Slovesno razglasim
pred tem visokim zborom, slovensko in jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.
dr. /-'nim f Dur.ir. 26. dccumhr.i 1990 m slovesni seji slovenskega parlamentu
LETNIK XLII
JANUAR-FEBRUAR 1991	ŠT.1&2 N0.1&2
HAPPY BIRTHDAY !
SUVERENA SLOVENIJA
ROJENA 23. DECEMBRA A.D. 1990
SREČNO NOVO LETO - MOJA DOMOVINA
SLOVENIJA !
Domovina, moj rojstni kraj, starši, sestre in bratje, sorodnikov cela vrsta, prijatelji, gore v soncu, čarobne doline, reke in potoki, jezera, ceste in poti, hiše in hišice, nagelj na oknu.
Vse diši po domače in nikjer ni lepših gozdov, travnikov in livad. Smeh in petje, vriskanje odmeva od vse povsod.
Moja domovina je tam, kjer je moje srce. Veliko veselja je bilo, pa tudi žalosti - toda zdaj je napočil nov čas za Tebe. Še nikoli nisi bila tako občudovana - lepa in polna življenja. Zvonovi Ti zvonijo v pozdrav in skozi rosne oči si videti kot nevesta zavita v pajčolan.
Zdaj se sklepa Tvoja nova bodočnost. Bog Ti daj vse najlepše! Tvoji otroci so navajeni trdo delati, navdihni jih da bodo plemeniti, požjlvovalrp^au^ebični. Le v skupnosti boš uspela in zaživela v lepoti,
ki pripada le Tebi.
Prisluhni pesmi, ki poje v Tvojih gorah, lepoto življenja meri po njej. Tvoje geslo naj bo: MATI - DOMOVINA - BOG! Če bomo tako živeli, bodo Tvoje gore in doline še lepše in mi bomo bolj veseli.
Bodi ponosna, saj si najlepša na svetu!
Skozi stoletja si preživela v trdi veri, pravičnosti, prvenstvu duha pred materijo. Ne pozabi zdaj tega za Tvojo bodočnost. Ne ustraši se ničesar, ker je Bog s Teboj. Božji blagoslov imaš in tudi mi bomo Zate molili. SREČNO NOVO LETO!
Marija Por
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription nie«: SIS.00 per y vu ti JO uncle issue
Advertising: .43 c pes sgsts line
1987 • 1988 Member of Multilingual Prrss Association of Onurio
Member of Canadian Multilingual Press Federation
OwnaJ and pi*liahr< nrtMr Ey Slovuiiaa Natisnal Fadamloa <* Canada
646 Euclid Km. Tontta. Ontario M6C ZO Edited by Editorial Baud Ufcj*4> bnnnj
Martin Duh CaBa MKS, # «MI I«» Villa IdlMH
Ludvik Jaoinik 79 WoMus A». Ta
N6S 4S2
FAX: 416-767-8999
Lelm naročnina: Za Kanado in ZDA 15 dol., za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge driave 12 dol. US. Po letalski pošti po dogovoru.
Za podpisane flanke odgovarja piscc. Ni nujno, da bi ae avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Office of the Prime Minister
¿i
y+r Ca
Cabinet du Premier ministre
December 28, 1990
Ms Martha Jamnik-Sousa, President,
Slovenian National Federation
of Canada, 79 Watson Avenue, Toronto, Ontario. M6S 4E2
Dear Ms Jamnik-Sousa,
On behalf of the Prime Minister, I would like to thank you for your correspondence on Lithuania. I regret the delay in replying.
The views of the Slovenian National Federation of Canada on this matter were most appreciated. As you may be aware, the Prime Minister met with Lithuanian President Vytautas Landsbergis on December 6 to discuss the situation in Lithuania. You may be assured that your comments will be kept in mind as events continue to unfold in the Baltic States.
As your views are also of interest to the Right Honourable Joe Clark, Secretary of State for External Affairs, a copy of your correspondence has been forwarded to Mr. Clark for his information.
Yours sincerely.
Denis Jolette Special Advisor
Ottawa. Canada K1A 0A2
SOLIDARNA DEMONSTRACIJA V TORONTU
So prodno sno prejeli sporočilo od ministra dr. Janeza Dularja o kritične» položaju v Sloveniji, je Slovensko-kanadski svet izdal priloženo vabilo na nanifestacijo pred Mestno hišo v Torontu.(op.ured.)
SLOVENCI- SLOVENKE!
Vabimo Vas, da se udeležite PROTESTNE MANIFESTACIJE jutri, v soboto, dne 26.januarja 1991 OB S. URI popoldne pred Mestno hišo,
NA NATHAN PHILLIP SQUARE Protestirali bomo proti grozeči intervenciji jugoslovanske armade na Hrvaškem in v Sloveniji, ki hoče razor ožiti teritorijalno obrambo in
policijo ter premestiti slovenske in hrvaške pripadnike jugoslovanske
v	v
armade na južne predele države.
v
Prav tako bomo protestirali proti vsem poskusom komunistične Srbije vsiliti njihovo ideologijo in oblast demokratskim in suverenim Slovencem. PRIDITE V CIM VEČJEM ŠTEVILU! ZBIRALI SE BOMO OKOLI SLOVENSKIH ZASTAV!
SLOVEHSKO-KANADSKI SVET.
Sunday, January 27.1991 THE TORONTO STAR
SOLIDARITY RALLY: About 3,000 Metro Croatlans gather at Nathan Phillips Square yesterday, urging
support for the republic's bid 'or independence from Yugoslavia's communist govcrnmont.
Na mogočni demonstracij i-manifestacij i Hrvatov pred Mestno hišo v Torontu, dne 26.januarja, katere se je udeležilo do 5000 ljudi, je bila vidno navzoča močna skupina Slovencev s številnimi slovenskimi zastavami, zbrana v hitrici po tete lefonu. V imenu Slovencev je zboroval-ce pozdravila gospa Marta Jamnik-Sousa, predsednica Slov.Narodne Zveze v Kanadi. V svojem odličnem pozdravu je citirala najnovejša poročila dr.Dularja o položaju v Sloveniji in deloma Hrvatski,kar so udeleženci pozdravili z bučnim ploskanjem in odobravanjem. Številni hrvaški organizatorji in udeleženci so se po prireditvi ponovno zahvaljevali Slovencem za moralno oporo.
Ob tej priliki je dala intervju kolumni-stu torontskega SUN-a Bob-u MacDonaldu predsednica Slovensko-kanadskega sveta gdč.dr. Branka Lapajne. Na novinarjevo pripombo, da so hrvaški voditelji izvo-jevali neke vrste "mir", da pa obstoja
še vedno sumničenje, da bo centralni režim sprožil nov pritisk, je gdč. dr. Lapajne odgovorila:" Cela stvar se mi zdi kot prevara; ampak Slovenci in Hrvati bodo Še naprej iskali svobodo in neodvisnost. Dodala je še tudi, da Srbi poskušajo dominirati Šest jugoslovanskih republik s pomočjo federalne vlade, z zatiranjem gibanj za neodvisnost v Sloveniji in Hrvatski.
