopru z odliko opravil generalko pred torkovim srečanjem Lige prvakom s Sportingom v gosteh.
-	V Ljudskem vrtu se je tokrat zbralo 4500 gledalcev, v ljubljanskih Stožicah pa 3000.
-	Šaleški derbi se je končal brez zadetkov, čeprav priložnosti na obeh straneh ni manjkalo - izkazala sta se vratarja Rozman (Rudar) in Kotnik (Celje).
-	V derbiju začelja je bil tragični junak domači vratar Vekoslav Andric, ki je bil krivec za prvi gol, kasneje pa si je po preigravanju na sredini igrišča prislužil še izključitev.
Johnson - 1:0. Sledilo je obdobje boljše igre završkih igralcev, priložnost se je v 27. minuti ponudila Kresingerju, toda edini klasični napadalec v vrstah Zavrča je tudi tokrat zgrešil. Nekaj minut zatem je poskušal še Datkovič, toda tudi njemu ni uspelo premagati Simčiča, njegov projektil je zletel preko vrat. V zaključku prvega dela je na drugi strani streljal Arčon, toda Ranilovič je bil uspešnejši. Omenimo še, da se je v prvem delu poškodoval kape-tan Zavrča Nikola Šafarič, ki
ga je zamenjal Doris Kelenc.
V nadaljevanju je bil pritisk Zavrča še izrazitejši, toda Go-ričani so se izvlekli. V 54. minuti je Sambolec po strelu z glavo zatresel okvir vrat. Igro gostov je v drugem delu precej poživil Antolek, ki je imel lepo priložnost v 68. minuti, ko je poskušal z glavo, toda Simčič se ni dal. Isti nogometaš je neuspešno poskušal tudi nekaj minut kasneje. Ha-ložani, ki so tokrat nastopili v rumeno-zeleni barvni kombinaciji, so v 79. minuti po strelu Antoleka z glavo zadeli,
Iztok Kavčič, trener Gorice: »Občutki so vsekakor dobri, saj smo naredili pozitiven rezultat. Ekipa je bila v psihološkem smislu, glede na serijo negativnih rezultatov, precej nesamozave-stna. Tokrat se nam je vse uskladilo: fantje so v tem času, ko sem postal trener, dobro delali in vedel sem, da jih bo to slej ko prej nagradilo.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Zelo sem razočaran in jezen. Težko je namreč izgubiti tekmo, na kateri si precej boljši, si priigraš ogromno priložnosti in imaš precej večjo posest žoge. Jezen sem na vse okoli sebe, kajti na tekmo smo se dobro pripravili, tudi psihološko smo igralce zelo dobro pripravili, nato pa izgubili. Težko rečem karkoli pametnega, resnično sem razočaran.«
Boris Sambolec, igralec Zavrča: »V tekmo smo krenili dobro, toda namesto da bi vodili, smo prejeli gol. Bili smo kaznovani, kar se nam konstantno dogaja na zadnjih tekmah. Nato smo prevladovali, si priigrali kar nekaj priložnosti, bili resnično boljši, toda imamo velike težave z doseganjem zadetkov. Gola ne damo tudi iz najlepših situacij, medtem ko je Gorica zadela iz praktično edine priložnosti na tekmi.«
-	V moštvu Gorice igra nekdanji »Zavrčan« Miha Kokol, ki pa tokrat ni dobil priložnosti za igro.
-	Prva letošnja medsebojna tekma na Ptuju se je končala z 0:0, vse štiri lanske tekme so dobili Goričani z gol razliko 13:1. Edini strelec Zavrča proti Gorici doslej je Doris Kelenc.
-	Obe moštvi sta nastopili oslabljeni: pri domačinih so manjkali Modolo, Venturim, Ma-kinwa in Henty, v moštvu Zavrča pa ni bilo Kristica in Težaka, obeh zaradi poškodb.
-	Na domači klopi je debitiral Iztok Kavčič, ki je že tretji trener Gorice letos. Sezono je začel Luigi Appoloni, ki ga je zamenjal Miran Srebrnič, sedaj pa se je na vročo klop usedel še 35-letnik iz Goriških brd.
-	Kriza završkih napadalcev je vedno večja, v prvenstvu zadetka niso dosegli že 238 minut.
toda gol je padel iz domnevno nedovoljenega položaja - v vsakem primeru so odločali centimetri. V sami končnici tekme so gostje domačine povsem potisnili na njihovo polovico, toda kljub poskusom Antoleka in Jerteca pretirane nevarnosti za Simčiča ni bilo. Z modre črte je prav ob koncu nenevarno poskušal Arčon. Tako je ostalo pri minimalni zmagi Gorice, ki je tako še vedno edina ekipa med prvoligaši, ki je Zavrč ni uspelo premagati.
tp
2. SNL
ZAOSTALI TEKMI 14. KROGA: Šenčur - Krško 0:1 (0:0);
strelec: Slivšek 79.;
Roltek Dob - TKK Tolmin 3:1 (1:0); strelci: Avbelj 15., U. Klop-čič 55., Cimprič 71.; Sokanovič 90.
1.	KRŠKO 15 10 3 2 29:17 33
2.	TRIGLAV KRANJ 15 8 4 3 28:17 28
3.	TKK TOLMIN 15 8 1 6 30:21 25
4.	ROLTEK DOB 15 8 1 6 19:15 25
5. ALUMINIJ
15 7 3 5 21:10 24
6.	FARMT. VERZEJ	15	6	3	6 24:25	21
7.	ANKARAN-H.	15	5	5	5	22:20	20
8.	ŠENČUR	15	4	2	9	14:28	14
9.	DRAVINJA KOS.	15	3	4	8 23:28	13
10.	ŠMARTNO	15	1	4	10 14:43	7
12 Štajerski
Šport
torek m 25. novembra 2Q14
Rokomet m 1. NLB leasing liga, 11. krog
Rokomet m l. B SRL (ž)
Slovan premočan
Slovan - Jeruzalem 34:26 (16:13)
JERUZALEM: Balent (6 obramb), Bratanovič (5 obramb); Kolmančič 2, Kavčič 2, Boga-di 2, Radujkovic 4, Čudič 7 (5), Gregorc 3, Veselko 1, D. Ozmec, Kocbek 3, T. Kosi 1 (1), Petrovič, Rajšp 1, Kirič. Trener: Saša Pra-potnik.
SEDEMMETROVKE: Slovan 7 (6); Jeruzalem Ormož 7 (6). IZKLJUČITVE: Slovan 10; Jeruzalem Ormož 14 minut.
Okrnjeni Jeruzalem - brez kar treh krožnih napadalcev (Danijel Mesaric, Matic To-polovec, Gregor Grizolt) in pomembnih mož v obrambi - je na Kodeljevem pri Slovanu vknjižil šesti prvenstveni poraz. Domačini so
hitro povedli 4:0 in do konca srečanja obdržali prednost v svojih rokah. Obramba Jeruzalema je bila enostavno prešibka, da bi zdržala nalete Ljubljančanov. Gostom se nikakor ni uspelo obraniti. Odločitev o zmagovalcu je padla v obdobju od 32. do 38. minute, ko je Slovanu uspela serija petih zaporednih doseženih zadetkov za vodstvo 21:14. Čeprav so se Ormožani večkrat približali na pet zadetkov zaostanka, vrnitve »med žive« več ni bilo. Slovan je suvereno držal prednost petih do osmih zadetkov, v 58. minuti je bilo celo +10 (33:23).
V 12. krogu v soboto, 29. novembra, ob 19.00 na Har-dek prihaja zasedba Sviša iz
Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormoža: »V popolni sestavi bi se lahko enakovredno kosali s Slovanom, tokrat nam v okrnjeni zasedbi to ni uspelo, čeprav smo verjeli, da lahko presenetimo na Kodeljevem. Domačini so enostavno izkoristili vse naše napake v obrambi, ki jih je bilo preveč. Pred nami je nova pomembna tekma proti Svišu, ki je naš konkurent v boju za obstanek v ligi. S pomočjo naših zvestih navijačev in ob dobri pripravi na tekmo lahko ujamemo nove točke.«
Ivančne Gorice. To bo priložnost za nove točke, čeprav naloga ne bo lahka, saj svi-škoti iz tekme v tekmo igrajo bolje.
uk
1. NLB Leasing liga
REZULTATI 11. KROGA: Slovan - Jeruzalem Ormož 34:26 (16:13), Celje Pivovarna Laško
-	Gorenje Velenje 32:31 (14:17), Riko Ribnica - Krško 36:24 (18:10), Sviš Ivančna Gorica
-	Slovenj Gradec 2011 28:29 (12:15), Sevnica - Krka 21:28 (13:11), Urbanscape Loka - Istrabenz Plini Izola 26:20 (13:12), Maribor Branik - Trimo Trebnje 30:29 (13:15).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 11 11 0 0 22
2.	GORENJE VELENJE 11 10 0 1 20
3.	MARIBOR BRANIK 11 10 0 1 20
4.	TRIMO TREBNJE 11 7 0 4 14
5.	RIKO RIBNICA 11 7 0 4 14
6.	KRKA	11 5 0 6 10
7.	URBANSCAPE LOKA11 5 0 6 10
8.	SLOVAN 11 5 0 6 10
9.	JERUZALEM ORMOŽ11 5 0 6 10
10.	SLOV. GRADEC 11 5 0 6 10
11.	SVIŠ IVANČNA G. 11 3 0 8 6
12.	ISTRABENZ IZOLA 11 2 0 9 4
13.	SEVNICA 11 1 0 10 2
14.	KRŠKO 11 1 0 10 2
Ptujčanke presenetile vodilni Jadran
Rokomet m 1. B SRL (m), 9. krog
Drava Ptuj - Črnomelj 29:27 (18:11)
Drava do zmage v 1., Gorisnica v 2. polčasu
DRAVA PTUJ: Šulek, Janže-kovič 5, Verdenik 2, Jensterle 5, Bračič, Maroh 1, Požar, Fridrih 2, Sabo, Hrupič, Silovšek 5, Lesjak 7, Šalamun, Žuran 2, Belec. Trener: Uroš Šerbec.
Tekma med Dravo in Črnomljem je prinesla dva popolnoma različna polčasa: v prvem so bili veliko boljši Ptujčani, ki so si priigrali visoko prednost, nato pa so v drugem polčasu vidno padli in motivirani gostje so jih skoraj ujeli.
Ptujski rokometaši so obračun z Dolenjci začeli zelo dobro. Vratar Belec je obranil nekaj strelov, medtem ko je domačim hitro steklo v napadu - tako na postavljeno obrambo in tudi iz protinapadov -, kar je v 14. minuti pomenilo vodstvo 9:4. V napadu so zadevali Janžekovič, Silovšek in Lesjak, medtem ko je igro dobro organiziral mladi Žuran. Tudi obramba 6-0 je delovala solidno, dravaši so se ves čas zelo borili, tako da so Črnomaljci le s težavo prišli do ugodnih situacij za dosego zadetka. Z izigranimi akcijami so Ptujčani polnili
1. B SRL (m)				
REZULTATI 9.	KROGA:			Mo-
škanjci-Gorišnica	-	Mokerc		: Ig
26:24; Velika Nedelja			Carrera	
Optyl - Dobova	2l:38,		Drava	
Ptuj - Črnomelj 29:27, Brežice				
-Grosuplje 33:24, Radeče				Mik
Celje - Dol Tki Hrastnik 19:28,				
Herz Šmartno -	Cerklje 32:22,			
Škofljica Pekarna Pečjak -			- Koper	
2013 25:30.				
1. KOPER 2013 8	8	0	0	lB
2. DOBOVA 9	8	0	l	lB
3. HERZ ŠMARTNO 9	7	l	l	15
4. DRAVA PTUJ 9	B	l	2	l3
5. DOL TKI HRASTNIK 9	B	0	3	l2
6. BREŽICE 9	4	l	4	9
7. ŠKOFLJICA PEČJAK 9	4	l	4	9
8. MOŠKANJCI - GOR. 9	4	l	4	9
9. GROSUPLJE 9	2	3	4	7
10. MOKERC - IG 8	3	0	6	B
11. V. NEDELJA C. O. 9	2	l	B	s
12. ČRNOMELJ 9	l	l	7	3
13. RADEČE MIK CELJE9	l	l	7	3
14. CERKLJE 9	0	l	8	l
mrežo gostov in si v prvem delu priigrali največ osem zadetkov naskoka, polčas se je končal 18:11.
V drugem polčasu smo videli nekoliko spremenjeno domačo ekipo, ki je postavila obrambno postavitev 5-1. To se je na začetku pokazalo kot dobra poteza, saj je Drava s serijo 3:0 prišla do najvišje prednosti na tekmi 21:11. V tem trenutku se je zdelo, da bodo Ptujčani »razbili« Dolenjce, ki pa so v nadaljevanju pokazali veliko želje, borbenosti, agresivnosti, iznajdljivosti in znanja, tako da so skoraj pripravili popoln preobrat. Igralci Črnomlja so bili zelo uspešni v napadalnih akcijah, saj so zadevali iz skorajda vseh položajev in prednost je vidno kopnela. Po neposrednem rdečem kartonu Fridriha so gostje dobili še dodatno spodbudo in v napadu so se izkazali Lozar, Štrucelj in Weiss. V težkih trenutkih sta za domačine nekaj zelo pomembnih zadetkov dosegla Jensterle in Lesjak, a kljub temu se je Črnomelj v 45. minuti tekme približal na štiri zadetke zaostanka, pet minut pred koncem tekme pa je bilo le še 27:26. Ptujčani so v napadu zgrešili precej čistih strelov
in naredili preveč tehničnih napak, kar pa se jim k sreči tokrat ni maščevalo. V končnici tekme je dvakrat odlično obranil vratar Belec, medtem ko je v napadu najprej Silov-šek zadel iz protinapada, nato pa še iz zunanjega položaja za težko priigrano končno zmago z rezultatom 29:27.
David Breznik
Moškanjci-Gori-šnica - Mokerc-Ig 26:24 (12:11)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA:
Škorc, Mendaš, Valenko 7, Fir-bas 1, Balas 1, Vesenjak, Zorli 2, Ranevski 5, Lukaček, Kovač 3, Petek 1, Sok 3, T. Bedrač, M. Be-drač 2, Vižintin 1, Žuran. Trener: Sebastjan Škorc.
Gledalci so v večnamenski dvorani v Gorišnici lahko v petek spremljali pravo prvenstveno, trdo tekmo med domačo vrsto in ekipo Mo-kerc-Ig. Na koncu so slavili rumeno-črni in tako vknjižili novi par točk, pot do uspeha pa niti po naključju ni bila lahka. Do zmage so Štajerci prišli šele po zaslugi izjemne končnice tekme ter vratarja Žurana, ki je ubranil kar nekaj ključnih žog.
ZRK Tenzor DP-Lo-gik Ptuj - Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina 30:30 (17:13)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac 3, Majcen, Kolednik 3, Ivančič 1, Grabrovec 3, Pož-gan, Vincek, Šrajner 6, M. Se-linšek 7, B. Selinšek 7, Ambrož, Lazar. Trener: Sašo Petek.
V	8. krogu 1. B-lige so mlada ptujska dekleta gostila do sedaj edino nepremagano ekipo lige. Gostje s Kozine doslej sploh še niso oddale točke in so bile tako seveda izrazite favoritinje. Moštvo Jadrana povsem upravičeno goji prvoligaške ambicije, glavni porok za to pa so tri mladinske državne reprezen-tantke, ki so glavna moč primorske ekipe. Tokrat tudi to ni bilo dovolj za zmago, saj so Ptujčanke presenetile in tokrat so lahko one tiste, ki žalujejo za točke, čeprav je tudi remi izjemen.
V	prvem polčasu so bile domačinke izjemne. Z obrambo 6-0 so povsem presenetile in onemogočile gostje in tudi igra v napadu je bila prava paša za oči. Ptujčanke so vseskozi vodile, v 23. minuti je bilo celo 16:10. Sledilo je nekaj napak in ob polčasu je
bilo 17:13. Drugi del so bolje odprle Primorke - z mini serijo 3:0. Vse od izida 17:16 se je nato igralo »gol za gol«, nobena izmed ekip pa ni ušla na več kot zadetek. Ekipa Jadrana je prvič na tekmi po-vedla šele v 50. minuti, ko je bilo 25:26. V zadnji minuti so spet vodile Primorke, toda na srečo so domačinke izenačile na končnih 30:30 in tako povsem zasluženo osvojile točko, čeprav so bile večino srečanja bližje zmagi in bi si jo glede na prikazano tudi zaslužile.
V vsakem primeru si varovanke Saša Petka zaslužijo pohvale za prikazano, saj so prva ekipa letos, ki je odšči-pnila točko Primorkam. V soboto Ptujčanke gostujejo v Nazarjah pri domači drugou-vrščeni ekipi lige.
tp
1. B SRL (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Tenzor Dp-Logik Ptuj - Jadran Bluemari-ne Hrpelje Kozina 30:30, Škofja Loka - Litija, Nazarje - Adria Transport Logatec 42:15.
