OBVESTILO O RAZISKAVANJU PLEISTOCENA
V RADOVLJIŠKI KOTLINI
Anton Grimšičar
V zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Savi je pričel docent D. Kuščer
tudi z geološkimi raziskavanji pleistocena v radovljiški kotlini. Pregledal
je dolini obeh Sav od Javornika pri Jesenicah in od Obrn nad Bohinjsko
Belo preko Radovljice do Globokega pri Otočah. Ugotovil je, da' so čelne
morene pri Radovljici odložene na starejšo — šmidolsko — prodnato
teraso, medtem ko pokriva mlajšo — radovljiško — teraso ledeniškorečni
prod, iz katerega gledajo morenske kope. Pri nadaljnjih preiskavah sva
ugotovila, da glina ob Jezernici (odtok Blejskega jezera) ni miocenska
sivica, kot je vrisano na Vettersovi karti (1933), ampak pleistocenska je-
zerska glina. Tudi ob Savi Bohinjki najdemo pri Ribnem pasovito glino,
ki jo je ledenik lepo nagubal.
Pozneje sem vse področje ponovno pregledal in pri tem ugotovil še
več drugih dejstev, ki jih ne moremo spraviti v sklad z opazovanji
Ampfererja in Brücknerja. Na več mestih nahajamo razen
spodnjih in zgornjih moren manj tipične srednje morene, ki verjetno
pripadajo nekemu poledenitvenemu sunku s hitrim umikom. Pod temi
neizrazitimi srednjimi morenami in nad njimi se pojavljajo ob Savi
Bohinjki lepe pasovite gline. Pod srednjimi morenami opazujemo pone-
kod v pasovitih glinah rahle fleksure in prelome, ki so zelo verjetno
posledica ledeniškega pritiska. Kjer ni srednjih moren, je v pasovitih
glinah okrog pol metra debel pas močno zgrbančene gline.
Ob Savi Dolinki so razviti namesto pasovitih glin peski in deltaste
plasti ravno tako v dveh serijah, ki jih ločijo sledovi srednjih moren.
Mlajši zasip torej ni tako enoten kot je mislil Ampferer (1917),
ampak je sestavljen iz različnih pleistocenskih sedimentov, delno celo
starejših od spodnjih moren. To kaže, da moramo v radovljiški kotlini
razlikovati več poledenitev ali vsaj poledenitvenih sunkov.
Tudi v dolini Radovine zasledimo trojne morene z vmesnimi plastmi
proda, peska in pasovitih glin. V Krnici so pasovite gline pod srednjimi
morenami zaradi pritiska ledenika premaknjene. Morenske nasipe, ki
izvirajo od dolinskega ledenika, sem našel tudi v suhi dolini »Na poljani«
med Radovino in Dolinsko Savo. Radovinski ledenik je bil mnogo krajši
od bohinjskega ledenika.
Ob Savi Dolinki so morene redke. Morenski nasipi, ki segajo do
bregov doline Radovine, predstavljajo skrajne morene dolinskega lede-
300
nika. Da bi segal dolinski ledenik dalje od Žirovnice, ni nobenih jas-
nih znakov.
Obseg največje poledenitve nakazujejo feretizirane morene na ob-
robju radovljiške kotline in eratski bloki v dolini Save. Navzdol od Otoč
in Kamne gorice nisem našel sklenjenih ostankov moren in blokov.
Ostanke svežih moren brez zaključnih čelnih nasipov pa najdemo celo
dober kilometer naprej, kakor navajajo dosedanji raziskovalci.
Na podlagi teh ugotovitev moremo glacialne in interglacialne pleisto-
censke sedimente v savski dolini primerjati s stanjem, ki ga je ugotovil
W i n k 1 e r (1926) v soški dolini na Tolminskem in S r b i k (1941) v
dravski dolini na Koroškem.
Pri določitvi pripadnosti sedimentov nam bo delno pomagala pelodna
analiza. Več podatkov o tem bo dalo novo odkritje pasovitih glin v glino-
kopu Bobovek pri Kranju, kjer so našli v pesku med pasovito glino fosil-
ne ostanke pleistocenske favne.
3011