Demonstracija je bila nadvse disciplinirana in civilizirana, o čemer je poročalo tudi tukajšnje Časopisje.
Ladies and gentlemen!
Two weeks ago the world watched in horror as tanks rolled into Lithuania. A week later an assault of equal proportions occurred in Riga, Latvia. To-day the nations of Slovenia and Croatia face a similar threat.
Late last night we received a fax from Dr. Janez Dular, Minister for Slovenians throughout the world, with request, that we inform the international media about the gravity of the situation facing Slovenia. Now, I would like to read to you part of his message:
Od dr. Janeza Dularja, člana IS RS za Slovence po svetu, samo pravkar prejeli sledeče sporočilo: (Izvlečki) (Jan. 25.)
PROSIMO VAS, DA SKUŠATE S TEM SEZNANTI MNOŽIČNE MEDIJE V SVOJIH DRŽAVAH (ZDAJ SO TAKO ZAZRTIV ZALIVSKO VOJNO, DA NISO ZADOSTIPOZORNINADOGAJANJEPRINAS) TER NARAZNENAČINE VPLIVATENA JAVNOMNENJE V PODPORO SAMOSVAJANJU SLOVENIJE TER V PROTESTZOPERNAMENEIN POSKUSE VOJAŠKE SILE PRI RAZPLETANJU JUGOSLOVANSKE KRIZE:
Danes je bilo na 5. vojaškem območju (Slovenija in Hrvaška) opaziti povečano dejavnost armade. Vpeljana je bila najvišja stopnja bojne pripravljenosti (brez posebnega ukaza jugoslovanskega predsedstva, ki je po ustavi vrhovni poveljnik jugoslovanske armade in je
SOLIDARNA.. . nadaljevanje s str. 2
edino uradno pristojno za izdajanje takega ukaza). Nekaterim vojaškim enotam so razdelili pravo bojno strelivo, pripravljene so nekatere oklepne enote (npr. na Vrhniki), obmejne enote so poostrile nadzorstvo ob meji z Avstrijo. Iz Slovenije pa so začeli premeščati slovenske vojake v druge kraje v Jugoslaviji. Na zagrebškem letališču je pristalo 14 letal z vojaki za specialne naloge. Uradne vojaške oblasti vse te novice zanikajo.
Pričakovati je nadaljnje stopnjevanje vojaške dejavnosti, da bi se približali možnosti za uspešno intervencijo nekaterih vojaških enot takoj, ko bi bil izdan ustrezen ukaz. Pričakovati je razkazovanje moči v večjem obsegu in poskuse, da bi se prek vojaških pravosodnih organov začeli postopki za razorožitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Mogoča je tudi uporaba vojaških varnostnih organov v ta namen. Do posredovanja armade v Sloveniji pred posredovanjem v Republiki Hrvaški najbrž ne bo prišlo, če sploh bo.
Napetost med prebivalstvom narašča, širijo se tudi dezinformacije o domnevnih prvih provokacijah in incidentih. Tega v resnici še ni, lahko pa vsak trenutek izbruhne, posebno na Hrvaškem. Slovenska oblast se drži razmeroma hladnokrvno, vendar je dodatno zastražila nekatere javne stavbe
Danes je bil v Ljubljani italijanski minister Carlo Bernini, trenutno ena najvidnejših osebnosti v evropskih ustanovah; srečal se je s člani slovenske in hrvaške vlade in se neposredno seznanil s položajem.
Ob 15.30je bila sklicana izredna seja slovenske vlade, ob 16.30pa izredno zasedanje slovenskega parlamenta. Poročala sta zunanji minister dr. D. Rupel in notranji
minister I. Bavčar, vlada pa je predlagala sprejem sklepov, kateri besedilo sledi v nadaljevanju (predlagala pa je tudi stališča v zvezi z vojno v Zalivu in dogodki v Baltiku).
Tako ali drugačno stopnjevanje napetosti je bilo pri razpletanju jugoslovanske krize pričakovati, zato nas ne preseneča in nam ne jemlje poguma. Tudi vi se ne dajte zmesti ali preplašiti. Pozdrav!
Dr. Janez Dular član IS RS za Slovence po svetu.
And in conclusion we must not allow what began as a spring of hope and promise to turn into the winter of despair. We can no longer sit on the sidelines and be silent. We must persevere until Slovenia and Croatia are counted among the free and independent nations of the world.
Thank You!
Na prošnjo dr.Janeza Dularja, člana IS RS je Slovenska Narodna Zveza v Kanadi na dan protesta poslala Hon.Joe Clarku zunanjemu ministru Kanade,sledečo spomenico:
Canada's Green Plan is the new environmental action plan for the whole country. It's about the commitments we need to make now, for our own good and the good of our children. Righting environmental wrongs is part of the Plan.
protection measures. And it supports extensive scientific study, education and cooperative efforts throughout Canada and around the world.
Through action and information. Canada's Green Plan sets out the means by which Canadians can curb air, water and land pollution, cut waste, and maintain a healthy environment
INTRODUCING CANADA'S GREEN PLAN FOR A HEALTHY ENVIRONMENT.
Canada's Green Plan includes new programs and regulations, clear targets and schedules. And. most importantly, it includes all of us — governments, industry, and individuals — as "environmental citizens."
What's in it for all of us. The Plan
begins with major waterway clean-ups, new air and water quality standards, waste management programs and land
M Government Gouvernement of Canada du Canada
from which we'll all benefit.
How to take part in the Plan.
It's easy to obtain information on Canada's Green Plan and how to be part of it. To get a summary of the Plan, as well as general	¿s
tips for everyone, just call the toll-free number or send in
the coupon.	canada's green plan
Things You Can Do Right No«
•	Support organizations that work to protect and improve the environment in your community.
•	Join — or start — a local recycling program.
For Information Call Toil-Free:
1800 668-6767
Or complete and mail to
CANADA'S GREEN PLAN. Ottawa, Ontario. K1A 0S9
please sim) ml information on oanada s^reen plan and thincis i can do for thf. environment
postal code _
Canada
IT'S A BEAUTIFUL HOME,
BUT WE ALL HAVE TO DO THE HOUSEWORK.
January 26. 1991
Right Honorable Joe Clark
Secretay of State for External Affairs
Rm. 165 East Block
House of Commons
Ottawa, Ontario
K1A OA6
Dear Mr. dark:
On behalf of the Slovenians living in Canada, / wish to congratulate you on your fast and appropriate response to the Soviet onslaught in the Baltics. It was encouraging to see support for your action transcend party tines to form a unified voice against such unwarranted aggression.
I would like to take this opportunity to bring to your attention events that have transpired in Slovenia:
On April 8 1990, Slovenians held their first democratic elections in 45 years. The coalition
party of Demos won and in May of last year formed first democratically elected government.
On December 23 1990, Slovenians held a plebiscite, in which 88.5% of the population
declared their right and desire for self determination.