1.	JADRAN HRPELJE 7 6 1 0 13
2.	NAZARJE	7 6 0 1 12
3.	BREŽICE	6 4 0 2 8
4.	TENZOR DP - LOGIK 7 3 13 7
5.	LITIJA	6 2 0 4 4
6.	ADRIA LOGATEC 7 1 0 6 2
7.	ŠKOFJA LOKA 6 0 0 6 0
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Drave Boštjan Belec je v odločilnih trenutkih tekme ubranil nekaj močnih strelov.
Uvod je bil precej izenačen, saj se do 16. minut nobena izmed ekip ni uspela odlepiti za več kot gol (6:7). V igri trdih obramb so sledile minute gostov, ki so kmalu zatem pove-dli s tremi zadetki prednosti (6:9). Domačini so siloviti odgovorili, Mokerc-Ig tako kar osem minut ni dosegel zadetka, sami so jih v tem času dosegli pet (11:9) in na odmor odšli z minimalno prednostjo. Gorišničani so vse do 38. minute imeli tekmo povsem pod nadzorom (16:14), toda nato so jim številne napake preprečile, da bi dokončno
odločili zmagovalca. Izkušeni gostje so to izkoristili, prišli do preobrata in dvanajst minut do konca povedli z 18:21. To je bil alarm za varovance Sebastjana Oblaka, ki so nato odlično odigrali zadnjih deset minut srečanja. V tem času so napravili delni izid 8:3, kar je na koncu pomenilo njihovo zmago 26:24.
Rumeno-črne v naslednjem krogu čaka silo zahtevno gostovanje pri ekipi Škofljice, ki je do sedaj zbrala devet točk, prav toliko kot ekipa Mo-škanjcev-Gorišnice.
Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 23:38 (13:13)
RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 1, Ka-učič, Bombek 2, Mavrič, Bezjak, Hržič, Štefičar 6, Preac, Šerc, Lo-renčič 2, Vukan 1, Šerod 9, Hojžar 2, Marin. Trener: Tomi Matjašič.
Rokometaši Velike Nedelje so se pred srečanjem z Dobo-
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Ranevski (Moškanjci-Gorišnica)
vo zavedali, da lahko presenetijo le z najboljšo tekmo v sezoni, obenem pa gostje ne bi smeli imeti svojega dne. Ob polčasu je bilo srečanje še izenačeno, na koncu pa so gostje slavili z visokimi 15 zadetki razlike. Modri so pač vknjižili svojo kakovost in se še naprej spogledujejo z napredovanjem v 1. A-ligo, kar je tudi njihov cilj. Domačinom ostaja upanje, da bodo v prihodnje, če bodo sestavili dva kolikor toliko dobra polčasa, uspeli slaviti na kakšni izmed naslednjih tekem. Res pa je, da se jim za uspeh takšen razpad sistema, kot je bil v drugem delu proti Dobovi, ne bo smel več zgoditi.
V	prvem delu so domačini igrali odlično, obramba je bila praktično brezhibna. Igralo se je »gol za gol«, z rahlo pobudo Štajercev, ki so v 28. minuti povedli s 13:11 in imeli še »kontro« za povišanje vodstva. Napad so zapravili, kar so izkušeni gostje izkoristili in ob polčasu je bilo poravnano.
V	drugem delu se je domačim zgodil »kolaps«, tekma pa je bila odločena praktično že v prvih minutah nadaljevanja, ko so Posavci naredili delni izid kar 10:1. V vrstah zelenih so se začele pojavljati stare težave, saj so se praktično takoj predali, tako da mlado četo Tomija Matjašiča čaka še kar precej dela.
V	10. krogu bodo zeleni gostovali pri ekipi Mokerc-Ig. Tekma bo za obe moštvi zelo pomembna, kajti Ižani imajo le točko več od ekipe Velike Nedelje - vsekakor gre za premagljivega tekmeca.
tp
torek • 25. novembra 2014
Šport
Štajerski	13
Tenis • Mednarodni turnirji M Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Rola ugnal Scwartzmana, ta osvojil turnir ...
Dva izenačena dvoboja s srečnim koncem
1. SNTL (m)
Blaž Rola (levo) se kljub dvema zmagama ni uvrstil v polfinale mastersa v Sao Paulu. Končni zmagovalec je postal Argentinec Diego Schwartzman (desno).
Zaključni turnir serije challenger je letos potekal v Sao Paulu, kjer je med osmerico izbrancev nastopil tudi Blaž Rola (81.).
Najboljši slovenski teniški igralec je odlično začel turnir in v skupini B ugnal domačega aduta Joaoa Souza (90.). V drugem krogu ga je čakala še višja ovira, 2. nosilec, Diego Schwartzman (77.). Le 170 cm visok Argentinec je bil letos najboljši igralec serije challenger na peščenih igriščih in ker se turnir v Sao Paulu igra prav na tej podlagi ... 22-letnik iz Buenos Airesa je odlično začel dvoboj in z dvema breakoma pove-del 0:3. Šele takrat se je Blaž »prebudil« in začel igrati svoj tenis. V naslednjih sedmih igrah je z vrhunsko predstavo oddal le še eno igro ter z rezultatom 6:4 osvojil niz. To je bil zagotovo eden najboljših izsekov Blaževe igre doslej: storil je zelo malo napak, odlično zadeval vse kote igrišča in kljub nizkemu odstotku zadetih prvih servisov (61 %, Schwartzman kar 88 %) dobival točko za točko.
Challenger masters v Sao paulu:
Skupina A:
1.	krog: Bolleli (1.) - Heider Maurer (5.) 6:4, 6:4; Estrella Burgos (3.) - Gonzalez (7.) 3:6, 4:6;
2.	krog: Bolleli (1.) -Gonzalez (7.) 6:4, 5:7, 7:6(3); Estrella Burgos (3.) - Heider Maurer (5.) 6:2, 6:0;
3.	krog: Bolleli (1.) -Estrella Burgos (3.) 4:6; Heider Maurer (5.) - Gonzalez (7.).4:6, 6:1, 6:1.
Skupina B:
1.	krog: Rola (4.) - Souza (6.) 6:3, 6:4; Schwartzman (2.) - Clezar (8.) 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola (4.) - Schwartzman (2.) 6:4, 2:6, 6:3; Souza (6.) - Clezar (8.) 6:7(4), 6:2, 6:7(7);
3.	krog: Rola (4.) - Clezar (8.) 4:6, 3:6; Schwartz-man (2.) - Souza (6.) 3:6, 7:6(2), 6:2.
Polfinale: Clezar (8.) -Estrella Burgos (3.) 7:6(4), 6:7(0), 7:6(12); Schwartzman (2.) - Bolleli (1.) 7:5, 6:4.
Finale: Schwartzman (2.) - Clezar (8.) 6:3, 6:2.
V drugem nizu je bil rezultat izenačen do 2:2, nato pa je zobe pokazal Argentinec in dobil štiri naslednje igre (2:6) za izenačenje v nizih. Tretji niz je bil obratna slika drugega: do rezultata 3:3 je bil dvoboj izenačen, nato pa je Rola v seriji osvojil tri igre, v katerih je bilo razmerje v točkah 12:2 v njegovo korist. 24-letni Ptujčan je bil zmage izjemno vesel, saj mu je na stežaj odprla vrata polfinala. A s tem se ni strinjal Guilher-me Clezar (331) ...
V petkovem zadnjem dvoboju večera je Blaž začel tako, kot je četrtkovega končal. Z breakom je hitro povedel 3:1 in vse je kazalo na zanesljivo opravljeno delo. A tukaj se je v igri Slovenca vse ustavilo: začel je delati številne neiz-siljene napake, preveč se je ukvarjal z neravninami na igrišču (odskoki žogic so bili velikokrat res »čudni«) in voz je začel drveti navzdol. Po 37. minutah je 21-letni Brazilec zaključil prvi niz z dvema asoma. Ko je Rola na začetku drugega niza takoj izgubil servis in kasneje še enkrat pri rezultatu 1:3, je bilo srečanje odločeno.
Vse skupaj se je za Blaža končalo na najslabši možni način, saj je med trojico z enakim izkupičkom točk (ob njem še Schwartzman in Clezar) potegnil najkrajšo. Če bi osvojil vsaj en niz, bi v skupini B osvojil 1. mesto, ker pa je izgubil 0:2, je zasedel 3. mesto . Za kakšen niz nesrečnih okoliščin je šlo, dodatno potrjuje izsek iz dvoboja Schwartzman - Sousa, kjer je imel Brazilec v 2. nizu že štiri zaključne žogice: če bi eno izkoristil, bi bil Rola že pred svojim dvobojem proti Clezarju uvrščen v polfinale ... Ne glede na rezultat ...
Velika, a zares velika priložnost za nov preboj je tako splavala po vodi. V nadaljevanju turnirja sta Schwartzman in Clezar v polfinalu ugnala svoja tekmeca iz skupine A in se oba uvrstila v finale. Tam je Argentinec brez težav ugnal Brazilca in se okitil s prestižnim naslovom. Le redki se bomo spomnili, da je pred tem izgubil z našim favoritom . Blaž se lahko tolaži s tem, da je na novi ATP-lestvici najvišje doslej, na 80. mestu.
Jože Mohorič
Derbi kroga je bil tokrat odigran v Novem mestu, kjer pa so domačini visoko ugnali goste iz Maribora. Ti so tokrat nastopili brez Matica Slo-deja in so bili praktično brez možnosti za zmago. Edino posamično zmago je dosegel Gregor Zafošnik. Nekoliko presenetljivo se je z maksimalnim izidom 0:5 končala tekma med Ilirijo in Kemo I. Ljubljančani so doslej izgubili le eno srečanje, tokrat pa so proti Prekmurcem osvojili zgolj dva posamična niza! V derbiju začelja je Mengeš tesno ugnal Olimpijo, ki je še naprej brez točk na dnu lestvice.
REZULTATI 8. KROGA: Kema II - Cirkovce Šternmatik 3:5, Ilirija - Kema I 0:5, Krka I - Maribor 5:1, Arrigoni - Letrika 0:5, Mengeš - Olimpija 5:3.
1.	KEMA I	8 8 0 40:8 16
2.	KRKA I	8 8 040:14 16
3.	I LIRIJA	8 6 231:19 12
4.	MARIBOR	8 5 329:20 10
5.	LETRIKA	8 4 430:22 8
6.	CIRKOVCE ŠTERNMATIK 8 4 423:28 8
7.	MENGEŠ	8 3 521:31 6
8.	KEMA II	8 1 719:36 2
9.	ARRIGONI	8 1 714:38 2
10.	OLIMPIJA	8 0 8 9:40 0
KEMA II - CIRKOVCE ŠTERNMATIK 3:5
Unger - Kocuvan 3:0 (7, 8, 5), Horvat - Koban 3:2 (9, -8, -11, 8, 10), Pelcar - Piljak 2:3 (6, 6, -4, -6, -8), Horvat - Kocuvan 1:3 (-9, 5, -6, -6), Unger -Piljak 1:3 (-5, -7, 8, -3), Norčič
-	Koban 0:3 (-4, -5, -6), Horvat
-	Piljak 3:1 (-8, 6, 4, 8), Norčič
-	Kocuvan 0:3 (-8, -9, -4).
Eno bolj razburljivih srečanj so v Puconcih uprizo-
rili člani druge ekipe Keme in Cirkovčani. Ti so odšli na gostovanje v vlogi rahlih favoritov, a so srečanje zelo slabo začeli, z dvema porazoma. Tudi v tretjem srečanju je Piljaku po dveh nizih kazalo zelo slabo (zaostajal je 0:2), a je nato zrežiral preobrat in priboril gostom prvo točko. To je dalo novega zagona tudi njegovima soigralcema in Cirkovčani so povedli 2:4. Piljak bi lahko v sedmem dvoboju že odločil zmagovalca, a ga je Gorazd Horvat ugnal 3:1 in znižal na 3:4. V naslednji partiji pa se Gregor Kocuvan ni pustil presenetiti mlademu, 15-letnemu Luku Norčiču. S tem so se Cirkov-čani še bolj utrdili v sredini lestvice, kamor po kakovosti ekipe tudi sodijo.
V soboto se bodo Cirkovčani v domači dvorani pomerili z ekipo Ilirije.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj
-	Logatec I 5:4, Inter Diskont
-	Muta 5:1, Kajuh-Slovan -Vesna 0:5. Prosta je bila ekipa Arrigoni.
1.	INTER DISKONT 5 5 0 25:2 10
2.	VESNA	6 5 126:12 10
3.	MUTA	5 3 220:18 6
4.	ARRIGONI	5 3 221:12 6
5.	PTUJ	5 2 311:20 4
6.	LOGATEC I	5 0 5 7:25 0
7.	KAJUH-SLOVAN 5 0 5 4:25 0
PTUJ - LOGATEC I 5:4
Krajnc - Gutnik 3:2 (9, -4, -9, 4, 11), Bezjak - Okorn 3:0 (10, 7, 7), Allwinger - Mihevc 1:3 (-6, 9, -10, -7), Bezjak - Gutnik 3:2 (-3, 11, 11, -4, 6), Krajnc
-	Mihevc 1:3 (-9, 10, -5, -4), Allwinger - Okorn 3:2 (-3, 9, 7,
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc (NTK Ptuj) je v soboto praznovala 14. rojstni dan, obogatila pa ga je z dvema posamičnima zmagama proti tekmicam iz Logatca.
-11, 7), Bezjak - Mihevc 2:3 (9, 9, -6, -8, -7), Allwinger - Gutnik 0:3 (-7, -14, -3), Krajnc - Okorn 3:0 (7, 6, 6).
V ptujskem taboru so v srečanje 6. kroga z ekipo Logatca vstopili z velikimi pričakovanji. Gostje doslej še niso osvojile točke, vendar imajo v svoji ekipi dve dobri igralki, Katjo Gutnik (20 let) in Tjašo Mihevc (16 let), nekoliko slabša je le 16-letna Kaja Okorn. V domačem taboru je Katja Krajnc (prav v soboto je praznovala 14. rojstni dan) nastopila kljub virozi, a iz sebe iztisnila maksimum. Že v prvi tekmi je odigrala izjemno napet dvoboj s Katjo Gutnik in jo ugnala z zmago v odločilnem petem nizu s 13:11. To je nadgradila Anja Bezjak, Samira Kristin Al-lwinger pa je srečanje s Tjašo Mihevc izgubila. Naslednjo srhljivko sta uprizorili Anja Bezjak in Katja Gutnik, v pe-
tem nizu pa je krajšo znava potegnila Logatčanka. Še tretjo podobno situacijo smo videli v dvoboju med Alwinger-jevo in Okornovo, znova pa je bila uspešnejša članica domače ekipe, ki je svoji ekipi zagotovila prednost 4:2. Bez-jakova bi lahko v naslednjem dvoboju že odločila srečanje, a se je Mihevčeva po zaostanku 0:2 izvlekla in slavila 3:2. Izenačenje na 4:4 je gostjam prinesla Gutnikova, tako da je odločalo prav zadnje srečanje med Katjo Krajnc in Kajo Okorn. Slavljenka je bila prepričljiva in je svoji ekipi priigrala težko pričakovano peto točko.
To je pomenilo drugo zmago za ekipo NTK Ptuj, ki se je nekoliko oddaljila od dna lestvice. V soboto se bodo v gosteh pomerile z ekipo NTK Muta, za katero uspešno nastopa Vesna Rojko.
Jože Mohorič
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Dober obet pred derbijem z Benediktom
Kajuh Šoštanj -ŽOK GM mobil Ptuj 1:3 (21, -19, -20, 11)
ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo-
horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Emeršič, Bez-jak. Trener: Peter Primec.
Ženski odbojkarski klub GM mobil Ptuj nadaljuje zmagovalno serijo, potem ko je v petem krogu v Šoštanju premagal ekipo Kajuha. Domačinke so bile konkurenčne ptujskim odbojkaricam le v prvem nizu, ki so ga tudi dobile s 25:21. Bolj kot njihova dobra igra jih je do zmage pripeljala slaba igra Ptujčank, ki so naredile absolutno preveč napak.