Despite the unanimous declaration by both the people of Slovenia and their neighbours in Croatia, for freedom, democracy, and the right to self determination, the Serbian Communist dominated government of Yugoslavia, wants a return to the status quo and has threatened to use force to bring both republics under control.
On January 25 1991, the Minister for Slovenians living throughout the world - Dr. Janez Dular, conveyed a message requesting that we bring this current crisis to the attention of our respective governments and media. Attention of this magnitude could prevent this threat from becoming a violent reality.
The situation in both Slovenia and Croatia is becoming increasingly tense and critical. We ask that the same attention be given to these two nations as you so justifiably gave to the Baltic States.
Respectfully yours,
fy /tc-i vir- iL .
Marta Jamnik - Sousa President
Slovenian National Federation of Canada
DEMOKRKCIJN. Stran 16 - četrtek, 27. decembra 1990
IZJAVE PREDSEDNIKOV OB ZNANIH REZULTATIH PLEBISCITA!_
23. decembra 1990 nekaj pred 23. uro se je potrdilo tisto, v kar pravzaprav nihče ni dvomiL Ob tej ini je namreč postalo jasno, da je za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovala večina volilnih upravičencev.
Takoj nato so predsedniki Milan Kučan, France Bučar in Lojze Pelerie imeli tiskovno konferenco, na kateri so povedali naslednje:
MJan Kučan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije: »Odločitev je izraz zrelosti in demokratičnosti slovenskega naroda. Speljana je bila skladno z zgodovinsko konstanto, oprta na pravico do samoodločbe vsakega naroda, ne da bi škodovali kateremukoli drugemu narodu v Jugoslaviji in ne da bi ogrozali-mir evropskih držav. Odziv.na plebiscitu ne kaže samo demokratičnosti, ampak tudi avtoriteto, ki jo bomo potrebovali, ko bomo kot samostojen narod stopali y povezave z drugimi narodi.« Na koncu si je Milan Kučan še zaželel, da bi bile parlamentarne stranke tudi ob sprejemanju poplebiscitoih aktov enotne, kot so bile ob odločitvi za plebiscit ' **
Dr. France Bučar, predsednik parlamenta Slovenije; »Posledice današnje odločitve slovenskega naroda so večje, kot jih lahko dojamemo. To je pravzaprav izziv Evropi, kajti odloči smo se i& tisto pot, ki to tudi pomeni, namreč za Evropo velikih in majlmih narodov. Z današnjim dejanjem smo Slovenci postali narod, ki bo zahteval svoj prostor v Evropi, ki ji bomo prispevali svoje sposobnosti, te pa zagotovo imamo. V prihodnjih mesecih je najvažnejša naloga sprejetje ustave, ki bo spremenila strukturo slovenske dražbe. Slovenija zdaj ne sme dovoliti, da bi spremembe zvezne uslave in zakonodaje narekovali federalni organi.«
Lojse Pelerie: »Pri odgovora na vprašanje, kaj po 23. decembru, bom zelo oseben. Najprej bom dal izjavo za Radio Cleveland in še za nekatere osrednje radijske hiše po svetu. Po tem pa bom šel v posteljo. Prvi ukrep, ki se bo zgodil jutri, pa bo znižanje cen bencina. Toda to ne bo posledica plebiscitne odločitve, ampak posledica znižanja cen goriva po vsej Jugoslaviji.«
Ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih želimo vsem Slovencem doma in po svetu ter drugim prebivalcem v naši republiki obilo osebnega zadovoljstva in družinske sreče, v prihodnjem letu pa ob vseh preizkušnjah, Id nas čakajo, predvsem mir in dovolj znanja, ih trdne volje, da sami odločamo o svoji usodi. Želimo, da bi lahko samostojno in enakopravno sodelovali in se prostovoljno povezovali z vsemi tistimi, s katerimi nas vežejo iskrene želje za spoštovanje človekovih pravic, za mir, demokracijo in splošen napredek vseh in vsakogar.	f
Skupščina Republike Slovenije
ČESTITKA
Med prvimi je Slovencem čestitalo Slovensko državno gibanje ' v Kanadi:
SLOVENSKEMU NARODU
Iskrene čestitke k zgodovinskemu dogodku veličastne zmage na plebiscitu dne 23. decembra 1990, ki tako prepričljivo sporoča
VSEMU SVETU,
da je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Slovenci v Kanadi se veselimo z vami in vam želimo uspehov polno bodočnost.
Slovensko državno gibanje v Kanadi Avguštin Kuk
VISARSKO SLOVENSTVO
EHRLICHOVA VIZIJA SLOVENSKE BODOČNOSTI
(Tine Duh, Smer v slovensko državo XX/2 (101), maj 1984, str. 1-2)
"...Ni naklučje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je to božja volja. Božja volja nam tukaj, na Svetih Višarjih, razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, severa in vzhoda, bi udarili skupaj prav tu. Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj. A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje. Danes je tak mejnik vsa naša domvina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži kakor Svete Višarje. To je božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu! Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, in božji volji se ne sme nihče izmikati..."
Gornje vrstice so odlomek iz pridige rajnega prof. dr. Lamberta Ehrlicha pred Marijinim svetiščem na Svetih Višarjih v poletju leta 1933. Govoril je skupini študentov ljubljanske univerze, ki so z njim poromali na božjo pot k višarski Materi božji.
V teh kratkih, preprostih stavkih je dejansko obsežena vizija bodočnosti slovenskega naroda, slovenske zemlje in zgodovinsko poslanstvo, ki ga po božji volji ima slovenski narod v srcu Evrope. Z vrha Svetih Višarij, izpred Marijine cerkve na gori, ob katere vznožju se stikajo tri evropska plemena in tri evropske kulture, je rajni prof. Ehrlich svojim študentom z njemu lastno ognjevitostjo m prepričevalnostjo slikal geopolitični položaj slovenske zemlje in jim dokazoval, da bo Slovenija mogla to svoje poslanstvo izpolnjevati samo, če bo prosta vsakega tujega gospodstva, samo v svoji svobodni slovenski državi.
Slovenska država edina rešitev za slovenski narod
Zakaj je prof. Ehrlich to revolucionarno idejo slovenske države razlagal prav z vrha Svetih Višarij in ne kje v jugoslovanski Sloveniji?
Imel je za to več razlogov.
Po 6. januarju 1929. so jugoslovanski narodi, med njimi zlasti Slovenci, ki so se od vseh ostalih najbolj ločili po svojem jeziku in svoji kulturi, bili izpostavljeni pritisku pojugoslovanjenja, t.j. raznarodovanja. Doživljali so isto usodo kot njihovi bratje na Primorskem, Koroškem in Porabju, ki so po prvi vojni ostali odrezani od slovenskega narodnega telesa. Nikjer se niso smeli imenovati Slovenci: Italijani so jih krstili za Shciave, Nemci na Koroškem za Windischarje, Madžari v severnem Prekmurju za Vende, kralj Aleksander pa jih je v svoji velikosrbski oholosti ponižal iz slovenskega naroda v "slovensko pleme" in prepovedal rabo slovenskega imena. Slovenci so tako bili uradno izbrisani iz seznama evropskih narodov. Vidnejši slovenski izobraženci in politični voditelji so bili internirani ali obsojeni na zaporne kazni in je bilo nevarno poudarjati pravice slovenskega naroda, zlasti še po objavi Slovenske izjave oz. Punktacij 31. decembra 1932. V romarsko svetišče na Svete Višarje pa ni segala Aleksandrova in Živkovičeva zakonodaja o zaščiti države.
Za lažje razumevanje geopolitičnega položaja Slovenije v Evropi in na njem zgrajene Ehrlichove vizije bodoče Slovenije so Svete Višarje bile edinstvena točka na vsem slovenskem ozemlju, odkoder je prof. Ehrlich mogel mladim študentom
Univ. prof. <lr. Lambert Khrlich 18. 1878—2C>. 5. 1!)42
"To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo V SVOBODI, ne pod gospodarjem ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu."
kot na dlani pokazati slovensko zemljo, zagvozdeno med dva sovražna narodnostna velikana, ki sta hlepela po tej zemlji, kjer slovenski narod živi že poldrugo tisočletje.
Najvažnejši razlog pa je bila vernost slovenskega naroda. Vkljub sovražnosti obeh velikih in močnejših sosedov naši pradedje na vrhu Višarske gore niso sezidali vojaške trdnjave ampak Marijino svetišče, ne debelih kamnitih zidov s strelnimi linami, ki bi bruhale smrt v dolino, ampak cerkev z oltarjem in v zvoniku z zvonovi, ki vabijo k božji spravni daritvi vse, brez razlike narodnosti, jezika in kulture. Tako so naši pradedje hoteli našim sosedom pokazati, da je njihova želja živeti v miru na zemlji, ki jim je pred stoletji po božji volji bila izročena v last.
Misel na samostojno slovensko državo se je v prof. Ehrlichu rodila verjetno že na pariški mirovni konferenci, ko je kot član jugoslovanske delegacije (bilje tam izvedenec za severno slovensko mejo, op. ur.) videl, da so srbski diplomaciji, ki je vodila pogajanja v imenu jugoslovanske vlade, bile prav malo mar slovenske meje in stotisoči Slovencev, ki so morali ostati odtrgani od narodnega telesa. Ti srbski diplomati so se potegovali predvsem za meje v Makedoniji, na Kosovem, v Vojvodini in Banatu, kjer so prebivali Srbi. Z žalostjo je tudi prišel do spoznanja, daje slovenski narod bil v mednarodnem svetu popolnoma nepoznan, za državnike, ki so na mirovni konferenci odločali o naši usodi, slovenski narod kot tak sploh ni obstojal, je bil le del jugoslovanskega naroda. (Razumljivo, saj tudi Majska deklaracija trdi, da so Jugoslovani avstroogrske monarhije en narod; pred svetom je tudi Slovence predstavljal Jugoslavenski odbor; samo za slovenski narod se je zavzemal program dunajske Zedinjene Slovenije, še bolj odločno pa Oroslav Caf, framski kaplan, ki je 27. maja 1848. poslal slovanskemu kongresu v Pragi spomenico, kjer je predlagal: "Štajerska, Kranjska in Koroška naj se združijo v kraljestvo Slovenijo, kamor morajo priti tudi Prekmurci" (Dr. J. Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 748).
Sramoten razpad Jugoslavije in trojna zasedba Slovenije
Po bliskovitem nemškem napadu na Jugoslavijo
na cvetno nedeljo 1941. je ta že od svojega nepoštenega nastanka trhla tvorba po desetih dneh skoraj brez kakršnegakoli resnega vojaškega odpora žalostno razpadla. Prof. Ehrlich, ki mu ni uspelo odpotovati z bežečo jugoslovansko vlado v begunstvo, je po vrnitvi v Ljubljano predlagal slovenskim političnim voditeljem takojšnjo sestavo ilegalne slovenske vlade, ki naj bi pripravljala prevzem oblasti po zavezniški zmagi. Kot vsi vemo, je bil ta predlog zavrnjen z utemeljitvijo, da bi to pomenilo izdajstvo zakonite vlade, ki je v inozemstvu. Obveljala je torej pravna kontinuiteta razpadle in zasedene Jugoslavije! Štajerska in Gorenjska sta takoj postali sestavni del tretjega Reicha, Ljubljanska pokrajina pa italijanska provinca, vse proti določilom mednarodnega prava!
V slovenskem političnem prostoru je po zavrnitvi Ehrlichovega predloga nastala praznina, ki so jo takoj izpolnili komunisti s svojo OF. Zanimivo pri tem je dejstvo, da so takrat komunisti prišli na dan z zahtevo po samostojni slovenski državi in so jim Slovenci prisluhnili. KPS si ni upala takoj spočetka nastopiti s svojim resničnim imenom in s svojimi pravimi cilji. Lahko pa je bilo zaslediti v javnem mnenju, tudi v Ljubljani, slabo prikrivano prepričanje, da so Slovenci bili nad Jugoslavijo razočarani, ker ni niti s prstom mignila v obrambo slovenske zemlje. Toliko opevano junaštvo srbskega vojaka, prenešeno tudi na jugoslovansko vojsko, so v nekaj kratkih dneh brez boja pomendrali nemški tanki. Slovenski narod se je naenkat znašel sam pred trojnim sovražnikom in ni imel možnosti obrambe. Zato se je oklenil ideje samostojne slovenske države, ki so jo komunisti prevzeli od Ehrlichove skupine.
Prof. Ehrlich je za vabljivo propagando po letakih in zidovih ljubljanskih hiš in ograj kmalu zasledil komunistično prevaro in začel s pomočjo svojih študentov odločno borbo proti komunizmu in njegovi OF. Obenem je s spomenicami in osebnimi intervencijami od italijanski zasedbenih oblasti zahteval vrnitev slovenskemu prebivalstvu odvzetih pravic. Zaradi tega ga je OF obtožila izdajstva nad slovenskim narodom in sodelovanja z okupatorjem, tajno komunistično sodišče pa ga je obsodilo na smrt. Dva komunistična likvidatorja sta ga ubila na binkoštni torek 26. maja 1942. pred Cirilovim domom v Streliški ulici v Ljubljani.
Zakaj višarsko slovenstvo?
Prof. Ehrlich je trdno veroval v slovenski narod in njegovo zgodovinsko poslanstvo v središču Evrope. Kot koroški Slovenec je bridko občutil vso bolečino svojega na smrt obsojenega naroda prav v krajih, kjer je bilo nekoč središče slovenske karantanske države, zibelka slovenstva. Prav tako je s skrbjo gledal preganjanje slovenstva v Italiji in -vkljub italijanskemu bahanju z rimsko kulturo -naravnost surovega in nasilnega raznarodovanja Slovencev. Po kratkih letih obstoja Jugoslavije je razočaran spoznal, da tudi v tej državi obstoj slovenskega naroda ni zavarovan. Kot zaveden in razsoden Slovenec je zato mogel najti samo še eno varno pot v bodočnost slovenskega naroda: neodvisno slovensko državo. V njem se je utrdilo prepričanje, da je najprej treba utrditi slovenstvo v svetu, predstaviti slovenski narod mednarodni javnosti in ji dopovedati, da so Slovenci narod, ki s svojo navzočnostjo na tem važnem delu Evrope še nikdar ni in tudi nikdar ne bo nikogar ogrožal. Hoče samo na tej zemlji v miru živeti in v miru razvijati lastnosti, ki so mu potrebne za izpolnitev svojega naravnega poslanstva: družiti jug s severom in vzhod z zahodom in ohraniti vsem narodom odprta vrata na poti skozi srednjo Evropo.