V začetku drugega niza je Horvatovo tokrat zamenjala bolj razpoložena Puklavčeva in igra je bolje stekla. Gostje so boljše servirale in dosegle bistveno več točk iz izigranih napadov ter si hitro priigrale prednost 19:11. Po seriji petih točk domačink je trener Primec vzel minuto odmora, kjer je svojim igralkam glasneje razložil, kako naj odi-
grajo končnico. To so Ptuj-čanke odigrale po njegovih navodilih in zmagale s 25:19. V tretjem nizu so gostje kontrolirale dogajanje na igrišču in s solidno predstavo prišle do zanesljive prednosti. Igralke Kajuha, ki so po prvem
setu delale vedno več napak, so se trudile držati stik s Ptuj-čankami, a jim to ni uspelo v celoti, prišle so le do 20. točke. Četrti niz je bil zgolj formalnost, v katerem je igra ŽOK GM mobil stekla veliko bolje in domačinke so bile
popolnoma brez moči. V igro so v gostujoči vrsti vstopile nekatere mlajše igralke, ki so skupaj z izkušenejšimi tekmo varno pripeljale h koncu z izidom 25:11.
Največ točk je tokrat dosegla Tina Miličevic, in sicer kar 24. Po zmagi nad Kajuhom se bodo Ptujčanke ta teden intenzivno pripravljale na der-bi 6. kroga, ko bodo v soboto ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale proti zelo dobri ekipi Benedikta.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Tina Miličevič (ŽOK GM mobil Ptuj)
2. DOL vzhod (ž)			
REZULTATI 5. KROGA: Kajuh			
Šoštanj - ŽOK GM mobil Ptuj			
1:3, Nova KBM Branik II - Celje			
3:0, Swatycomet Zreče - ŽOK			
Mislinja 3:0, ŽOK Sobota - Pre-			
valje 1:3, Mozirje		-	Benedikt
1:3.			
1. SWATYCOMET ZREČE	5	5	0 15:2 14
2. ŽOK GM MOBIL PTUJ	5	5	0 15:3 14
3. BENEDIKT	5	4	1 12:5 12
4. NOVA KBM BRANIK II	5	3	2 10:7 9
5. PREVALJE	5	3	210:10 8
6. ŽOK MISLINJA	5	2	3 8:11 7
7. KAJUH ŠOŠTANJ	5	2	310:11 6
8. MOZIRJE	5	1	4 6:14 3
9. CELJE	5	0	5 4:15 1
10. ŽOK SOBOTA	5	0	5 3:15 1
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 25. novembra 2Q14
Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj
Šah m Carlsen - Anand
Drava jesenski prvak, Podvinčani takoj za njimi
Magnus Carlsen novi stari svetovni prvak

Foto: Črtomir Goznik
Niko Tisaj (Drava, modri dres) je tudi na zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva potrdil dobro strelsko formo.
3. SNL sever:
Strelci za konec zelo učinkoviti
Če pogledamo na lestvico 3. SNL, potem je trditev v naslovu napačna, če pa upoštevamo dejstvo, da ekipa Maribor B ne more napredovati v višjo ligo, potem naslov zaživi v pravi luči. Ekipi iz MNZ Ptuj sta v jesenskem delu odigrali zelo vidni vlogi, zato končni izkupiček niti ni presenetljiv.
Preložene tekme 4. kroga (do preložitve je prišlo zaradi obilnih padavin v septembru) so prinesle »točo« zadetkov. Po pričakovanjih so gledalci videli veliko zadetkov v Mariboru, na Ptuju in Podvincih, kjer so tri vodilne ekipe lige dodobra napolnile mreže tekmecev ter skupno dosegle 11 zadetkov. Največ so jih gledalci videli na Prevaljah, kjer je Šampion po začetnem zaostanku dosegel štiri zaporedne zadetke in visoko zmagal. Na tej tekmi se je zbralo tudi največ gledalcev, okrog 250, podobno je bilo še na koroškem derbiju med Radljami in Fužinarjem, ki se je končal z miroljubnim remijem. Le kakšnih 40 jih je bilo v Šmarjah pri Jelšah, domačini pa so se kljub temu veselili zmage proti ekipi iz Lenarta. Na derbiju začelja je Fosilum v gosteh z 1:2 premagal mlado ekipo Malečnika. Skupno so tako gledalci na sedmih tekmah videli 24 zadetkov, po dva so za svoje ekipe dosegli Haj-ric, Tisaj in Lampret.
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Mons Claudius 4:0 (1:0), Podvinci - Koroška Dravograd 3:0 (1:0), Maribor B -AHA Emmi Bistrica 4:0 (1:0), Malečnik - Fosilum Šentjur 1:2 (1:1), Šmarje pri Jelšah - AjDAS Lenart 2:1 (1:0), Ko-rotan Prevalje - Šampion 1:4 (1:1), Radlje - Fužinar 1:1.
1.	MARIBOR 13 12 0 1 50:17 36
2.	DRAVA PTUJ 13 9 2 2 42:17 29
3.	PODVINCI 13 8 2 3 27:15 26
4.	ŠAMPION 13 7 0 6 35:28 21
5.	K. DRAVOGRAD 13 5 4 4 22:17 19
6.	RADLJE	13 5 3 5 28:14 18
7.	FUŽINAR 13 4 6 3 23:20 18
8.	ŠMARJE PRI J.	13	5	2	6 24:21 17
9.	KOR. PREVALJE	13	5	1 7	22:24	16
10.	FOSIL. ŠENTJUR	13	5	1 7	19:29	16
11.	MONS CLAUDIUS 13	5	1 7	16:36 16
12.	AjDAS LENART	13	5	0 8 15:25	15
13.	MALEČNIK	13	3	0 10 20:43	9
14.	A. E. BISTRICA	13	2	0 11 9:36 6
PODVINCI - KOROŠKA DRAVOGRAD 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vindiš (5.), 2:0 Zorko (50. z 11 m), 3:0 Pože-gar (87.)
PODVINCI: Kocen, Frangež, Kajzer, Rumež, Marinič (od 46. Topolovec), Lah, Pal (od 82. Belšak), Vindiš, Zorko, Zagor-šek (od 74. Požegar), Osterc. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Podvincev so bili na derbiju kroga veliko boljši od Koroške, ki je bila nevarna le v nekaterih trenutkih tekme, ves ostali del tekme so imeli domačini izrazito terensko premoč in so na koncu zasluženo zmagali.
Tekma, ki jo je spremljalo več kot 150 gledalcev, se je začela po željah domače ekipe, saj si je v 5. minuti Vindiš priboril žogo in izmenjal dvojno podajo z Zorkom, na koncu pa je bil spretnejši še od vratarja Veršovnika in je žogo potisnil v prazen gol - 1:0. Tudi po vodstvu domačini niso popustili, medtem ko so Dravograjčani poizkušali predvsem s streli od daleč, ki pa niso bili nevarni za vratarja Kocena. Na drugi strani je najboljši domači strelec v tej sezoni Zorko stekel sam pred proti Veršovniku, a se je gostujoči vratar dobro postavil in je njegov poizkus obranil. Proti koncu polčasa so Pod-vinčani imeli še eno zrelo priložnost, ko je Zagoršek žogo na drugi vratnici lepo spustil do Osterca, a ta ni zadel.
Takoj na začetku drugega dela so Korošci izvedli dobro akcijo in jo iz bližine tudi zaključili, vendar se je z obrambo izkazal Kocen. Po tej situaciji so gostje postajali vedno bolj nervozni, domačini pa vedno bolj razigrani. Tako je v 50. minuti z 11-metrovke vodstvo povišal Zorko, nad katerim je bil pred tem tudi storjen prekršek
za najstrožjo kazen - 2:0. Med drugim in tretjim zadetkom so se Podvinčani v protinapadih znašli v kar nekaj obetavnih situacijah, v katerih bi morali odigrati bolje in tudi zadeti. So pa zadeli v 87. minuti, ko je Osterc izpeljal protinapad in je podal na drugo stran do vtekajočega Požegarja, ki je postavil končni izid tekme - 3:0.
Nogometaši Podvincev so si tudi na tekmi proti Koroški priigrali številne priložnosti in so tudi zabili tri zadetke, glede na videno pa bi lahko še izdatneje napolnili mrežo ekipe iz Dravograda.
David Breznik
DRAVA PTUJ - MONS CLAUDIUS 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čeh (18., iz 11-m), 2:0 Tisaj (64.), 3:0 Šalamun (81.), 4:0 Tisaj (85.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Nežmah, Rešek, Babič, Da. Krajnc (od 65. Kokot), To-mažič-Šeruga, Čeh, Murat (od 71. Šalamun), Lavrinc (od 79. Droždek), Tisaj. Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so v zadnjem srečanju jesenskega dela pred svojimi navijači visoko premagali ekipo iz Rogatca in ohranili visoko 2. mesto na lestvici. V gostujoči zasedbi je igral tudi Aleš Jeseničnik, dolgoletni član Rudarja iz Velenja.
Začetek tekme pred kakšnimi 80 gledalci ni prinesel zanimive igre, ta se je zvečine odvijala na sredini igrišča. V 17. minuti je Niko Tisaj lepo sprejel žogo na robu kazenskega prostora in ob branilcu gostov Verbeku prodrl proti golu, slednji pa ga je nepravilno zaustavil. Sodnik Marko Lack-ovič je nemudoma pokazal na 11-metrovko, ki jo je zanesljivo realiziral Nastja Čeh - 1:0. Igra se je potem nekoliko razživela, na obeh straneh je bilo več zaključnih strelov. Domačini so bili blizu povišanju vodstva v 41. minuti, ko se je po podaji Tisaja v idealni priložnosti znašel Tomažič Šeruga, a je v neposredni bližini gola slabo zadel žogo. V začetku 2. polčasa so več želje za dosego zadetka
Super liga
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev so z zmago na derbiju proti Dravograjča-nom potrdili visoko mesto na lestvici.
kazali gostje, ki pa so na drugi strani domačinom puščali veliko prostora za nasprotne napade. Pobuda gostov je trajala kakšnih 10 minut, nato pa so varovanci Francija Fridla preko Čeha izvedli nekaj zaporednih poskusov iz kota; najnevarnejše je z glavo poskusil Rešek, a je streljal mimo gola. V 64. minuti so Ptujčani izvedli »šolski« nasprotni napad, Čeh je iz strani filigransko natančno podal v sredino, kjer je Tisaj v padcu žogo potisnil v mrežo -2:0. V tem trenutku se je barka gostov iz Rogatca dokončno potopila in domačini so praktično v vsakem napadu prihajali do bolj ali manj izrazitih priložnosti. Najboljši posameznik tekme Nastja Čeh je svoje soigralce obilno oskrboval z uporabnimi žogami. Tako je bilo tudi v 81. minuti, ko je njegovo dolgo podajo idealno sprejel 17-letni Luka Šalamun, naredil korak v levo in zaključil v stilu izkušenih mojstrov - 3:0. Novo duhovito asistenco domačega kapetana so gledalci videli v 84. minuti, po kateri se je Tisaj znašel sam pred vratarjem Firštom in ga premagal s strelom po tleh - 4:0. S svojim drugim golom na tekmi je Niko Tisaj - najboljši strelec Drave v jesenskem delu - tudi postavil končni rezultat.
ZAOSTALA TEKMA 3. KROGA:
Cirkulane - Apače 7:2 (2:0); strelci: 1:0 Pompe (20.), 2:0 Avguštin (45.), 2:1 Fruk (46.), 3:1 Žumbar (51.), 4:1 Fijač-ko (54.), 5:1 Klajderic (56., iz 11-m), 6:1 Fijačko (68.), 7:1 Žumbar (72.), 7:2 Fruk (84., z 11 m).
1.	GEREČJA VAS 12 9 2 1 41:8 29
2.	C. OPTYL ORMOŽ 12 9 1 2 37:13 28
3.	VIDEM	12 9 0 3 32:13 27
4.	STOJNCI 12 8 2 2 32:7 26
5.	SREDIŠČE OB D. 12 6 1 5 24:31 19
6.	HAJDINA 12 4 1 7 17:26 13
7.	APAČE	12 4 0 8 17:40 12
8.	CIRKULANE 12 3 1 8 15:23 10
9.	BOČ POLJČANE 12 2 0 10 10:44 6
10.	BUKOVCI 12 1 2 9 16:36 5
Jože Mohorič
Po odigranih enajstih partijah od načrtovanih dvanajst je drugi zaporedni naslov svetovnega šahovskega prvaka osvojil 24-letni Norvežan Magnus Carlsen. Medtem ko je lani slavil suvereno, po desetih partijah, ko Indijcu Viswananthu Anandu ni uspelo zmagati niti enkrat, je bil letošnji dvoboj veliko bolj izenačen. Odločilno, tudi psihično prednost, si je stari-novi svetovni prvak zagotovil z zmago v šesti partiji, ki jo je uspel obdržati vse do konca.
Po remiju v prvi partiji, kjer je žreb namenil bele figure izzivalcu Anandu, in zmagi Carlsena v drugi, so nekateri analitiki že pripisovali lahko zmago 20 let mlajšemu Norvežanu. Takšnega mnenja nikakor ni bil Indijec, ki je v tretji partiji zmagal dokaj suvereno in rezultat izenačil na 1,5:1,5. V četrti partiji je imel Carlsen z belimi figurami rahlo prednost, vendar se je kljub temu končala z delitvijo točke tako kot tudi peta. V šesti partiji pa je aktualni svetovni prvak izkoristil prednost belih figur in zmagal po 38 potezah ter povedel 3,5:2,5. Sledila je najdaljša partija dvoboja, kjer sta šahista odigrala 122 potez in se po skoraj petih urah razšla z remijem. Carlsen je sicer poskušal izkoristiti prednost kakovosti, vendar je Anand našel pot do delitve točk. Takšen je bil rezultat tudi v naslednjih treh partijah in pred odločilnima zadnjima partijama je bil v prednosti Carlsen z rezultatom 5,5:4,5. Za končni uspeh je potreboval zmago, saj bi morebitna točka Ananda ali delitev točk odločitev preložila na zadnjo, dvanajsto partijo. V zraku je bilo čutiti rahlo nervozo obeh, ko sta zelo pogosto vstajala od mize, za razmišljanje pri posameznih potezah pa porabila tudi več kot dvajset minut. Nekoliko bolj suvereno je deloval izzivalec, ki pa se mu žrtev trdnjave za lovca v 27. potezi ni izšla in po več kot štirih urah je v 45. potezi čestital Carlsenu za drugi naslov svetovnega prvaka (6,5:4,5).
Kdo bo izzivalec naslednje leto, bo dal odgovor kandidacijski turnir. Mnogi bi si želeli še dve leti mlajšega Italijana Fabia-na Caruno, ki je z 2839 točkami na trenutni svetovni šahovski lestvici le 24 točk za svetovnim prvakom.
Silva Razlag
Ples • Turnir na Dunaju
Ana in Ivan uspešna tudi na Dunaju
Prejšnji teden je na Dunaju potekal eden največjih turnirjev v standardnih in latin-skoameriških plesih. Udeležila sta se ga tudi Ana Ekart in Ivan Jarnec in dosegla odlične rezultate.
V kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov sta se uvrstila celo v finale in zasedla odlično 4. mesto. Pred njima sta bila samo dva ruska in romunski par. V standardnih plesih sta ostala le eno mesto za polfinalom in sta si na koncu delila 13. do 14. mesto. V njuni kategoriji je tekmovalo 68 plesnih parov iz 15 držav.
Ana in Ivan sta v letošnji sezoni do sedaj dosegla oz. že presegla vse zastavljene cilje (trikrat državna prvaka, polfinalista svetovnega prvenstva v kombinaciji, odlični rezultati na mednarodnih
Ana in Ivan sta tudi na Dunaju posegla v boj za vrh.
turnirjih). Naslednji teden ju čaka še mednarodna tekma v Mariboru in konec decembra udeležba na svetovnem prvenstvu v standardnih plesih v Latviji.
Ur
torek • 11. novembra 2014
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Strelstvo • 2. turnir Pokala SZS - Ljutomer
Športni napovednik
Futsal • Pokal Slovenije
Nogometaši FC Ptuj selekcije U-21 so se z zmago v Pokalu MNZ Ptuj uvrstili v tekmovanje za Pokal Slovenije. Tam so najprej ugnali ekipo Keblja, nato pa še Voličino. V četrtfinalu so v prvi tekmi v Tržiču izgubili proti domačinom z rezultatom 1:3, v petek pa bodo poskušali pred svojimi navijači izničiti ta zaostanek in napredovati v polfinale. Vse navijače vabijo, da jim z navijanjem pomagajo do tega cilja.
Četrtfinale Pokala Slovenije: FC Ptuj - Tržič (PETEK, 28. 11., ob 19.00 v ŠD Center).
JM
Andrej Sporn
NEZNANO O ZNANIH
Andrej Šporn: »Na dopust ne hodim, uživam doma.«
Andrej Šporn je
slovenski alpski smučar, ki se ob poklicni športni karieri lahko pohvali tudi z dokončanim študijem (diplomirani organizator informatik). Med njegovimi največjimi športnimi dosežki je zagotovo 2. mesto na smuku v Kitzbuhlu leta 2010.