PREPOROD SLOVENSKE NARODNE ZAVESTI
TA POLITIŠKO RAZKRO JENI NAROD SLOVENCEV, NA KRANJSKIM, ŠTAJERSKIM, PRIMORSKIM IN KOROŠKIM, KAKOR EDEN NAROD, SE TUDI V ENO KRALJESTVOZ IMENOM SLOVENIJA SKLENE, IN DA IMA ZASE SVOJ ZBOR".
Le v glavnih obrisih so znane oblike prve slovenske države, slovenske Karantanije, prve demokratske države v slovanskem svetu. Dejstvo pa je, da smo Slovenci imeli svojo državo - in jo ozgubili. Izgubili že veliko prej, predno jc leta 1414. Ernest Železni zavzel mesto in posle karantanskega vojvode tako, kot je narekoval zgodovinski obred ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju.
Imeli smo Kocljevo državo in bili v Samovi državi ter preživeli dobe velikih neznank ali kot je zapisal Prešeren, da "od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije". (Res, v velikem kmečkem uporu leta 1573. so kmetje poleg zahtev gospodarskega /xiafaja postavili izrazito narodno-politično zahtevo po združenju "slovenskih dežel".)
dalje na str. 8
FEDERACIJA-KONFEDERACIJA
Avguštin Kuk
Predavanje na seminarju "Ljudske univerze", ki gaje organiziral SLOVENSKO- KANADSKI SVET "dne 13. januarja 1991 v Slovenskem domu na Pape A ve., v Torontu.
Spoštovano občinstvo!
Mislim, da si nismo mogli izbrati bolj primernega datuma za razpravo o današnji temi, kot je ravno obdobje med uspešno zaključenim plebiscitom in naslednjimi šestimi meseci, ko se bo dokončno odločilo ali bo Republika Slovenija sklenila zvezo v konfederacijo (z nekaterimi drugimi jugo-slovanskimi narodi), ali pa bo sama, ali morda skupno s Hrvaško (ali celo BIH) skušala vstopiti, kot mednarodno priznana suverena država v evropsko družino narodov.
V	tem času bo moral parlament R. S. tudi pohiteti s sprejetjem nove ustave, izdelati zakon o ustavnih spremembah in pa tudi istočasno reševati zavoženo gospodarsko katastrofo, v kateri je deželo pustil komunistični, (sedaj socialistični) družabni sistem. Za dosego vseh teh ciljev v tako kratkem času bo potreben gigantski napor, vsestransko sodelovanje in pomoč.
Predno preidemo k podrobni analizi pojmov federacije in konfederacije, se mi zdi umestno v uvodu spregovoriti par besed o razlogih, zakaj je do plebiscita sploh prišlo in zakaj ravno v tem času. Prvotna strategija pri združeni vladi Demosa in deloma tudi pri opoziciji, je bila čim preje pripraviti in odobriti novo ustavo, ki bo uradno spremenila enopartijski komunistično-socialistični sistem v demokratsko družbo svobodnega tržnega sistema. Obstojalo je upanje, da bo ustava hitro sprejeta, čeprav bi bilo za to potrebno sodelovanje prej vladujočih "strank", ker pač Demos v novem parlamentu nima dvotretjinjske večine, potrebne za odobritev nove ustave.
Kmalu je pa postalo jasno, da osnutek ustave, ki je bil predložen Skupščini R.S. že sredi oktobra 1990, le ne bo deležen hitrega odobrenja. Vse preveč so se začeli oglašati glasovi, da bi bilo dobro, če bi tudi nova ustava vsebovala čim več drugih, utopističnih programov, ki so iz ustave naredili "knjigo želja", kot pravi v IN dr. Tine Hribar, ki si jih prosto tržno gospodarstvo ne more privoščiti, saj je bila ravno ta utopija: živeti kot Švicarji, pri delu se pa "odmarati", kriva, da smo tudi Slovenci prišli v gospodarsko katastrofo, ki nas bo verjetno bičala še dolga leta. Precejšen problem je ustvarila tudi namera, naj se v ustavo da tudi pravica do prostega abortusa. Tako bi bili najbrž Slovenci prvi, ki bi imeli tak zakon v ustavi. Drugi narodi prepuščajo to vprašanje parlamentom. Istočasno s tem zastojem so se pa začeli hitro približavati dogodki političnega razvoja v Jugoslaviji, kot so bile volitve v republikah BIH, Črne gore, Srbije in Macedonije, katerih izid bi lahko začel vplivati na slovenski politični proces nove ustave, ali celo groziti, da bi se ta proces ustavil. Zato se je pojavil predlog, naj se čim preje izvede plebiscit t.j.glasovanje naroda na eno samo vprašanje: ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA?
Ker ob razglasitvi plebiscita, dne 6. decembra, še ni bilo jasno, katere od opozicijskih strank (če sploh katere) bodo podprle "DA"gIasovanje na plebiscitu in ker je bil celo med strankami Demosa izražen dvom, ali celo strah, če je pametno plebiscit sploh izvesti, pri tem pa še nenehno in tiho strašenje z armado, je vladalo prav do zadnjih dni pred plebiscitom v Sloveniji vzdušje negotovosti in pesimizem, ob katerem je dr. Pučnik izjavil: "če izgubimo plebiscit, bo to katastrofa za slovenski narod!" Tudi si politiki niso bili na jasnem, kakšna večina bi bila mednarodno dovolj prepričljiva, da Slovenci "mean business?" Relativna, t.j. večina vseh glasujočih, ali absolutna, t.j. večina vseh volilnih upravičencev? In še kakšna večina? 50% + 1, ali 2/3-tjinska večina?
Takrat se je v slovenskem parlamentu IZVRŠIL PREOBRAT (kot piše dr. Tine Hribar): v poslancih slovenskega parlamenta se je prebudilo NEKAJ, globljega od strahu in poguma. Premagali so strah pred morebitnim neuspehom plebiscita - strah, - za katerim se je najbrž skrival tudi neki drugi strah: kaj bo, če na plebiscitu ZMAGAMO?