1.	Prve tri asociacije ob omembi Ptuja?
Najstarejše slovensko mesto, kurenti, Perutnina Ptuj. :)
2.	Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne?
Rad imam neposredne in poštene ljudi.
3.	Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite?
Iskrenost, delavnost in trmo. :)
4.	Kaj najraje počnete v prostem času?
Ukvarjam se z otrokom in domom (razna gradbena in hi-šniška dela), v veselje mi je tudi igranje hokeja ali košarke.
5.	Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Definitivno meso, predvsem govedina je sestavni del praktično vsakega obroka.
6.	Kam najraje hodite na dopust?
Nikamor; sem toliko časa od doma, da kadar sem prost, najrajši uživam kar doma.
7.	Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli?
Najljubša sta mi bila matematika in fizika, najmanj pa glasbena vzgoja oz. umetnost.
8.	Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa?
Anže Kopitar.
9.	Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci?
Glasbe sploh ne poslušam, mi je bolj moteča, kot pa da bi mi bila v veselje in sprostitev. Posledično tudi nimam priljubljenih izvajalcev.
10.	Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke?
Prav tako kot pri glasbi, film me ne zanima. Gledam predvsem znanstvene in izobraževalne oddaje.
11.	Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga?
Nazadnje sem prebral knjigo Krajša zgodovina časa priznanega fizika Stephena Hawkinga.
12.	Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica?
Moja žena.
13.	Kakšne so vaše sanje?
Če govorimo o nočnih sanjah, se jih nikdar ne spomnim, niti ne vem, ali sploh sanjam. Če pa govorimo o željah, je to kristalni globus.
14.	Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico?
Najprej bi samemu sebi pričaral kristalni globus :), sicer pa mir na svetu ter pravično porazdelitev vseh dobrin.
15.	Kaj boste počeli po zaključku kariere?
Zaenkrat se mi še niti ne sanja. Živim za ta trenutek, vso energijo posvečam športni karieri, kaj bo kasneje, se bom pa odločil, ko pride ta trenutek.
Janko Bezjak
Ptujcani in Ormožani do 3. mesta v 1. A DL s pištolo in puško
Minuli konec tedna je v organizaciji Strelskega društva Mesto Ljutomer, v športni dvorani ŠIC, potekal 2. turnir prvoligaškega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije. Več kot 400 najboljših slovenskih strelcev se je pomerilo na odlično organiziranem tekmovanju. Moderne tarče, s katerimi so ljutomerski strelci v zadnjem obdobju posodobili svojo matično strelišče, so želeli kot dobri gostitelji deliti tudi s preostalimi slovenskimi društvi, kar jim je popolnoma uspelo, saj je bilo zadovoljstvo vseh sodelujočih zelo veliko, doseženih pa je bilo tudi veliko visokih rezultatov.
Venta do premierne zmage v 1. A DL s pištolo
Na drugem turnirju 1. A DL s pištolo so zmago slavili sev-niški strelci Maroka (1129) pred rečiškimi strelci Dušana Poženela (1121) in Ptujčani (1117), aktualnimi podprvaki lige. Aktualni prvaki, miklav-ška ekipa Jožeta Kerenčiča, niso imeli svojega dne in so s 1110 krogi osvojili 6. mesto, Kovinar je s 1108 krogi osvojil 7. mesto, Juršinci pa so s 1091 krogi pristali na 10. mestu. Dober izkoristek štirih spodnjepodravskih uvrstitev v finale najboljše osmerice med posamezniki je še dodatno začinil Kevin Venta in s svojo premierno zmago v 1. A Dl poskrbel, da je zmaga ostala v domači Prlekiji. Venta je za uvrstitev v finale trepetal vse do zadnjega in se šele kot sedmi iz kvalifikacij s 377 krogi uvrstil v finale (2. Simon Simonič - 381, 4. Sašo Stojak - 380, 6. Eme-
Foto: Dušan Spindler
Ormoški strelec Kevin Venta je v Ljutomeru prvič zmagal v 1. A DL s pištolo, na oder za zmagovalce se je znova povzpel tudi mladi Ptujčan Sašo Stojak in osvojil 3. mesto.
rik Hodžic - 378). V finalu je bil zaradi (pre)več napak najprej izločen najizkušenjši izmed vseh finalistov Simon Simonič, ki je osvojil končno 8. mesto. Dobro se je boril poškodovani (natrgana mišica na strelni roki) Pirančan Emerik Hodžic, ki brani barve Kovinarja, in osvojil 7. mesto. Ptujčan Stojak in Ormo-žan Venta pa sta se prebijala proti vrhu. Dvojno zmago jima je preprečil rečiški strelec Nenad Vignjevic, ki se je veselil srebrnega odličja. Še enkrat več se je z dobrim streljanjem, tako v kvalifikacijah kot tudi v finalu, izkazal mladi Ptujčan Sašo Stojak in poskrbel za dvojni uspeh svoje ekipe. Zmagovalec Kevin Venta je v finalu streljal zelo dobro in brez napak, 13 de-seticam pa je dodal še sedem dobrih devetic in tako zasluženo zmagal z zajetno prednostjo treh krogov in pol, z lepim rezultatom 201,9 kroga
1. A-liga pištola			5. I. POHOR. BATALJON RUŠE	1215,3	16
			6. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE	1214,2	16
Ekipni rezultati:	krogi	točke	7. DUŠAN POŽENEL REČICA	1211,4	13
1. MAROK SEVNICA	1129	24	8. GANČANI	1207,8	11
2. D. POŽENEL REČICA	1121	22	9. KAMNIK	1205,2	9
3. PTUJ	1117	17	10. ČRENŠOVCI	1200,3	5
4. GROSUPLJE	1116	17	11. JANKO JURKOVIČ VIDEM	1191,7	5
5. ŽELEZNIKI	1113	23	12. FRANC LEŠNIK VUK H.VAS 1184,5		2
6. J. KERENČIČ MIKLAVŽ	1110	19	Posamični rezultati strelcev:		
7. KOVINAR ORMOŽ	1108	10	1. Željko Moičevic, Grosuplje	(415,5)	54
8. KAMNIK	1104	11	2. Saša Marija Ratnik, KFT	(410,4)	56
9. BREŽICE	1095	9	3. Robert Markoja, Š. Kovač	(413,5)	50
10. JURŠINCI	1091	6	4. Tadej Horvat, Kov. Ormož (	410,3)	29
11. KOPAČEVINA Š.LOKA	1076	3	8. Urška Kuharič, Kov. Ormož	(409,7)	36
12. Š. KOVAČ TURNIŠČE	1067	3	22. Jan Šumak, Kov. Ormož	(403,6)	23
Posamični rezultati strelcev:					
1. Kevin Venta, Kovinar Ormož	(377)	51	1. B-liga pištola		
2. Nenad Vignjevic, DP Rečica	(377)	31	Ekipni rezultati:	krogi	točke
3. Sašo Stojak, Ptuj	(380)	35	1. OLIMPIJA	1102	30
6. Petra Dobravec, Železniki,	(379)	44	2. MROŽ VELENJE	1101	20
7. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (378)		33	3. ŠKOFJA LOKA	1093	19
8. Simon Simonič, J. Kerenčič M. (381)		27	4. TRZIN	1088	21
15. Matija Potočnik, Ptuj	(373)	14	5. GORENJA VAS	1083	12
17. Aleks. Ciglarič, J. Kerenčič M. (371)		29	6. VREMŠČICA	1080	12
20. Ludvik Pšajd, Juršinci	(367)	6	7. DOMŽALE	1078	12
24. Rok Pučko, Juršinci	(364)	2	8. KIDRIČEVO	1070	12
25. Majda Raušl, Ptuj	(364)	9	9. SLOVENSKE KONJICE	1061	14
26. Mirko Moleh, Juršinci	(360)	4	10. POSTOJNA	1050	6
30. Boštjan Simonič, J. Kerenčič (358)		17	11. ELEKTRO MARIBOR	1039	4
35. Mateja Levanič, Kov. Ormož (353)		0	12. MORIS K.REKA KOČEVJE	1009	2
1. A-liga puška			Posamični rezultati strelcev: 1. Robert Krajnc, Olimpija	(378)	52
Ekipni rezultati:	krogi	točke	2. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice	(376)	56
1. GROSUPLJE	1233,2	19	3. Miha Grohar, Domžale	(376)	38
2. OLIMPIJA	1226,1	24	19. Jurček Lamot, Kidričevo	(359)	8
3. KOVINAR ORMOŽ	1223,6	25	24. Uroš Mohorko, Kidričevo	(356)	12
4. KOLOMAN FLISAR TIŠINA	1216,9	19	27. Matevž Mohorko, Kidričevo	(355)	5
in le za 0,3 kroga zaostal za finalnim državnim rekordom.
Ormoška strelca znova v finalu 1. A DL s puško
V 1. A DL s puško sta na zmago in izjemno predstavo Kovinarjeve ekipe na uvodnem turnirju odgovorili ekipi Olimpije in Grosuplja ter Ormožanom na 3. mestu preprečili ponovitev scenarija iz Ljubljane. Medtem ko so ormoški strelci tudi v Ljutomeru streljali enako dobro in dosegli le desetinko slabši rezultat, pa je Olimpija okrepila svojo ekipo z Rajmon-dom Debevcem, kar se ji je bogato obrestovalo. Ekipo bo v decembru še dodatno okrepila njihova najboljša strelka z zračno puško Živa Dvoršak, ki se za kratek čas vrača iz študija v ZDA. Prvi strelec Grosupljega Željko Moičevic je s 415,5 kroga postavil najboljši kvalifikacijski rezultat, tudi preostala dva njihova strelca sta se uvrstila med najboljših deset. Tudi ormoška ekipa Kovinarja stavi na mladost (ima drugo najmlajšo ekipo v 1. A DL) in natančnost svojih najboljših strelcev, kar sta znova potrdila Tadej Horvat in Urška Kuharič, ki sta se s 5. in 6. najboljšim rezultatom s 410,3 in 409,7 kroga uvrstila v finale najboljše osmerice. Zaradi nekaj večjih napak se je kot prva v finalu morala posloviti mlada Kuharičeva, ki je osvojila končno 8. mesto, njen izkušenejši moštveni kolega Tadej Horvat pa se je zavihtel vse do visokega 4. mesta.
Željko Moičevic je šele v zadnjem strelu uspel premagati Sašo Marijo Ratnik, ki
v letošnji sezoni nastopa kot prerojena.
SD TSO do 5. mesta
Domačini - SD Mesto Ljutomer - se v 1. B DL s puško niso izkazali najbolje in s
1176.7	kroga osvojili predzadnje 11. mesto. Med posamezniki je bil najvišje uvrščeni ljutomerski strelec in pred leti članski državni prvak Raj-ko Robnik s 398,4 kroga 18., 29. Nuša Špindler 392.2, 35. Toni Križanič 386,1 krog. Za razliko od svojih pr-leških kolegov pa so boljše streljanje pokazali ormoški strelci Tovarne sladkorja in s
1191.8	kroga osvojili visoko 5. mesto. Med posamezniki sta se Boris Hergula in Vesna Mele s 401,6 in 400,3 kroga uvrstila na 10. in 15. mesto, na 30. mestu je brez ligaških točk ostala tretja strelka TSO Barbara Muhič s 389,9 kroga. Zraven ekipnega slavja je slast posamične zmage s 414,5 kroga okusil Peter So-mogyi s svojo ekipo Jezero iz Dobrovnika.
Simeon Gonc

c
AL d.c
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
ODMEVI IZ ŠPORTA	^
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00
z Jankom Bezjakom.	4jf
ŠPORTNE NOVICE	'
vsak dan ob 13.10
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
T
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
www.radio-ptuj.si
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 11. novembra 2014
Starošince • Pomagali bodo osebam ranljivih skupin v občini Kidričevo
Predstavili pestre programe društev in nevladnih organizacij
V konjeniškem centru v Starošincah so v soboto, 16. novembra, predstavili vrsto programov, ki jih bodo v okviru Fundacije v objemu skupnosti Kidričevo tudi v prihodnjem letu izvajala društva in nevladne organizacije iz območja občine.
Foto: M: Ozmec
Predstavniki posameznih društev in nevladnih organizacij občine Kidričevo so obiskovalcem predstavljali svoje dejavnosti na številnih kreativnih in ustvarjalnih delavnicah.
Kot je poudarila koordi-natorka aktivnosti Metka Demšar Goljevšček, je bil pobudnik ustanovitve fundacije v objemu skupnosti Kidričevo zavod Nazaj na konja, glavni namen fundacije pa je zbiranje sredstev, s katerimi bodo sofinancirali programe, ki jih bodo pripravljale lokalne nevladne organizacije. Že konec maja so župan občine Kidričevo Anton Leskovar, predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in pomočnik direktorja podjetja Boxmark Leather Matej Bastič v ki-dričevskem Parku mladosti podpisali akt o ustanovitvi Fundacije v objemu skupnosti Kidričevo. Vsi trije najvišji predstavniki so se skupaj z
Večino aktivnosti ob dnevu Rudolfa Maistra so pripravili učenci in učitelji osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava v sodelovanju s Slovenjego-riškim društvom Generala Maistra, občino Dornava ter Vojaškim muzejem Slovenske vojske. Ker je dan Rudolfa Maistra praznik z domoljub-
Ideje o ureditvi pravljičnega gozda, ki je hkrati tudi gozdna učna pot, ki ni namenjen samo ogledu in poslušanju pravljic, temveč tudi spoznavanju narave, dreves, živali in gob, so Mohorkovi prinesli iz Nemčije, kjer so nekaj časa živeli in kjer je bilo že v tistih časih več tovrstnih območij, kjer so tudi sami lahko koristno preživljali svoj prosti čas s sinom ter uživali v neokrnjeni naravi. V tujino jih je odpeljala želja po spremembi, po boljši eksistenci. Če takrat ne bi odšli, po vsej verjetnosti danes ne bi govorili o pravljičnem gozdu Rdeča kapica, pove Marija Mohorko. Na poti do cilja jih ni ustavilo nič, niti občasne ujme, ki so sproti podirale ustvarjeno, in tudi ne neusmiljena birokracija.
Po vrnitvi so najprej ustanovili zasebno glasbeno šolo De-
no konotacijo, so na torkovi proslavi dornavski šolniki predstavili svojo občino, njene znamenitosti in značilne, tradicionalne dogodke: lukar-ski in gobarski praznik, žetev, prireditev od paše do sira, Čušekovo domačijo in baročni dvorec. Na prireditvi so predstavili slikanico o gene-
cima, kmalu pa je prve obrise že dobil pravljični gozd, v ureditev katerega so vložili svoje delo in denar. Pomagali pa so jim tudi nekateri strokovnjaki za zaključna dela. Najprej so v Mohorkovo grabo vabili koncerti, prvi koncert je bil leta 2006 Sneguljčica in sedem
ralu Maistru, ki na 20 straneh na preprost in otrokom razumljiv način prikazuje delo in življenje tega narodnega junaka. Slikanica je naslovljena Vojak, umetnik, junak - Rudolf Maister. Izšla je v 500 izvodih, založnik je OŠ Dornava. Slikanico bodo razposlali po osnovnih šolah in bo lahko
palčkov, to je bil šolski koncert. Oder so postavili skupaj z grajenskim moškim pevskim zborom, ki ga je takrat vodil Rudi Mohorko, ki je tudi nastopil. Tem koncertom so se kmalu pridružili tudi božični koncerti, omislili so si tudi božične jaslice, lani pa so prvič
služila kot učno gradivo. Nastala je pod mentorstvom učitelja zgodovine in geografije Aleša Mardetka. Besedilo sta
pripravili tudi božičkovanje. Kot glasbenika sta Marija in Rudi Mohorko lani tudi uglas-bila pravljico Janko in Metka, s šolo in pevci so jo v naravi predstavili za številne osnovnošolce. Mohorkovim zlepa ne zmanjka idej, vedno več jih je, proti božiču je urnik vedno
drugimi člani fundacije udeležili tudi nedeljske predstavitve dejavnosti društev in nevladnih organizacij v konjeniškem centru Starošince.