V	nedeljo 23. decembra 1990 smo imeli odgovor: SLOVENCI SO VOLILI ZA SVOJO
SAMOSTOJNOST S TAKO VEČINO, DA JE PRISLUHNIL, NE, OSUPNIL VES SVET! Menda so postavili svetovni rekord (ki bi lahko šel v Guiness Book of Records) na demokratskih, od mednarodnih opazovalcev opazovanih volitvah. Tega rezultata nikakor ni za omalovaževati, saj mednarodna družina pričakuje na plebiscitih močno večino. Večina, kot jo je pokazal slovenski narod je gotovo najboljši argument za mednarodno priznanje! Skupna seja Zborov je na slovesni seji slovenskega parlamenta, dne 26. decembra 1990 uradno razglasila ta rezultat in ga potrdila. Slovesno izjavo je prebral dr. France Bučar, predsednik Skupščine R.S. Predsednik vlade L. Peterle je pa izjavil javnosti, da smo Slovenci na ta trenutek čakali 1000let,
dokaz, da imamo poleg neštetih slabih lastnostih vsaj eno dobro: POTRPEŽLJIVOST! Gotovo je k temu uspehu pripomoglo dejstvo, da je za "DA" glasovalo mnogo komunistov-socialistov. Saj je poleg Peterleta pozval narod za "DA"glasovanje tudi predsednik R.S. Milan Kučan.Izrecno proti so bili le nekateri priviligirani upokojenci, ki so se menda bali za svoje visoke pokojnine.
Ker je gotovo večina tukaj navzočih sodelovala pri plebiscitu s podpisovanjem moralne "DA"izjave,ki naj bi dala domovini moralno oporo, mi dovolite, da še o tem spregovorim par besed. Vseh zbranih podpisov v Kanadi je bilo nekaj nad 1.500 (kar je malo, če nas je res 12.000,kot trdi konzul SFRJ, ali pa dvakrat toliko, kot trdimo mi). Večina teh podpisov je bila zbrana v farnih prostorih. Prvih 300 je bilo odposlanih po Faxu
(45 minut Fax-linije) Skupščini R.S.,ostale je odnesel osebni odposlanec. Iz Argentine so baje prinesli osebno 3.000 podpisov, drugih 1.500je pa bilo iz drugih dežel zdomstva, vključno ZDA. Za vse te podpise se na TV javno zahvalil dr. Bučar, pri tem omenil tudi podpise iz Kanade in ZDA z izjavo, da jih bo vlada vključila v parlamentarno knjižnico kot delček zgodovine. Dr. Mate Resman, predsednik Slovenskega državnega gibanja, je iz Clevelanda v čestitkah vlado pozval, naj s posebnim členom zakona, te podpise doda kot veljavne glasovnice k ostalim v domovini, kot znak priznanja za našo dolgoletno borbo za ta končni cilj: SUVERENE SLOVENIJE. Tako se je izpolnila naša obljuba, ki smo vam jo v na pol šali dajali pri podpisovanju, da bo vaš podpis šel v slovensko zgodovino. Bodimo vsi ponosni na našo narodno zavednost in zvestobo narodu iz katerega izhajamo. V izjavi, ki smo jo podpisovali in pa v prvem členu osnutka nove ustave, je najbolj pomembna beseda DRŽAVA. (Naj mi tisti, ki so se v svojih študijah ukvarjali z mednarodnim pravom, oprostijo, če posežem malo nazaj v njihove študije.) To se mi zdi potrebno za boljše, vsestransko razumevanje nadaljnje razprave.
Po mednarodnem pravu je država pravna organizacija ljudi, ki mora vsebovUti naslednje elemente: 1. Ljudstvo, 2. ozemlje, 3. oblast, 4. suverenost,t.j. neodvisnost in 5. mednarodno priznanje, ki ji da Mednarodno osebnost. Nekiy pripomb k tem elementom: Ad 1. Mednarodno pravo prizna za ljudstvo grupo oseb obeh spolov, ki živijo v neki skupnosti ne glede na njihovo raso, vero ali barvo.
Ad 2. Ozemlje, t.j. teritorij, mora biti permanentno. Skupina ljudi brez teritorija npr. Cigani, tukaj ne kvalificirsyo.
Ad 3. Oblast (Government) mora biti predstavnik ljudstva in vladati po zakonu dežele. Anarhistična skupina ljudi ni država.
Ad 4. Suverenost, t.j. nezavisnost, pomeni oblast, ki ni podrejena NOBENI DRUGI ZEMELJSKI OBLASTI,z izjemo zakonov Mednarodnega prava. Le Mednarodno priznanje da državi status Mednarodne Osebnosti (International Personality), kije potrebna za normalno sožitje z drugimi državami.
Če torej pogledamo KATERE OD TEH ZAHTEV MEDNARODNEGAPRAVATRENUTNO POSEDUJE REPUBLIKA SLOVENIJA, pridemo do sledečih zaključkov:
1.	R.S. ima prebivalstvo (1.889.00ali 8.5%v SFRJ). To prebivalstvo je na našo srečo precej (v Jugoslaviji najbolj) homogeno.
2.	R.S. ima ozemlje (20.251 Km2), kolikor ga nam je po tisoč letih ostalo od nenasitnih sosedov. Imamo tudi legitimne zahteve po delih ozemlja, ki so trenutno v rokah tujcev. Na tega ne smemo pozabiti!
3.	R.S. ima oblast - trenutno sicer še po ustavi iz SFRJ - in dela na novi ustavi. Ima tudi urejen državni aparat; skratka, ni anarhistična družba!
4.	R.S. ima, po veličastnem plebiscitu, tudi status (pogojne) SUVERENE države, prvič po tisoč letih, kot smo že slišali. Dokončno suverenost bo dobila z odobritvijo nove ustave, ki pravi v prvem členu: Republika Slovenija je suverena država, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
5.	R.S.še nima mednarodnega priznanja. Predstavniki R.S pa imiyo dobre diplomatske stike z Italijo in Avstrijo, našima sosedoma, ki bosta vsaj iz dobrih gospodarskih razlogov zainteresirane v priznanje. Poleg teh je zanimanje za priznanje prisotno tudi že v par drugih primerih. Najtežje je seveda dobiti priznanje prve države, pozneje gre lažje. Članstvo v OŽN je več ali manj rutina, ko dobi R.S. priznanje posameznih držav.
Držav je na svetu več vrst: monarhije, republike, diktature, despotije, tiranije in še druge. V to razporeditev spadata tudi pojma FEDERACIJA ALI ZVEZNA DRŽAVA in pa KONFEDERACIJA ALI SODRŽAVJE(slovenski izrazi po prof. dr. L.Pitamicu). Po analizi in primerjavi teh dveh pojmov,boste, upam, lahko brez sentimentalnosti do "bratstva in edinstva"
presodili, v kakšno zvezo bi bilo, po vašem mnenju, pametno, da se R.S. vključi.