Gre za prvi tovrsten projekt, ki je povezal gospodarstvo, občino in društva občine Kidričevo, da bi dvignili kakovost življenja najranljivej-ših skupin prebivalstva, pri čemer se je gospodarstvo zavezalo, da bo zbiralo in prispevalo sredstva za omenjeno fundacijo, društva pa, da bodo oblikovala in izvajala ustrezne programe za ranljive skupine prebivalstva v občini Kidričevo. Medtem ko so predstavniki posameznih društev in nevladnih organizacij obiskovalcem predstavljali
napisali učenki Alina Hojnik in Katja Šacer, ilustracije sta narisali Arijana Horvat in Valentina Lovrec. Vodja projekta
bolj zapolnjen. Gozdno-učno pot so začrtali v krogu, en del je zelo strm, do njega vodijo stopnice, tam pravljičnih hišic niso postavili, temveč so na ogled živali, otroci jih iščejo, zvedo nekaj o njih, hkrati pa za-pojejo pesmico, tako da sploh ne zaznajo teh 44 stopnic, tako so prevzeti z vsem dogajanjem. Na tej poti se ustavijo tudi pri čebelnjaku, spoznajo čebelice, potem pa na tej sprehajalni poti, dolgi okrog en kilometer, pridejo do sedmih pravljičnih hišk z različnimi pravljičnimi liki. Pri vsaki se lahko ustavijo in prisluhnejo zgodbici, pogledajo v pravljič-
svoje aktivnosti na številnih kreativnih in ustvarjalnih delavnicah, so njihove vsebinske programe in dejavnosti podrobneje predstavili predsednik turističnega društva občine Kidričevo Davorin Urih, predstavnica DPD Svoboda Kidričevo Aleksandra Vidovič, članica društva Invalid Kidričevo Marta Murko, program Kulturnega društva Lovrenc je predstavila Sonja Pišek, pestro dejavnost občinske organizacije Rdečega križa Kidričevo Tomi Muršec, dejavnosti prosvetnega društva Cirkovce Lilijana Brglez, pester program in dejavnost zavoda Nazaj na konja pa Metka Demšar Goljevšček.
-OM
o Rudolfu Maistru na OŠ Dornava je bila učiteljica Zlatka Zelenik.
MZ
no hišico Sneguljčice in sedmih palčkov, Janka in Metke, Muce Copatarice, Bedančevo in Kosobrinovo domovanje, Trnuljčičino, dom Rdeče kapice, Mizico pogrni se. Na poti se je mogoče tudi ustaviti in okrepčati. Na gozdni učni poti je vidna tudi dolina hudourniškega značaja. Pred kratkim so Mohorkovi kupili tudi oslička, ki bo imel pomembno vlogo v letošnji božičkovi zgodbi. V gozdu si lahko obiskovalci najdemo polno vsebin, o katerih lahko govorimo, pravi Marija Mohorko, vse je odvisno od starosti obiskovalcev. Pri mlajših obiskovalcih ogled bolj sloni na igri in pesmih. Starejši pa že vidijo drevesa, lubje, gobe, živali. Vodenje po gozdno-uč-ni poti oz. pravljičnem gozdu Rdeča kapica si razdelijo v hišnem svetu, torej Marija, Rudi in Tomaž, vsi poklicni glasbeni pedagogi, občasno pa jim na pomoč priskoči tudi upokojeni pedagog. V pravljični gozd vabijo v sezoni od 1. aprila do konca oktobra, na oba datuma tudi pripravijo otvoritveno oz. zaključno prireditev za vse generacije.
MG
Dornava • Proslavili dan Rudolfa Maistra
Izdali so tudi slikanico
V Dornavi so v minulem tednu z več dogodki proslavili državni praznik dan Rudolfa Maistra. V torek so pripravili proslavo, v sredo je bil v občinski avli voden ogled razstave, v soboto pa so se v Ljubljani udeležili še državne proslave.
Ker je dan Rudolfa Maistra domoljubni praznik, so učenci na prireditvi predstavili svoj kraj, svoj dom.
Ptuj • Pravljični gozd Rdeča kapica v Mohorkovi grabi
V objemu narave, pravljic in sprostitve
Ptujska pravljična dežela se razprostira v Mohorkovi grabi, v Krčevini pri Vurbergu 138 a. V petnajstih letih jo je ustvarila družina Mohorko, ki je očistila nekdanjo zaraščeno in s smetmi napolnjeno grabo, h kateri so dodali še nove parcele ter jo naredili privlačno za mlade in starejše.
Foto: MZ
torek • 25. novembra 2Q14
Doma in po svetu
ŠtajerskiTEBKlK 17
Piše: Uroš Žajdela • Škotska (5. del)
Škotski gradovi

v/. :
mm
Pogled na mogočen grad Dunnottar
Le nekaj deset dolgih in ozkih kilometrov iz mesteca Stirling se odpre pogled na famozni nacionalni park Cairngorm, ki s svojo drugačnostjo in nepredstavljivo lepoto očara že s pravljično obarvane ceste. Končno pristna edinstvenost škotskega visokogorskega podeželja, obdarjenega s prepoznavno škotsko kraljevo cesto. Gre za dolino, posejano z bolj ali manj pomembnimi gradovi, in ker Škotska svetovno slovi po gradovih, je tovrsten podvig seveda nujen. Prijetna cesta vijuga med hribi, poraščenimi z vijolično cvetočim resjem. Podobe iz znanstvenofantastičnega filma. Med njimi se precej lagodno bohotijo sicer za alpske razmere precej skromna smučišča. Po dobri uri vožnje po dahjemajoči pokrajini vendarle prvi odsevi vasice Braemar, sicer tudi domovanje prvega izmed sedemnajstih gradov. Zanimivo, Braemar je uradno najhladnejši kraj na Škotskem. Fotografije ob glavnem trgu kažejo snežne meteže preko trimetrske znamke. Sicer pa nekaj manjših hotelskih kompleksov, domnevam zaradi predhodnega smučarskega centra, o tako želenem gradu ne duha ne sluha. Vendarle prispem na majhno parkirišče ob glavni cesti, od koder me zanimivo oblikovani znaki usmerjajo do gradu. Uf, kakšno razočaranje. V bistvu gre za večje stanovanjsko poslopje sredi prekrasnega iglastega gozda, morebiti iz zgodnjega dvajsetega stoletja. Za skrpucalo od gradu si celo drznejo zahtevati vstopnino. Hitro pot pod noge. Le nekaj kilometrov naprej je namreč eden izmed najpomembnejših škotskih gradov Balmoral, v vasici Crathie. Tokrat me pozdravi ogromno
Foto: Uroš Zajdela
in plačljivo parkirišče, kjer pa mojemu malemu najetemu vozilu družbo delajo le še trije avtomobili. Presenetijo me gosto posejane policijske patrulje ob glavni promenadi do razvpitega gradu, ki buri škotsko zgodovino že stoletja. Napetost in pričakovanje se stopnjujeta vse do vhoda v grad, kjer me brkat policist precej surovo odvrne od mojih želja. V bližini info center in ves razjarjen hitim po pojasnilo. Kar naenkrat se odpro ogromna železna vrata in po njih zapelje skupina policijskih avtomobilov, za njimi temen rolls royce. Občutek prisostvovanja v kakšni ceneni angleški nadaljevanki. Z zelo odločnimi koraki nadaljujem pohod do grajskega info centra. Ze od daleč z vznemirljivim glasom in ves navdušeni gospod srednjih let razlaga o gromozanski sreči, ki naj bi jo imel. Pa kakšna sreča neki, če je tako želen grad zaprt! No, kmalu dobim razlago, da so se mimo mene pravkar peljali angleška kraljica in drugi člani kraljeve družine. Grad Balmoral je namreč ena izmed številnih poletnih rezidenc angleške kraljeve družine, in ker so bile igre Commonwe-altha ravno na Škotskem, se je odločila preživeti poletne počitnice v tej prekrasni pokrajini. Če se čisto dobro spomnim, sem mogoče res ugledal angleško kraljico, se tolažim ob iskanju fotoaparat. Seveda, prepozno. S prijetnim in mogoče pretirano zgovornim gospodom se usedeva ob čaju, očitno je opazil moje vznemirjenje. Grad Balmoral je uradna rezidenca angleške kraljice in menda vsako leto v avgustu zaprejo grad za obiskovalce, čeprav ga kraljica obišče mogoče vsakih sedem do osem let. Seveda pa široka kraljeva družina s pri-
Severni deli nacionalnega parka Cairngorm
Foto: Uroš Zajdela
dom izkorišča svoje privilegije. »Pred leti je princ Henry pogosto organiziral zabave v gradu,« pripoveduje, »sedaj pa je odrasel.«. Kljub temu da je Škot in da je bil pred vrati referendum o samostojnosti, v njegovem glasu občutim ponos in zanos ob omembi kraljice in kraljeve družine. Kljub moji prijaznosti ne smem niti pokukati za ogromna železna vrata.
Ze dva od predvidenih petih obiskov želenih gradov sta šla po gobe. Čaka me dolga vožnja do obale in ogled še enega znamenitega gradu Dunnottar. Navigacija mi kaže le dobrih 80 kilometrov, a kar dve uri vožnje. Ze vnaprej si predstavljam ceste, ki me čakajo.
Povsem sit majhnih škotskih podeželskih cest in traktorjev prispem do morskega horizonta, nad katerim kraljuje mogočen grad Dunnottar. Ze sam pogled na mogočne grajske ruševine, posejane po mogočnem klifu, daje slutiti na zgodovinsko pomembnost kraja. Turistov se kljub pozni uri tre. Bližje je morska obala, večja impozantnost te navdaja. Pravi balzam po prvotnih dveh polomih. Zob časa je mogočno strukturo že precej načel, a kljub vsemu se z lahkoto preseliš v čas mogočnih škotskih kraljev in plemičev, klerikov, kovačev in prodajalcev. Ze v času prvih naseljencev Pictov, ali pobarvanega ljudstva iz petega stoletja, je bil klif strateško naseljen. V času vdorov Vikingov, v devetem stoletju, obstajajo zapisi o trdnjavi Dunnottar in kralju Donaldu II. V dvanajstem stoletju grad preoblikujejo v krščansko naselbino s prvo kamnito baziliko iz leta 1276. V skladu s pripovedkami pesnika Blind Harra (slepi Harry) je William Wallace v to isto kapelico zaprl angleške vojake le nekaj let zatem in jim zakuril pod nogami. Bogata zgodovina, čeprav ne primerljiva s tisto iz Stirlinga. Grad za-pro, večina turistov odide. Usedem se na morski klif s pogledom na grad, ki ga pravljično osvetljijo poslovilni sončni žarki iznad mogočnih gora nacionalnega parka. Končno me škotski grad navduši! Počasi, a zanesljivo se približujejo črni dežni oblaki. Odpravim se do bližnjega obmorskega mesteca Stonehaven, si privoščim pravo škotsko obilno večerjo in uživam ob zvokih valovanja bližnjega morja ob srkanju irskega piva. Ze naslednji dan me čaka vožnja do nacionalnega parka Cairngorm, katerega severne meje sem že prevozil.
Od tod in tam

Majhni koraki za velik cilj
Foto: MZ
Markovci * V Vrtcu Markovci so od septembra izvedli že vrsto aktivnosti. Med drugim so bili vključeni v dvomesečni projekt Unicefa z nazivom Dragoceni biseri.
»V sklopu projekta so otroci spoznavali pomen vrednot ter standarda življenjskih pogojev, kot so bivališče, hrana in pitna voda. Skozi projekt smo jih učili, da vsi otroci na svetu teh dobrin, zlasti v afriških državah, nimajo. Predvajali smo diaprojekcije, uprizorili lutkovno igrico, otroci so spoznavali afriške plese. Drugi projekt, ki smo ga izvedli, je bil tako imenovani tek podnebnih sprememb. Otrokom smo vzgojiteljice predstavile pomen vremena ter zaščite narave in varovanja podnebja. S tekom solidarnosti smo šteli majhne korake za dober namen. Teklo je okrog 150 otrok, vključenih v naš vrtec. Najmlajši so pretekli po sto metrov, preostali pa po 300 metrov. Nosilki projekta sta bili vzgojiteljici Martina Majceno-vič in Mojca Erhatič,« je povedala vodja vrtca Markovci Sonja Ambrož.
MZ
Foto: MZ
Markovci * V Novi vasi pri Markovcih je nedavno potekalo srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Organizatorji in gostitelji srečanja so bili člani Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci (na fotografiji). Člani hišnega ansambla Ivanka Matjašič, Roza Slana, Konrad Kri-stovič, Janez Bezjak in Franc Panikvar so v goste povabili več sorodnih skupin iz bližnje in daljne okolice. S pesmijo in vižami so se predstavili Ljudske pevke KD Maksa Furjana iz Zavrča, Pevke ljudskih pesmi Urbančanke, Ljudski pevci KD Bukovci, Ljudske pevke DU in KPD Hajdina, Pevci ljudskih pesmi KTD Selce, ljudski godci Trio vetrnica, Ljudske pevke FD Markovci, skupina Štiriperesna deteljica, Ljudski pevci DU Videm, Ljudski pevci DU Polenšak s harmonikarjem, Vaški godci iz Andraža nad Polzelo, Pevke ljudskih pesmi KD Sela in pevke ljudskih pesmi Žitni klas.
MZ
Foto: ML
Destrnik * Na tradicionalnem srečanju starejši občanov Destrnika se je letos v Volkmerjevem domu zbralo preko sto občanov.
Zbrane je v uvodu pozdravil in nagovoril župan Vladimir Vin-diš. V nadaljevanju pa je potekal pester kulturni program, ki ga je pripravila in vodila profesorica slovenščine in teologije Lidija Ličen. V programu so nastopali učenci Osnovne šole Destrnik, ki so s petjem in igranjem na obraze udeležencev narisali nasmeh.
Po kulturnem programu sta sledila še pogostitev in kramljanje, ki sta trajala vse tja do poznega popoldneva.
Monika Levanič
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 18. novembra 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vrt tik pred zimo
Konec je tople jeseni, pred nami so pravi novembrski dnevi. Na srečo negativnih temperatur še ne bodo prinesli, bodo pa prinesli vsaj nekaj dni suhega vremena. Upam, da bo večini izmed vas to vreme le omogočilo spravilo pridelka z vrta. Naj vas opomnim, katere vrtnine je res še treba pospraviti, kaj pa še lahko ostane na vrtu.
Korenovke na vrtu
Izmed korenovk je zagotovo najobčutljivejša rdeča pesa. Res pa je, da bo zaradi temperatur, ki se zdaj obetajo, bolj sladka. Pa vendarle, ne čakajte, rdeča pesa mora v klet, zasipnico ali v kozarce. Črna redkev ni tako
november
občutljiva, a velik mrzlih noči tudi ne bo prenesla. Zdaj se je tudi primerno odebelila. Vedite tudi, da zastarani koreni niso več tako polni koristnih snovi kakor ravno prav zreli. Naj še enkrat zapišem enega najboljših receptov proti prehladu, pomaga pa tudi v začetku smrkanja in skelenja grla. Črni redkvi preprosto odrežemo dno, korenino, jo postavimo v lonček za kavo ali in z njim na krožnik, ali pa samo na krožnik. Odrežemo tudi kapo, zgornji del korena, tega nekoliko več. Nato izdol-bemo del mesa z žličko toliko, da lahko v nastalo jamico damo krepko žlico medu ali sladkorja. Potrpežljivo počakamo, najbolje se obnese, če to storimo zvečer, da se začne nabirati sladek, zelo okusen sirup, ki ga pijemo po žličkah. Če ga naredimo popoldan, ko pridemo iz službe, zaužijemo pa zvečer, bomo veliko lažje spali.
Repa in podzemna koleraba preneseta kar nekaj mraza, zemlja pa vseeno ne sme zamrzniti povsem.
Kar na prostem seveda brez težav prezimi peteršilj, zato pustite vrstico ali dve kar na gredici. Tako se vam spomladi ne bo mudilo s prezgodnjimi setvami. Korenček ni povsem prezimna vrtnina, vendar ne prevelik pogosto tudi do pomladi ostane uporaben. Za prezimovanje ga je smiselno sejati v juliju ali celo avgustu, da ne bo prevelik. Pred zimo, ko slana še deloma posmodi liste, te liste odstranimo, na gredico pa nasujemo slamo, lahko vse skupaj potem pri nižjih temperaturah še pokrijemo s kakšno odejo. Tako bo tudi večine zim počakal kar na vrtu. Seveda za prezimovanje ne sejemo zgodnji sort, kot je amsterdamsko ali pariški, sejemo flakeer, mogoče tudi nantes in seveda našo avtohtono sorto Ljubljansko korenje.
Kaj pa naredimo s solatnicami?
Letna solata tudi v kontinentalni klimi Slovenije zdrži kar nekaj nizkih temperatur; če jo pokrijemo z agrokopreno, prenese tudi do -5 °C, seveda pa ne daljši čas.
Prezimne solate drugje po Evropi bolj malo poznajo. Zato tudi ni veliko novih sort pri nas. Setev prezimnih krholistnih sort začnemo v začetku septembra, sejemo pa v dveh ali celo treh terminih. Zakaj? Ker najbolje prezimi v stanju petih listov, mi pa na vreme ne moremo vplivati. V dolgi, topli jeseni bodo prvi termini prezgodnji, verjetno jih bo treba pojesti še v jeseni. Če pa bo jesen hladna, so lahko težave s premajhnimi
Na zimskem vrtu, tudi ko ga že prekrije slana, je lahko še veliko radiča.