FEDERACIJA ALI ZVEZNA DRŽAVA je združenje dveh ali več pravno organiziranih ljudstev in teritorijev kot so npr. kanadske province, države Združenih držav, kantoni švicarskih ozemelj, združenje jugoslovanskih republik, republike Sovjetke zveze itd., ki ima lastne organe in NADZORSTVO ne samo nad državams članicami, ampak tudi NAD DRŽAVLJANI teb organiziranih skupin (provinc, republik). Ta zveza slom prvič na Mednarodni pogodbi med državami članicam^ in drugič na pozneje sprejeti skupni USTAVI federaln države. Ta princip, ki so ga uvedli ameriški juristi v 18. stoletju je karakteristična razlika med federacijo in konfederacijo. (Vir: Oppenheim, Int. Law.) KONFEDERACIJA NAMREČ NIMA KONTROLE NAD DRŽAVLJANISODRŽAVJA! Vsa ta združenja imajo: svojo skupno vrhovno zakonodajo (Ustavo) z vsemi vejami zak nodajni (parlament), izvršne (kabinet ali vlado) in ločene pravosodne uprave.
Taka država ima svojega suverena (kralja, predsednika), svojo prestolico, svojo himno, svojo zastavo, svoj denar, svoje diplomatsko zastopstvo. Kot taka ima status pravnega subjekta Mednarodnega prava. Je navadno članica OZN. Taka država ima svojo medržavno (federalno) armado, ima kontrolo nad zunanjimi zadevami, lahko okliče vojno in sklepa mir, nastavlja ambasadorje in diplomatski korpus, ima v
CANADA- IT'S YOUR CALL. 1-800-66-HMJM
You can also write us at : Citizens' Forum P.O. Box 1991, Station B Ottawa, Canada KIP 1A2
*For FORUM be sure to dial the letter O, not zero, tt
Citizens' Forum	Le Forum des citoyens
on Sffif* sur Canada's Future ^HraBr l'avenir du Canada
...and we're listening.
We're the Citizens' Forum on Canada's Future -a dozen Canadians the federal government has asked to report by July 1, 1991, on your ideas for our country's future.
We're ail independent, non-partisan group, with a wide range of backgrounds and beliefs. Our job is collect and focus citizens' views into their vision of the future.
To do this, we need to hear from you.
We need to know what you think is wrong with our country - and how, together, we can fix it. We also want to hear what's right, and worth keeping.
We want to hear from everybody - especially those who aren't used to speaking up and speaking out.
Call now-and make a difference
From January to June 1991, we'll be offering you an unprecedented chance to help reshape our future. We'll do this through many kinds of informal meetings where you'll feel comfortable giving your views.
For starters, we've set up a special Idea Line-1-800-66-FORUM - to let you call us free from anywhere in Canada, seven days a week, between 8 a.m. and 8 p.m.
Whatever your thoughts, we'd like to hear them.
Remember, now you're talking... and we're listening.
FEDERACIJ A-KONFEDERACUA... nadaljevanje s str. 5
jurisdikcijiNarodno bankos svojim denarjem,kontrolo nad tem denarjem, financami in divizami; kontrolo nad merami, carino, pošto in telekomunikacijami, zvezno pravosodstvo; ima svoje državljanstvo, izdaja svoje potne liste. Bolj kot je centralizirana, bolj je podobna homogeni državi.
Enote (province in republike) nimajo suverenosti, niso mednarodni subjekti (navadno nimajo zunanje reprezentance), ne morejo biti članice OZN.
KONFEDERACIJA ALI SODRŽAVJE
KONFEDERACIJA je ZVEZA popolno SUVERENIH DRŽAV, ki jih veže v svrho združevanja notranje in zunanje neodvisnosti priznana MEDNARODNA POGODBA z zvezo, z gotovimi organi, ki imajo gotovo oblast (po pogodbi nad članicami sodržavja, A NOBENE OBLASTI NAD DRŽAVLJANI teh držav. (Oppenheim, Int. Law, Vol. 1, Peace # 88). Profesor dr Pitamic jih imenuje SODRŽAVJE in jih opisuje kot zvezo držav s stalnimi organi in z namenom gojiti skupne, posebno še zunanjepolitične interese svojih članov (Pitamic, Država str. 127). Ker za tako sodržavno sožitje veljajo za RAZLCNE PRIMERE RAZLIČNI DOGOVORI, NEKE SKUPNE FORMULE ZA KONFEDERACIJO NI! Vsaka, ki bi obstojala, je predmet edinstvenih dogovorov. Taka zveza ni država v smislu, kot smo jo definirali preje; je samo mednarodna zveza držav, družba, društvo z mednarodnim značajem, pa NE Z MEDNARODNO OSEBNOSTJO, ali priznanja. Ker članice Konfederacije ostanejo POPOLNOMA SUVERENE DRŽAVE, ni članica v OZN, navadno nima zunanjega skupnega diplomatskega zastopstva (ker imajo tega samo države članice), ali pa imajo samo omejenega.
NIMA USTAVErJe nekako privatno - pravna družba-societas - . Namesto ustave ima samo DOGOVORE IN KONTRAKTE, KI NISO trajnega značaja. Za veljavnost takih dogovorov je potrebno soglasje vseh držav-članic.
NIMA pravnih organov (zakonodajne, izvršilne in pravosodne) ampak samo diplomatske DELEGATEt.j. POOBLAŠČENCE v skupščini (DIETI). Te delegate nastavljajo, odstavljajo in pooblaščajo ter jim dajejo navodila NJIHOVE VLADE.
Taka konfederacija nima predsednika države, ne prestolice (ima lahko samo sedež t.j. headquarters), nima parlamenta, niti ne nujno zastave, nima himne držav-članic. Nima državljanstva, ne potnih listov. Običajna med državami članicami je mnogostranska obv iza, da ne bodo šle v vojno druga proti drugi. Kaj naj bi po takih dogovorih lahko bile skupne kompetence sodržavja?
Zelo pogosto zunanja politika; pri tej omejeno nastavljanje gotovih diplomatskih odposlancev. Ima poveljstvo nad zvezno armado, ne pa nqjno nad kontingenti te armade, ki bi jo sestavljale enote posameznih držav (nekako podobno kot NATO). Zvezno sodstvo, ki je le za spore med državami članicami.
Ima lahko zvezno gospodarstvo, ki bi obsegalo: Prispevke posameznih držav-članic v skupne namene; višino določa zvezni zbor (Dieta); prometne zveze, včasih tudi skupni denar, ne pa Državnih bank, ne kontrole nad divizami ali carino; lahko kontrolira mere, uteži, pošto, telekomunikacije. Mnogo teh dogovorov krijejo danes že mednarodni dogovori Evropske ekonomr' « zveze - EEC,gotove tudi druge mednarodne določbe, vključno OZN. Trenutno kake konfederacije ni. Najbližja bi še bila originalna carinska unija BENELUX. Ker so te zveze tako na rahlo povezane (nimajo ustave), je vi njih sorazmerno lahko izstopiti. Zato sodržavje ne ustvarja zadovoljivega sožitja med suverenimi državami.
Koi smo začeli akademsko vprašanje o federaciji in konfederaciji z vidika kako bi ti pojmi služili k našemu razumevanju pri bodočih odločitvah državljanov Rej jblike Slovenije, tako bomo predavanje zaključili iz istega vidik
Zvonenje \ ljubljanskih cerkvah, dne 23. decembra 1990, je po nilo, plesanje in petje po ljubljanskih ulicah prem .o, kresovi po Sloveniji ugasnili, sprevodi z bi kljami nili v noč, ostala je pa še vedno kruta realnost: Ka edaj?