Foto: Miša Pušenjak
rastlinami pred zimo. Mehko-listne sorte sejemo od sredine septembra naprej, ravno tako v več terminih.
Prekrivanje preko zime z agrokopreno je potrebno le, če je zima dolga in predvsem zelo suha, zemlja pa dolgo zamrznjena. Spomladi pa res takoj, ko se zemlja osuši, sonce pa postane močnejše, setev okopljemo, odsadimo najmočnejše sadike, če je setev pregosta, potem pa lahko pokrijemo gredico z ustrezno prekrivko. Posebej pomembno bo to v naslednji pomladi. Zaradi veliko moče med poletjem, posebej pa v jeseni, se bo zemlja zelo zbijala. Ze kar od februarja naprej bodite pozorni in izkoristite vsaj suh, topel dan za rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin. Svetujem vam, da spomladi ne prekrijete cele gredice prezimne solate. Tako bo del gredice dozorel prej kakor drugi del. Okopavanje je nujno, gnojenje pa v mrzli pomladi ne zaleže, v topli pomladi pa zalijte posevek raje s tekočimi organskimi gnojili, ki se dobijo v trgovinah.
Solata je rastlina hladnega dne, zato je pokrivanje potreb-
no res samo takrat, ko so nočne temperature precej pod ničlo. Drugače ji pokrivanje bolj škodi kot koristi.
Endivija lepo uspeva v jeseni
Endivija je rastlina kratkega in hladnega dneva. Le takrat se lahko razvije v vsem svojem potencialu. V dolgem in vročem dnevu zelo rada požene v cvet, tudi okusna ni tako. Zato se mi zdi povsem nepotrebno hitenje s setvijo endivije že v začetku maja samo zato, da se lahko pohvalimo, da imamo endivijo med prvimi. Najugodnejši termin za setev je povsem na koncu maja pa vse do sredine julija. Endivija je izmed vseh solatnic najobčutljivejša na zbito zemljo. Rumenenje listnih robov je najpogosteje posledica tega, da tla niso ustrezno prezračena, prerahljana. Zato poskrbite, da bodo vedno rahla. Zelo je občutljiva tudi na nihanje vlage v tleh. Zato jo moramo redno in temeljito namakati. Temeljito ne pomeni, da zlijemo veliko vode po listih, ampak da je ze-
Foto: Miša Pušenjak
Črna redkev, stara štajerska vrtnina, je odličen preganjalec prehlada.
mlja ob namakanju zalita tudi v globino, ne samo površinsko. To preverimo tako, da odkoplje-mo nekaj zemlje na sredini vrste in vidimo, kako globoko je naše namakanje seglo.
Koreninske uši, ki se rade pojavijo na endiviji, so posledica premočnega gnojenja z dušikom, tudi z organskimi gnojili. Običajno so ravno na endiviji najpogostejše in so pravzaprav opozorilo, da je treba na celotnem vrtu zmanjšati gnojenje. Če se pojavijo, posevek večkrat zalijemo s kakšnim naravnim insekticidom, ki ga dobimo v trgovini, ali pa si pripravimo pripravek iz listov rabarbare ali vratiča. Če se ta težava redno pojavlja, potem začnemo kar hitro po redčenju rastline zalivati z vodo, kjer smo za nekaj časa (najmanj 24 ur) namočili koprive.
Endivija sodi med vrtnine, kjer nimamo vrtičkarji na razpolago ravno veliko sort. Še vedno sejemo esakriol rumeno, ki je nekoliko zgodnejša in svetlejša sorta, ter eskariol zeleno endivijo, ki je zelo pozna sorta, ki pa prenese veliko nizkih temperatur. Najbolj priljubljena je dečkova glava, sorta, ki se zelo lepo tudi obeli. Edina novejša sorta na našem trgu je sorta Malan, odlična, zelo okusna srednje pozna sorta, ki jo ljudje še premalo poznajo, pa že ne vem več, kako dolgo se bo še lahko pri nas dobilo njeno seme.
Premalo pa poznamo in izkoriščamo visoko odpornost ko-drolistne endivije. Nepriljubljena je zato, ker se nekateri bojijo polžev, ki bi se skrili v narezljan in nakodran listni rob, a nimajo te endivije nič bolj radi kakor navadne. Predvsem pa mnogim deluje ta endivija zelo trdo, grobo. Pa ni res, njen list je zelo mehek, mehkejši kakor list ostalih
sort, lepo se obeli, predvsem pa je veliko odpornejša na vročino in jesenko vlago. Manj težav bo z njo, kakor si mislite.
Kako pa prenese mraz radič?
Najbolj poznana sorta letnega radiča Palla rossa, ki pa je lahko zelo zgoden (nižje številke ob imenu sorte), ali pa njegov pozni tip (ob imenu sorte boste našli višje številke), ki ga lahko na vrtu »skladiščimo« skoraj do pomladi. Vmes med njima po zgodnosti dozorevanja je še sorta Averto, ki je zelo stabilna, kar pomeni, da je vsako leto enaka, se ne spreminja (kar se rado dogaja pri sorti Palla rossa). Rdeče-listne sorte z okroglimi glavami imajo pogosto sprva po vzniku pa vse do oblikovanja glave povsem zelene liste. Naj vas to ne zbega in prestraši. Glava ima na koncu vedno rdeče liste. Pozne sorte še zdaj oblikujejo glave, zato ne bodite nestrpni.
Poleg rdečelistnih imamo tudi glavnate sorte s pegastimi listi, to sta Castel Franco in pa nekoliko novejša Palla Bianca. Obe sorti zdržita izredno dolgo v zimo, pogosto tudi prezimita. Zato seveda zdaj še ni sile, da bi ju pokrivali ali pospravljali v kleti.
Najprej moramo v jeseni porezati »štrucarja« bianco di milano (Milanski radič), hitro za njim pa tudi pan di zuccero (sladkorni radič). Ta dva radiča pa veliko temperatur pod ničlo ne preneseta.
Veliko premalo pa kontinentalni Slovenci sejemo prezimne sorte radiča, kot so Verona in Treviški z rdečimi listi, ter sorte Tržaški solatnik, Magdenburške korenine in Katalonski z zelenimi listi. Te sorte sejemo vse od druge polovice junija naprej direktno na stalno mesto. Med vrstami naj bo ravno tako 40 cm prostora, v vrsti pa ga redčimo le toliko, da rastline ne izpodrivajo ena druge. Treviški rad začne glavice zvijati že v jeseni, v tem primeru ga preredčimo na razdaljo 20 cm v vrsti.
Ponekod pa se na naših policah dobi tudi zelo zanimiva mešanica prezimnih radičev, kjer imamo različne sorte z različno oblikovanimi in obarvanimi listi. Saj veste, da je večbarvna zelenjava najbolj zdrava.
Pozno v jeseni, tik pred zimo, vse te pozne sorte radičev očistimo, odstranimo ostarele, bolne in poškodovane liste, pazimo pa, da srček ostane nepoškodovan. Nekoliko jih ogrnemo z vsake strani z zemljo, zato jih brez izjeme sejemo v vrste. Spomladi nas bodo zelo zgodaj razveselile čvrste ali manj čvrste glavice ali rozete. Takrat nam grenčina, ki mnoge moti, očisti telesa mnogih škodljivih snovi, ki se v nas nakopičijo čez zimo. zato naj vas ta grenkoba ne moti,
ampak je bodite veseli. Manj bo
grenak, če boste gredice teden do dva pred rezanjem zalivali.
Prezimne sorte radiča lahko tudi silimo, o tem pa kaj več naslednjič.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 18. novembra 2014
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Slavna ameriška pevka Patti Smith bo prihodnji mesec na osebno povabilo papeža Frančiška nastopila na tradicionalnem božičnem koncertu v Rimu. Koncert bo potekal 13. decembra v dvorani Auditorium Conci-liazione. Papež Frančišek in legendarna punk glasbenica Patti Smith, sta se letos že srečala v aprilu na trgu sv. Petra, kjer sta se tudi rokovala. Novica, da bo Smithova nastopila v Vatikanu, je sprožila mešane odzive pri raznih krščanskih skupinah, katoliška organizacija Portosal-vo pa je papeževo odločitev označila za "bogokletno", saj je znano, da je v njeni pesmi Gloria iz leta 1975 tudi sloviti verz: "Jezus je umrl za grehe nekoga, a ne zame." Ob Patti Smith bo na koncertu nastopila tudi redovnica Christina Scuccia, ki je zadnja zmagovalka italijanske verzije Sho-
wa the voice.
®®®
Popularna britanska glasbenica Ellie Goulding, ki je
zaslovela z uspešnicami, kot so Lights, Burn in How long will I love you, za prihodnje leto obljublja izid svojega novega že tretjega studijskega albuma. Njen zadnji album Halcyon je bil izdan v letu 2012, pevka v tem vmesnem obdobju ni veliko počivala, saj je sodelovala pri nekaterih
drugih glasbenih projektih. Posnela je duet z znano avstralsko raperko Iggy Azalea, sodelovala je tudi pri skladbi Outside, ki jo najdemo na novem albumu Calvina Harrisa. Pri nastajanju nekaterih skladb na novem albumu naj bi sodeloval tudi popularni
kanadski raper Drake. ®@®
Pred dnevi je v 58. letu starosti umrl eden izmed pionirjev rap glasbe Big Bank Hank. Big Bang Hank, s pravim imenom Henry Jackson, je skupaj s svojo skupino Sugarhill Gang objavil prvo ploščo tega glasbenega žanra. Jackson je skupino Sugarhill Gang ustanovil skupaj z Masterom Geejem in Won-derjem Micom. Leta 1979 so posneli veliko uspešnico Rapper's Delight. Album s to skladbo so prodali v večmi-lijonski nakladi in z njegovo pomočjo je rap postal eden izmed vodilnih žanrov v svetu popularne glasbe.
Popularna ameriška pevka Taylor Swift je postala prva pevka v zgodovini, ki je sama sebe zamenjala na prvem mestu uradne ameriške glasbene lestvice singlov. Zadnja uspešnica 24-letne pevke Blank Space se je s 13. mesta prebila na vrh lestvice in tako po štirih tednih s 1. mesta izpodrinila njeno prej-
Vroča linija Radia Ptuj
Bo v Ormožu še kdaj tovarna sladkorja?
V četrtek, 27. novembra, ob 16. uri z Natalijo Škrinjar!
V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji
Patti Smith
šnjo uspešnico Shake it off. Odlično pa gre tudi njenemu albumu z naslovom 1989, ki je že tri tedne zapored na prvem mestu lestvice albumov Billboard 200. Album so doslej prodali v dvemilijonski nakladi in je že na drugem mestu med najbolje prodajanimi albumu v letu 2014. Pred njo je le še Disneyev album Frozen, ki je pri 3,25
milijona prodanih izvodov. ®@®
Pevka Adele je zavrnila vabilo Boba Geldofa in odklonila sodelovanje v njegovem dobrodelnem projektu Band Aid 30. Pred nekaj dnevi so se na snemanju v londonskem studiu Sarm zbrali številni znani glasbeniki, med katerimi so bili tudi Chris Martin, Ed Sheeran, One Direction in Rita Ora. Zbrani zvezdniki so posneli novo verzijo uspešnice Do they know it's Christmas, s katero bodo zbirali sredstva za preprečitev širjenja virusa ebole. Novi verziji kaže odlično, saj je že po treh dneh postala najhitreje prodajana skladba v prvem tednu v letu 2014, v treh dneh so prodali kar 206.000 izvodov. Originalna skladba Do they know
Foto: splet
it's Christmas je bila izdana pred 30 leti, zapeli so jo George Michael, David Bowie, Duran Duran, Jody Watley, Paul Young, Boy George in drugi. Celotni prihodek so namenili borbi proti lakoti v Etiopiji.
V prodaji je tudi novi album Four popularne fantovske zasedbe One Direction. Prejšnji petek so objavili tudi že drugi singel z nove plošče. Gre za romantično balado z naslovom Night changes. Novi album bo naslednik njihovega zadnjega zelo uspešnega albuma Midnight memories iz leta 2013. Glede na število prednaročil novemu albumu kaže odlično, saj je na prvem mestu v kar 67 državah. Na albumu je seveda tudi hit singel Steal my girl, spot za omenjeno skladbo, v katerem nastopa tudi znani filmski igralec Danny DeVito, beleži že 33 milijonov ogledov. Fantje iz zasedbe One Direction, ki so do sedaj prodali že več kot 46 milijonov albumov, so pripravljeni tudi na novo glasbeno koncertno turnejo.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj « Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Svoboda & jaz
Dolgo (menda?) je že tega, kar sem pisal o takšni ali drugačni svobodi, ki jo ali je ne uživamo v sodobni družbi, pred kratkim pa sem za trenutek pomislil o svoji osebni svobodi, za katero si domišljam, da jo imam, ter o tem, kaj mi ta pomeni.
Kar tako, brez posebnega razloga, sem se rahlo ozrl po svojem trenutnem življenju in za hip me je navdalo nekakšno nenavadno zadovoljstvo. Ne zato, ker bi bil ne vem kako uspešen ali premožen, pač pa zato, ker sem se v tistem momentu zavedel svobode, ki jo uživam. Saj vem, da je to verjetno patetično in izzvenelo, ampak svoboda še zdaleč ni samoumevna. S tem sicer ne mislim fizične svobode, pač pa svobodo uma. Tisto svobodo, ki človeku omogoča, da brez zadržkov, brez okvirjev kakršnekoli ideologije ter brez strahu razmišlja in debatira o vsem. Šele kadar nič ni tabu in kadar nihče ni avtoriteta, lahko namreč govorimo o svobodi misli, in ta je po mojem mnenju neskončno dragocena, saj je redka. Ljudje bolj ali manj večinoma živimo v prikritem, a nenehnem strahu, saj moramo zaradi statusa, ugleda, dobrin ali tudi golega preživetja velikokrat početi stvari, ki jih ne maramo, ter govoriti tisto, v kar ne verjamemo.
Kako krasno je torej, ko strah enkrat postane odveč in obzorje izgubi meje tabujev? Ne, ne doživljam rožnate revolucije, niti ne mislim, da bi bilo zaradi tega treba ob svečani večerji na glas razglabljati o na primer svojih seksualnih fetiših; to je preprosto bonton. Gre za to, da se zavedaš, da lahko imamo ljudje različna mnenja, da so lahko nekatera mnenja bolj pravilna od drugih in da so nekateri lahko bolje izobraženi ali uspešnejši od tebe, a se kljub temu pred njimi ni treba s sklonjeno glavo klečeplaziti; medtem in med spoštovanjem je velika razlika. Gre za svobodo od mnenja drugih in za spoznanje, da za svoje življenje na koncu odgovarjaš sebi in svoji vesti.
Matic Hriberšek
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT
2.	ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
3.	SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WAKE ME UP - GARETH MALONE'S ALL STAR CHOIR
2.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
3.	STEAL MY GIRL - ONE DIRECTION
NEMČIJA
1.	ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
2.	SUN GOES DOWN - ROBIN SCHULZ FEAT. JASMINE THOMPSON
3.	FADE OUT LINES - THE AVENER
H
H
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
2.	I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMITH
3.	DAYS - AVICCI/ROBBIE WILLIMAS
4.	OUT LINES - THE AVENER
5.	ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
6.	PLAY BALL - AC/DC
7.	BLAME IT ON ME - GEORGE EZRA
8.	GERONIMO - SHAPPARD
9.	MY GIRL - ONE DIRECTION
10.	SUN GOES DOWN - ROBIN SCHULZ FEAT. JASMINE THOMPSON
11.	SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah	104^3 bo Janko Bezjak
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1S. novembra 2Q14
TOREK
pečenice, dušeno kislo zelje, krompir v kosih
ričet, jabolčna čežana
ČETRTEK
juha, testenine z mletim mesom, zeljna solata, čokoladne rezine
PETEK
gobova juha, pražen krompir, skutni zavitek
SOBOTA
polpete v čebulni omaki*, pire krompir, solata, puding
NEDELJA
juha, pečen polnjen piščanec, endivija vsoiati,ruiadaz banano**
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PONEDELJEK
porova kremna juha, mesni zavitek z zeljem, solata, sadje
*Polpete v čebulni omaki
Sestavine: 500 g mletega mesa, 1 manjša žemlja, 1 jajce, sol, poper, peteršilj, majaron, 1/2 prepražene čebule, 1 strok česna; omaka: 2 čebuli, sol, jušna kocka, žlička paradižnikove mezge, kisla smetana.
Mletemu mesu dodamo v mleku ali vodi namočeno in zmečkano žemljo, solimo, popramo, dodamo sesekljan peteršilj, strt česen, prepraženo čebulo in jajce. Maso dobro pregnetemo; če je preredka, dodamo drobtine. Masa naj počiva pol ure. Oblikujemo polpete (naredimo kroglico in jo sploščimo). Opečemo jih na vročem olju. Popečene polpete poberemo iz ponve in jih odlagamo na krožnik. V ponev zlijemo nekaj vode in dodamo jušno kocko. Posebej v posodi dušimo dve sesekljani čebuli; da bo hitreje razpadla, jo nekoliko solimo. Prilijemo omako, ki smo jo v ponvi, kjer smo pekli polpete. Prevremo in po potrebi sesekljamo s paličnim mešalnikom. Omako po okusu popramo, dodamo nekoliko mezge, vanjo položimo polpete in pokrite dušimo približno 10 minut. Postrežemo s pire krompirjem ali dušenim rižem in solato.
**Rulada z banano in čokolado
Sestavine: biskvit: 4 jajca, 80 g sladkorja v prahu, 1 vaniljin sladkor, ščepec soli, 50 g bele moke, pol žličke pecilnega praška; nadev: 2-3 banane, čokoladni namaz, marmelada.
Naredimo biskvitno testo iz 4 jajc, sladkorja in moke s pecilnim. Pekač obložimo s peki papirjem, vanj vlijemo biskvitno maso in jo poravnamo. Pečemo približno 17 minut pri 180 stopinjah Celzija. Na mizo razgrnemo kuhinjsko krpo, s cedilom nanjo posipamo sladkor v prahu. Ko je biskvit pečen, še toplega s peki papirjem vred na glavo obrnemo na kuhinjsko krpo in peki papir previdno odstranimo. Nekaj sladkorja v prahu posipamo še po vrhu, nato previdno zvijemo rulado skupaj s krpo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Ohlajen biskvit previdno razgrnemo. Po želji ga pokapamo z rumom. Polovico biskvita po želji namažemo s kako bolj kislo marmelado. Banane olupimo, konce odrežemo, da je »nadev« čimbolj enakomerno debel, in jih zložimo v vrsto na začetek biskvita, ki smo ga namazali z marmelado (da bodo potem, ko bo rulada zvita, v sredini). Nato rulado zvijemo samo toliko, da so banane zavite v biskvitu. Preostanek namažemo z nutelo (za lažje mazanje jo pogrejemo v mikrova-lovki) in rulado zvijemo do konca. Zavijemo jo v prozorno folijo in damo v hladilnik počivat (dokler nas ne zagrabi huda lakota).
KAREL ERBEN
SESTAVIL
EDI KLASINC
OPUŠČENA
NJIVA NA KRASU
PREDSEDNIK ZDA (BARACK)
TRGOVEC Z
DRVMI
EKONOMIST
KNJIŽEVNIK
BANOV NAMESTNIK
RASTLINA KOZJA BRADA (LJUDSKO)
NASELJE PRI RAKI
ELEKTRONSKA POŠTA
DARILCE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NARAVA ČUD (STAR.)
FILM Z LESLIE CARON
RAZLAGANJE
VEZIRJEV NAMESTNIK V STARI TURČIJI
SINTETIČNI ANESTETIK
TEKMOVALNA SKUPINA
ALFI NIPIČ
MAJHEN KANAL
HRVAŠKO MESTO
STALNI NAROČNIK
IZRASTEK NA GLAVI
ČILSKI PISATELJ
TROPSKA RASTLINA, KASAVA
POSODA ZA
PEPEL UMRLEGA, ŽARA
DEDNA POSEST
POSLANKA (EVA)
SIMON JENKO
POŽIRALNIK
GEOLOG (FRANC)
POGUBA, ZATRTJE
DEJANJE,
AKT (REDKO)
RUSKO PECIVO
POTOK PRI PARADIŽU
MORALNO NAČELO ALI NAUK
ALENKA ZUPAN
SMUČARKA-DORNIG
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HARPUNA
TURŠKI PLEMIČ
KANON
ČUTILO ZA VID
ZADRŽANO IZVAJANJE
ARKADA
PRAVNIK (VLADIMIR)
OLGA GERE
RUDI CARRELL
VINAR, KLETAR
LOVEC S SOKOLI
DOMAČA MOLZNA ŽIVAL
IZDELOVALEC KAP
IZ
BESEDE KAPRA
NAŠ ZDRAVILEC (MARJAN)
SRAMEŽLJIVOST
UGANKARSKI SLOVARČEK: BANIČ = slovenski ekonomist (Ivo), DONOSO = čilski pisatelj (Jose), KAJMAKAM = vezirjev namestnik v stari Turčiji, OSOLE = slovenski geolog (Franc), PIROG = rusko pecivo, PORED = opuščena njiva na Krasu, RAVNO = naselje ph Raki, ŽITEK = slovenski pravnik (Vladimir).	was <3A3aogo	<avn^os <gm0N3 ^3i|Z ^Qao <Qi
-riNaiia 'V9V '3A1S0 'VNvroa 'zv 'lAiaznvaoiAi 'soaid 'raa 'rs Idui 'VNiaaa 'VNun 'vwinviai 'svi 'iNBNoav '>h30ivnv» 'niwoaon 'aaioavis 'oiNva 'uvauq 'viAivao 'aaaod :ouabjopoa sxnvzihx 31 Aausaa
X
torek • 18. novembra 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se ...
... da so se v najbogatejši občini tod naokoli odločili pošteno povečati sejnine in odbornine. Ja, iz polne riti je lahko srati. Ko pa bo kdaj kaj poplavilo, pa bo že država pomagala.
... da pa so v prej omenjeni občini za razliko od svojih prekodravskih sosedov vsaj toliko fer, da so si prihodke prihodnjih štirih let enakomerno porazdelili.
... da bi nam združevanje zavodov, s katerim je grozil javni minister, lahko prineslo zanimive rešitve. V gledali-ško-športnem zavodu bi lahko za nogometaše uvedli redne gledališke treninge, kako se čim prepričljiveje metati v svojem kazenskem prostoru in glumiti neznosno bolečino, gledališčnikompa tudi ne bi škodilo, če bi med malico malo potelovadili.
... da bi si završki žogobr-carji ob splošnem točkovanju želeli še eno kategorijo ocenjevanja: umetniški vtis. Na tej lestvici bi bili na samem vrhu ...
... daje bivši župan Poetovi-one po dvanajstih letih končno okusil sladkosti malega človeka. Skupaj z upokoje-
nim adjutantom sta razglasitev 15. princa karnevala spremljala stoje in iz zadnje vrste.
... da so v Poetovioni tokrat prej asfaltirali stransko Per-šonovo kot glavno Volkmer-jevo ulico. Baje zato, da je ne bi pod težo tovornjakov že takoj poškodovali, nikakor pa ne zato, ker je v Perošnovi doma tudi novi župan.
... da ob odprtju novega de-lovišče na pomožnem igrišču mestnega stadiona v Poetovi-
oni nekateri ugibajo kaj neki bo na tem prostoru nastalo: alipoligon za mlade športnike ali poligon za deseteroboj mestne svetnike.
... da se v šterntalski občini tudi po volitvah dogajajo strankarske zdrahe. To se je poznalo tudi na nedavnem odprtju obnovljenega središča Cirkovc, kjer ni bilo ne župana, ne direktorja občinske uprave. No ja, nekateri ju baje sploh niso pogrešali.
Vidi se...
... da so Talumove strateške usmeritve resnično usmerjene v lahkoto prihodnosti. Če lahko sklepamo po tem, kar je bilo opaziti na nedavnem praznovanju v rokah predsednika uprave, je bombaž še lažji od aluminija, pa tudi potrošnja elektrike je pri njegovi proizvodnji bistveno nižja.
Foto tedna • Bralci fotografirajo

, V]
■ ;	. .77
4' ©
Foto: Mitja Horvat
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Naj bo pražen ali pire, dober je,« je ob današnji fotografiji tedna, ki je kar lep čas čakala na objavo, pripisal avtor Mitja Horvat in še dodal, da je na posnetku njegov prijatelj Vitko Kralj iz Spuhlje.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	oo
Bik	V	©©	€€	ooo
Dvojčka	VV	©©©	€	oo
Rak	VV	©©©	€€	o
Lev	VVV	©©	€	ooo
Devica	V	©©©	€€	o
Tehtnica	VVV	©	€€€	oo
Škorpijon	V	©©©	€€	o
Strelec	VV	©	€€€	oo
Kozorog	V	©©	€€€	o
Vodnar	VV	©©©	€	oo
Ribi	VVV	©©	€€€	ooo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 25. novembra do 1. decembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik		
Torek, 25. november		
10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pekovska
delavnica z učenci Minke Namestnik Sonje v sodelovanju s Francetom Levstikom
17:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Na poti k sebi, predavanje Jasne Matjašič Kako s pomočjo prebave čustev do več energije Sreda, 26. november
9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: kopalni izlet v terme Radenci
11:00 Skorba, Dom krajanov: srečanje starejših občanov občine
Hajdina, starih nad 70 let 13:00 Ptuj, Mestni kino: Z dojenčkom v kino, projekcija filma Dva
dneva, ena noč 18:00 Podlehnik, športna dvorana: polfinale prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio Tednik Ptuj 18:00 Ptuj, Qlandia: Življenje brez obžalovanja, predavanje
mag. Zmaga Godine Ostanite povezani s prijatelji 18:00 Tinje, knjižnica: praznična delavnica ustvarjanja božične dekoracije
18:30 Makole, knjižnica: predavanje Sonje Plaznik, Odgovorni smo za svoje zdravje, o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja
19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Huda pokušnja, skladatelj in harmonikar Bratko Bibič, predstavitev knjige Harmonika za butalce, in vinarstvo Turčan 19:00 Ptuj, Narodni dom: letni koncert Uživajmo v petju, Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj z gosti Četrtek, 27. november
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Romane Erce-govič, Vedno te ima nekdo rad, za šole in izven, ob 17.00 zaključena predstava 16:30 Hajdoše, dvorana PGD: delavnica adventnih venčkov in
aranžmajev, KD Valentina Žumra Hajdoše 17:00 Ptuj, grad, romanski palacij: prireditev ob 10. obletnici delovanja programa Varna hiša Ptuj, kulturni program, Glsbena šola Karol Pahor, Plesna šola Mambo in Ana Karneža
18:00 Ormož, bela dvorana Grajske pristave: koncert učencev
Glasbene šole Ormož 19:00 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: komedija Srečno ločena, Violeta Tomič in Iztok Valič Petek, 28. november
17:00 Ptuj, Biotehniška šola Turnišče: veliko letno srečanje Kluba
soustvarjalcev oddaje Spoznajmose.com ob 250 oddaji 18:00 Slovenska Bistrica, telovadnica SŠ: dobrodelni koncert Lions kluba Slovenska Bistrica Mestni kino Ptuj
Sreda, 26. november: 13:00 Z dojenčkom v kino; Dva dneva, ena noč.
Četrtek, 27. november: 19:00 Igre lakote: Upor, 1. del. Petek, 28., in nedelja, 30. november: 16:00 Škatlarji; 18:00 Dolga pot navzdol; 20:00 Igre lakote: Upor, 1. del. Sobota, 29. november: 16:00 Škatlarji; 18:00 Dolga pot navzdol; 20:00 Kino koncert, Skarabej, Boris Magdalenc - hang in Matija Krečič - violina, afriški in arabski ritmi, meditativni trans, klasika.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
»Človek mora biti sam, da bi spoznal druge.« Ivan
Cankar
»Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj.« Kitajski pregovor
»Misli, a dopuščaj tudi drugim, da mislijo.« Rex
Richards
»Malce zdravega razuma, malce strpnosti, malo humorja - kako prijetno bi se potem dalo živeti na tem našem planetu.« William Somerset Maugham
»Ne glej na to, kolikim ljudem si všeč. Če nisi všeč slabim, to pomeni, da si pohvaljen.« Seneka
»Prednost samote je v tem, da človek vsaj ve, v kakšni družbi je.« Žarko Petan
»Vedno je tako: globlje spoznanje drugega je mogoče le ljubečim ljudem.« Johann Wolfgang Goethe
»Vedno je tako: globlje spoznanje drugega je mogoče le ljubečim ljudem.« Johann Wolfgang Goethe
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 25. novembra 2Q14
Ljubljana • Ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah
Mladi v parlamentu o državljanski vzgoji
Sredi novembra so Državni zbor zavzeli mladi parlamentarci - učenci in dijaki, ki so se udeležili konference o participaciji otrok in mladostnikov. Dogodek so pripravili Zveza prijateljev mladine Slovenije, varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije v sodelovanju z Državnim zborom ter tako obeležili 25 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah.
Konference so se v okviru Otroškega parlamenta udeležile tudi tri predstavnice ptujsko-ormoškega območja: Zala Tovornik iz OŠ Mladika in Lea Medik ter Nika Po-lak iz OŠ Središče ob Dravi. Mladim razpravljavcem so se pridružili tudi nekateri predstavniki vladnih in drugih organizacij. V razpravi je bilo podanih kar nekaj predlogov, med drugim ta, da bi v osnovnošolski program uvedli več državljanskih vsebin, v srednjo šolo pa predmet Državljanska vzgoja. V drugem delu je bil predstavljen projekt Zagovorništvo, ki je na šolah za zdaj le malo
poznan. Na predlog enega izmed učencev se bodo povezali s TOM-telefonom in tako mladim, potrebnim pomoči, predstavili tudi to možnost. V zadnjem delu je predsednik republike Borut Pahor vse v dvorani pozval, da se opredelijo glede vprašanja znižanja starostne meje za udeležbo na volitvah na 16 let. Po glasovanju je bila večina za znižanje meje, manjšina proti, veliko pa se jih je glasovanja vzdržalo. Pahor je razpravo mladih ocenil kot zelo zrelo in strpno, izrazil je tudi pozitivno presenečenje nad sposobnostjo argumentacije navzočih.
Foto: VH
Na fotografiji od leve: Zala Tovornik, Vojka Havlas, Nika Polak, Lea Medik
Vsi sklepi konference bodo poslani tako na šole kot na pristojne naslove v upanju, da obljubljeno sodelovanje z vlado in ostalimi
Ptuj • Tradicionalni slovenski zajtrk na Olgici
Župan podaril stekleničko svojega medu
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, smo letos obeležili v petek, 21. novembra 2014, ko smo imeli tudi na OŠ Olge Meglič tradicionalni slovenski zajtrk. Na lepo pogrnjenih mizah so nas čakali domači kruh z maslom, med, mleko, posušeno sadje ter oreščki.
Dan je bil še posebej svečan, saj nas je obiskal pomemben gost, in sicer župan Miran Senčar, obiskala pa nas je tudi novinarska ekipa lokalne televizije PeTV. Na začetku je nekaj besed spregovorila naša ravnateljica Helena Ocvirk, nato pa je vse prisotne pozdravil tudi župan, ki nam je podaril stekleničko domačega medu iz lastnega čebelnjaka. Počaščeni in veseli smo bili njegove prisotnosti. Po županovem nagovoru je Daša Stanka Mogu iz 8. a razreda povedala še nekaj o tradicionalnem slovenskem zajtrku in o prednosti lokalno pridelanih živil.
Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem
Tradicionalni zajtrk
hrane ter spodbujanje zavedanja o pomembnosti domače samooskrbe. Tudi na naši šoli se trudimo držati
načel zdravega življenja, kar počnemo s številnimi projekti, in sicer z zdravo šolo, eko šolo, zdravim življenj-
skim slogom, shemo šolskega sadja itd. Monja Sabotin Preac, 7.
	t-
	
	irt
	CM
	*
	tU
	oc
	o
	1-
08:00 Kmečki praznik na De strni ku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL
18:00 Seja sveta Dornava- V ŽIVO 19:00 Srečanje ljudskih pevcev v Majšperku 20:30 Kronika iz občine Destrnik 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
TV
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več ria TTX straneh SIP TV
08:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 10:00 Srečanje DU Marjeta 18:00 Starše-Revija PZ Colnarrčeue plakete 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 23:00 Video strani
08:00 Martinovanje na Polenšaku 10:00 Srečanje ljudskih pevcev v Majšperku 12:00 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Dornava-Dan Rudolfa Maistra 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
službami ne bo ostalo le na papirju.
Vojka Havlas, regijski koordinator Otroškega parlamenta za ptujsko območje
Jernej Brenhotc
poučevanje pieb
Grand Horn Primus Terme Ptuj
Štajerski
NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE
Glasujem za plesni par:
Ime in priimek plesalca:_
Ime in priimek plesalke:_

Ime in priimek glasovalca: _
Naslov:_
Tel. številka:_
Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj

Foto: arhiv OS
in Maša Travnikar a, OŠ Olge Meglič
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM odojke, težke 30 kilogramov. Tel. 051 42 32 60._
PRODAM deske, debeline 25 mm, cena 1 20 EUR 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, bruna. Možna dostava na dom. Informacije na tel.
040 351 580._
PRODAM prašiče v teži približno 100 kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197.
AVTOMOBILIZEM
Ugodno prodam avtomobil Renault Megan Coupe modre barve, letnik 1998, registriran in vozen; telefon 031 635 558.
RAZNO
ZARADI selitve ugodno prodam regal za dnevno sobo in nekaj drobnega pohištva. Tel. 041 915 368.
Koncert
KLAPE SUFIT
Petek28. 11. 2014 ob 19.00 uri
Večnamenska dvorana pri Osnovni šoli JURŠINCI.
Koncert organizirata: Občina JURŠINCI in KUD Dr. AntonSIodnjak JURŠINCI.
Vstopnina: 10 EUR
PREDPRODAJA VSTOPNIC:
Okrepčevalnica PRI DARINKI Juršinci, Bar KAUČIČ Juršinci, Bar ŽABICAGabrnik, Okrepčevalnica PUMPA Juršinci, Okrepčevalnica PRI STOLPU Gomila, Trgovina in Bar MASTEN Polenšak, Gostišče SIVAČAPLJA-Trnovskavas, Mesarstvo VALENKO - Dornava, Tajništvo Družbe RADIO TEDNIKPTUJ ter TRI URE PRED PRIČETKOM KONCERTA.
PRISRČNOVABLJENI!
torek • 25. novembra 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Generalni pokrovitelj
Perutnina Ptuj
Družba Radio Tednik Ptuj ter občine Ptuj, Dornava, Destrnik, Središče ob Dravi, Cirkulane, Markovci, Zavrč, Hajdina, Ormož in Podlehnik
vabijo na drugo polfinalno prireditev
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. ¿>
Na 2. polfinalni prireditvi bodo nastopili!
1.	Nuša Bezjak, pesem Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OS Dornava),
2.	Luka in Spela Anžel, pesem Adija Smolarja »Punčke mamine« (OS Destrnik),
3.	Jana Jelovica, pesem Tinkare Kovač »Spet« (OSSredišče ob Dravi),
4.	Nejc Kralj, pesem Borisa Kovačiča »Tri planike (OS Cirkulane),
5.	Eneja Zupanič, pesem Majde Sepe »Med iskrenimi ljudmi« (OSBreg),
6.	Mateja Horvat s pesmijo Nine Pušlar »Kdo še verjame« (OS Markovci),
7.	Minea Gabrovec s pesmijo Saše Lendero »Levinja« (OSZavrč),
8.	Lana Varžič s pesmijo Tanje Žagar »Hvala ker si ob meni ti« (OS Hajdina),
9.	Zala Cunk in Spela Prejac, pesem Tanje Ribič »Zbudi se« (OS Ormož),
10.	Kaja Rutar s pesmijo Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OS Olge Meglič),
11.	Ela Herga, pesem Alenke Godec »Življenje je lepo« (OS Dornava),
12.	Emma Sator s pesmijo Hajdi »Naš kuža« (OS Olge Meglič),
13.	Ana Prešeren s spremljavo Lare Sakelšek in Neže Feguš, pesem Tinkare Kovač »Spet« (OSPodlehnik).
Vabljeni v SPORTNO DVORANO OS PODLEHNIK, dne 26.11. 2014 ob 18.00 uri. _
Štajerski
Veselimo se ponovnega druženja z vami.
,S'l04i3
www.radio-tednik.si
predstavitev in degustacija mladih vin
11.12.2014
od 17.00 do 20.00
v Ocentru na Ptuju
eni idi
i no mlado
Vabljeni! Welcome! Willkommen!
VSTOPNINA!
©.acenter ft"™ ^ST g! JL = t ES
PTUJSKA TELEVIZIJA

Torek 25.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhin ica, pon.
9:50 Otroc razmišljajo o strahovih, pon. _.J0 Biser narave, pon. 0:25 Info kanal
1:00 Glasbena 8 (slo), 37. oddaja, pon. 1:35 Modro. pon. 2:00 Regi IVOrmož, pon 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:20 info kanal 6:15 Info kanal 6:35 Kuhiniica 7:00 Naj atlet 2014, pon. 7:30 Otroci razmišljajo o strahovih, pon. 7:35 Info kanal 8:00 Ptujska kronika
t:2Q Obiskali smo sonček in sožitje, pon. ¡00 Pregled tedna, pon. 9:20 Film Campus, pon. 9:25 Glasbena i (tuja), 36. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon.. .
20l55 Povaffna^STte^arlarnov, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda 26.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o strahovih, pon. 0:00 Bogastvo okusov podeželja, pon. 0:35 Info kanal
1:00 Glasbena 8 (tuja), 36. oddaja, pon.
1:35 Modro, pon.
2:00 PomursKi tednik, pon.
2:30 Pregled tedna
3:00 Ptujska kronika, pon.
3:20 Info kanal
4:00 Gostilna »Pri Francet«, 105. oddaja, pon. 5:00 Info kanal 6:35 Kuhinjica
7:00 Cista umetnost, 37. oddaja, pon. 7:30 Otroci razmišljajo o strahovih, pon 7:35 Info kanal
8:00 Ptujska kronika _ _ 8:20 Povabilo na kavo: dr. Štefan Celan 9:15 Tekma za svetovni pokal v plezanju, pon. 9:25 Glasbena 8 (slo), 37. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
2S12O feilznfškfpark vfieštnem vrhu 20:30 Mura Raba, 14. oddaja 21:00 Svetovni dan spomina na žrtve
prometnih nesreč, pon. 21:15 Tekma za svetovni pokal v plezanju, pon. 21:30 To bo mojnokliC:
Inženir informatike, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:20 Rod TV Gorišnica 23:20 Inf kanal
Četrtek 27.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon.
9:25 Kuhinjica, pon.
9:50 Otroci razmišljajo o strahovih, pon
0:00 Železniški pare v Mestnem vrhu, pon.
0:10 Info kanal
1:00 Glasbena 8 (slo), 37. oddaja, pon. 1:35 Modro. pon. 2:00 Regi IV Ormož, pon 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:20 Info kanal 6:35 Kuhinjica stvoi
iMa, .pon.
7:35 Otroci razmišljajo o strahoviti, pon 8:00 Ptujska kronika 8:20 Kako so kuhale naše babice
pri Sv. Vidu, pon. 8:50 Tekma za svetovni pokal v plezanju, pon. 9:00 Pregled tedna
9:20 Ptujske odrske deske, 17. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Glasbena 8 (tuja), 37xoddaja 20:55 Povabilo na kavo: dr. Štefan Celan, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spremljate na lahko tudi ra T2 in SIOLTV
ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
IZOLACIJA vlažnih zidov z strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10 - letno GARANCIJO. HAK PLUS d.o.o., Do-brovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus. grad.izolacije@gmail.com.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2° 104,3
www.radio-tednik.si
'iMSägaSSÖ Štajerski
rorovnuiRflGEncun	J
Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila.
V zgodnjih jutranjih urah (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj) se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas za obisk
www.tednik.si
božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenih preko 50 božičnih stojnic, ki se šibijo po raznimi dobrotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah.
Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena
po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika)
Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja.
Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list.
Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si
tednik@tednik.si
Destrnik • Zaradi sevanja bazne postaje preplah med občani
Okrog bazne postaje ljudje zbolevajo za rakom
»Ne vem, mogoče je samo naključje, da je v okolici bazne postaje toliko obolelih za najrazličnejšimi vrstami rakavih obolenj, ali pa za tem res stoji sevanje postaje. Zato si želimo, da se opravijo študije in raziskave, saj bi tako bili veliko mirnejši in ne bi živeli v tako velikem strahu,« pravi Nada Zupanič iz Jiršovcev, ki živi 300 metrov od bazne postaje.
Bazna postaja v Strmcu pri Destrniku, ki jo je Telekom Slovenije postavil osem let nazaj, med vaščani vzbuja bojazen, da oddajniške antene z elektromagnetnim sevanjem škodujejo zdravju, dolgoročno pa povzročajo morda tudi rakasta obolenja. V okolici naj bi namreč v letih po postavitvi bazne postaje vaščani množično obolevali za rakom, čeprav v preteklosti tega ne pomnijo. Po besedah Nade Zupanič, ki so ji rak odkrili letos, v bližini skorajda ni hiše, kjer se ne bi vsaj eden boril z nevarno boleznijo. Zato se ji poraja dvom, ali je vzrok tudi v sevanju bazne postaje. »Ne vem, mogoče je samo naključje, da je v okolici bazne postaje toliko obolelih za najrazličnejšimi vrstami raka ali pa za tem res stoji sevanje postaje. Zato si želimo, da se naredijo študije in raziskave, saj bi tako bili veliko mirnejši in ne bi živeli v tako velikem dvomu,« pravi 57-letna domačinka in še doda, da bi študije in meritve moral opraviti nekdo nevtralen: »Če bi jaz nekaj zgradila, bi zagotovo to zagovarjala. Zato sem mnenja, da bi to moral opraviti nekdo nevtralen, ne pa Telekom.«
S tem se strinja tudi domačin Bojan Potrč: »Nekoliko nenavadno je, da se je res v tako ozkem območju naenkrat pojavilo toliko različnih vrst rakavih obolenj, ker je v preteklosti bilo tega znatno manj. Ker sovpada z nastankom bazne postaje, se poraja strah, da je to od tega. Hvala bogu pri nas do zdaj nimamo nobenih zdravstvenih težav, vseeno pa živimo v strahu, zato bi si želeli, da se čimprej ustvari neko strokovno mnenje o tem.«
Okoliških prebivalcev za soglas-■ ■ ■■■
je niso zaprosili
»Lani je bitko z rakom izgubil moški, letos pa komaj 49-letna domačinka. Nekateri niti nočejo priznati, da so zboleli za rakom,« še pravi pretresena domačinka, ki sicer priznava, da sevanje bazne postaje najverjetneje ni edini vzrok za nastanek te krute bolezni.
Vindiš: »Iz pogodbe ni razvidno, koliko je sevanja v prostor«
Za komentar glede morebitnega škodljivega vpliva bazne postaje v Strmcu pri Destrniku smo povprašali tudi župana občine Destrnik Vladimirja Vindiša. »Ne morem z gotovostjo trditi, da je z bazno postajo v Jiršovcih kaj narobe. Občani pač povezujejo pojav večjega števila bolnih z rakom z bazno postajo. Občina se je odzvala in poslala lastniku, Telekomu, zahtevek, da opravi meritve, ali pa naj vsaj posreduje meritve o sevanju, če jih ima, da z njimi seznanimo občane,« je dejal župan in še dodal, da je občina z operaterjem podpisala 10-letno pogodbo: »Vendar iz podpisanega ni razvidno, koliko je sevanja v prostor, prav tako ne, ali je aparatura takšna, ki bi imela čim manjši negativen vpliv na okolico. Podpis te pogodbe je bil pred mojim prihodom na občino. O pogodbi sem se seznanil šele po pogovoru z občani Jiršovcev in Strmca.«
Vaščani si želijo, da bi se opravile strokovne študije in raziskave o sevanju bazne postaje.
Da Nada in Bojan nista edina, ki živita v strahu pred morebitnim nevarnim sevanjem baznih postaj, dokazuje tudi dejstvo, da so povsod po Sloveniji že nastale številne iniciative proti gradnji baznih postaj. Ob tem se nam je še porodilo vprašanje, ali so izvajalci za postavitev bazne postaje v občini Destrnik okoliške domačine zaprosili za kakšno dovoljenje oz. soglasje. A sta nam tako Nada kot Bojan zatrdila, da ni bilo tako. Nada, ki je sicer od bazne postaje oddaljena približno 300 m, pa je še prepričana, da bi bazno postajo lahko postavili daleč od ljudi.
Telekom miri: »Izmerjene vrednosti so dosti nižje od mejnih«
Za vprašanja in pojasnila glede morebitnih škodljivih posledic sevanja bazne postaje v občini Destrnik smo se obrnili na Telekom Slovenije. Nataša Osolnik iz Službe za odnose z javnostmi je dejala, da je bila pri načrtovanju omenjene postaje izdelana ocena vplivov postaje na okolje, za pridobitev uporabnega dovoljenja pa so bile
izvedene tudi dejanske meritve v Sloveniji akreditiranega izvajalca, ki so pokazale, da so izmerjene vrednosti dosti nižje od mejnih in postaja ne predstavlja pomembnega vir elektromagnetnega sevanja: »Slovenska zakonodaja je v primeru mejnih vrednosti elektromagnetnega valovanja tudi do desetkrat strožja od zakonodaje, ki velja drugje v EU. Ob tem v Telekomu Slovenije v svoje delo vključujemo tudi najsodobnejše tehnične rešitve, ki temeljijo na minimiziranju tovrstnih
vplivov in zagotavljajo varno uporabo storitev mobilnih telekomunikacij. Ob upoštevanju teh meril in zagotavljanju odgovornega umeščanja baznih postaj v prostor vse raziskave na tem področju izkazujejo varno uporabo modernih tehnologij,« je pojasnila Osolnikova.
»Bližje kot je postaja, manjši je vpliv mobilnega telefona pri uporabi na posameznika«
Po besedah Osolnikove je postopek glede načrtovanih baznih postaj sledeč: »Pri vsaki novi načrtovani bazni postaji zunanja, za to poo-
blaščena institucija, izdela projekcijo najvišjih možnih obremenitev. Pred začetkom delovanja pa se na vsaki bazni postaji opravijo še meritve na terenu, kar je osnova za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ob izvedbi meritev, potrebnih za pridobivanje uporabnega dovoljenja, imajo krajani tudi priložnost, da sodelujejo pri izbiri za to pooblaščenega izvajalca ali pa da sami predlagajo dodatne točke, kjer bi po njihovem mnenju potekala merjenja.« Po zagotovilu Osolnikove je Telekom Slovenije tudi za bazno postajo na Destrniku pridobil vsa potrebna dovoljenja in soglasja, skladno z upravnim postopkom, kot ga določa zakonodaja.
Sicer pa je še dejala, da je sistem mobilnih telekomuni-
Osebna kronika
Rojstva: Anja Ša-uperl, Žikarce 23 a, Zgornja Korena - deček Alen; Jasna Vinko, Starše 76 t, Starše - deklica Asja; Eldina Canovic, Lackova cesta 101, Maribor - deklica Jasmina; Natalija Hren, Podlehnik 5 c, Podlehnik - deček Tian; Janja Kafer, Majšperk 32, Majšperk - deklica Neža; Polona Vaupotič, Ptujska Gora 50 b, Ptujska Gora - deklica Alina; Irena Filipič, Bučkovci 36, Mala Nedelja - deklica Klara; Sabina Škripač, Oreš-je 35, Ptuj - deklica Žana; Amela Topalovic, Gozdna ul. 1, Rogaška Slatina - deklica Manuela; Polonca Nedeljko, Sakušaka 31 a, Juršinci - deklica Ela; Julijana Klinc, Spu-hlja 67, Ptuj - deček Žiga.
Umrli so: Emilija Majcenovič, roj.
ri
Emeršič, Dolane ** 20 a, roj. 1931 -umrla 13. novembra 2014; Jožef Lešnik, Kungota pri Ptuju 21, roj. 1946 - umrl 15. novembra 2014; Jožef Levičnik, Ptuj, Pivkova ulica 13, roj. 1937 - umrl 7. novembra 2014; Jožef Skuhala, Sveti Tomaž 26, roj. 1939
-	umrl 16. novembra 2014; Rudolf Ber, Dobrina 64, roj. 1944 - umrl 14. novembra 2014; Antonija Merc, roj. Žu-mer, Hajdoše 54, roj. 1922
-	umrla 16. novembra 2014; Nada Širovnik, roj. Panikvar, Ptuj, Kraigherjeva ulica 17, roj. 1930 - umrla 17. novembra 2014; Franc Petek, Formin 33, roj. 1929 - umrl 18. novembra 2014; Martin Letonja, Ptuj, Orešje 178, roj. 1926 - umrl 17. novembra 2014; Justina Perkovič, roj. Pernat, Starošince 28, roj.1935 - umrla 16. novembra 2014; Elizabeta Novak, roj. Škraban, Ormož, Ulica dr. Hrovata 1, roj. 1933 - umrla 19. novembra 2014; Anton Božičko, Kočice 45, roj. 1953 - umrl 14. novembra 2014.
kacij zasnovan tako, da morajo biti bazne postaje v bližini uporabnikov - bližje kot je postaja, manjši naj bi bil vpliv mobilnega telefona pri uporabi na posameznika.
Monika Levanič
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves svečan.
Danes bo v višjih legah in na Primorskem pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, ob morju okoli 5, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo od 2 do 8, v krajih s sončnim vremenom pa od 12 do 16, na Primorskem do 16 stopinj C.
Obeti
V sredo se bo pooblačilo tudi na zahodu države. V četrtek bo oblačno, ponekod v južni in zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo.
Foto: ML