St'«re Socisi istične Federativne Republike ni več! Plebiscit v Sloveniji, sprejetje hrvaške ustave en dan preje, volitve v BIH in nazadnje še v Macedoniji, pri katerih so zmagale demokratske, pro-suverene in pro-konfederativne politične stranke, so pustile samo Republiko Srbijo in Črno gloro v neki jugoslovanski komunističn federaciji. V tem stanju lahko obnovi staro federacijo samo vojaški poseg, ki bi napravil konec demokratskim vladam in verjetno zopet vzpostavil, vsaj delno, tudi stari komunistični režim. Takšen poseg pa lahko v mnogokulturni , večnarodni državi povzroči odpor, revolucijo, istočasno pa
mednarodno obsodbo spričo znanega in prepričevalnega plebiscita v Sloveniji in svobodnih volitev, ki so vrnile demokracijo v drugih republikah. Morda je res, da bi se jugoslovanska armada pri svojih ukrepih in odločitvah ozirala na razvoj v Baltiku, kjer sovjetske čete s poboji "krotijo"miroljubne in svobode željne baltijške narode, ki zahtevajo konec Molotov-Ribbentropovemu sporazumu, kot je to napovedal poznam bivši narodni heroj - spreobrnjen Slovenec. Toda kljub dogodkom v Perzijskem zalivu, svetovno mnenje budno zasleduje tudi razvoj v Baltiku in ga obsoja hkrati z glasovi iz Sovjetske zveze same. Časi se pač spreminjajo. Poseg jugo-armade bi prav gotovo zadal smrtni udarec vsakemu upanju na kakršno koli konfederativno Jugoslavijo. Kajti, če bi se armada na srbsko-komunistično pobudo res spozabila in ubrala pot vojaške intervencije, bi morali Slovenci predvsem reagirati s PASIVNO REZISTENCO, takoj oklicati samostojno državo, Republiko Slovenijo, prositi evropske in druge sile za zaščito in priznanje. Slovenci po svetu pa zasipati svetovno javnost, vlade in OZN, s peticijami, pozivi in informacijami, da Slovenci ne maramo komunizma in smo se z ogromno večino na plebiscitu odločili za samostojnost. Tudi civilizirane demonstracije po svetu bi bile lahko efektivne. Tisti, ki verujemo, pa še moliti za svobodno Slovenijo!
SLOVENSKO VLADO ČAKAJO ŠE TEŽKE NALOGE
Naprej izglasovati USTAVO,nato odobriti novi zakon za izvedbo ustave; izvesti nove volitve po novi ustavi; dobiti mednarodno priznanje za Suvereno R.S.;čez čas še članstvo v OZN in drugih mednarodnih organizacijah (WHO, UNESCO). Vzporedno s temi akcijami pa v naslednjih 6. mesecih voditi pogajanja z ostalimi republikami o novem "modus vivendi" na teritoriju SFRJ. Takoj pa začeti s sanacijo slovenskega gospodarstva in izvesti neštete gospodarske in upravne ukrepe, ki so nastali kot posledica plebiscita in njenega rezultata: suverenosti. Ti so gigantski. Večina teh ukrepov bo nepopularnih in bodo škodili popularnosti sedanjih oblastnikov, dasi vsakdo ve, da so potrebni, ker so posledica 45-letnegaeksperimentiranja birokratskega in skorumpiranega ekonomskega sistema, ki je obljubljal raj na zemlji in utopistično "enakost" med ljudmi. Ljudje sicer vedo, da tako kot je šlo do sedaj, ne more iti naprej. Toda človeška narava je že taka, da vedno krivi tistega, ki je na oblasti. V novi Republiki Sloveniji bo n.pr. odpadla potreba po skoraj polovici od 16 tisoč nest v državnih upravah. Rabili pa bodo kakih 2300 novih, ki pa morajo biti za ta mesta posebno izobraženi, ker so to položaji, ki jih je Republika s svojo suverenostjo in svobodnim tržnim gospodarstvom dobila; n.pr. sama carina bo rabila 1,500 ljudi. Teh med bivSimi uradniki ne more dobiti, ker so med njimi slabo kvalificirani ljudje, ki so dobili službe na podlagi rdečih knjižic, ne pa na podlagi kvalifikacij. Pri mirnem odločanju za konfederacijo ali za popolno samostojnost bodo pa igrali važno vlogo nešteti politični in gospodarski faktorji n.pr.: Ali bo konfederacija res zagotovila Republiki Sloveniji popolno suverenost s statusom Subjekta Mednarodnega prava, kot je to zahteval slovenski narod na plebiscitu in kar Slovenska Država zagovarja že dolga desetletja! Ali nas bo svobodna Evropa sprejela v svojo družino? Same, s Hrvati, s Hrvati in BIH?
Ali smo gospodarsko dovolj močni, da bomo zmogli upravo samostojne Slovenije?
Ekonomisti so različnega mnenja o tem vprašanju. Slišali smo dr. Mencingerja, ki je mnenja, da smo sposobni. V začetku, je rekel, bo bolj težko, čez nekaj časa bo pa šlo. Saj imamo štiri milijone pridnih rok! Drugi so bolj skeptični, večina soglaša z dr. Mencingerjem.
Kaj pa naj naredimo mi Slovenci v zdomstvu v tem zgodovinskem razpotju, v tej dilemi? Kot ste se pokazali zavedne, navdušene in velikodušne Slovence v preteklosti, nadaljujmo s kooperacijo tudi v bodoče! Uveljavljamo dobro ime Slovencev v svetu; ne delajmo demokratično izvoljenim predstavnikom v domovini, ki biye garajo po 20 ur na dan, težav z nestrpnim kritiziranjem, da nič ne napravijo, da je vse "po starem".
Res je težko prenašati, da je na slovenski zastavi še vedno rdeča peterokraka zvezda, simbol rdeče revolucije; res težko poslušamo, da so na mnogih važnejših položajih nesposobni, preoblečeni komunisti; res je težko razumeti, da pred škofijskim c	v
Ljubljani Se vedno stoji sramotilni spomen» .ofu dr. Rožmanu, pred univerzo pa spomenik človeku o katerem je Nora Beloff zapisala, da bi bilo bolje, če bi ostal ljudskošolski učitelj!
Pa premagajmo gnev in za dobrobit domovine vsaj začasno Dozabimo na te žalitve in PODPRIMO VAŽNEJŠE PROBLEME, ki odločajo o usodi slovenskega naroda za dolga leta!
SLOVENSKI PLEBISCIT
Mate Roesmann Na prehodu iz totalitarizma v demokratično ureditev, na prehodu iz planiranega in spolitiziranega gospodarstva v tržno gospodarstvo s privatno iniciativo in privatnim lastništvom, na prehodu iz jugoslovanskega (srbskega) objema v Evropo, ki se preureja in preoblikuje, je 23. december 1990 za Slovence zgodovinski mejnik.
Ta dan je potekal v Sloveniji plebiscit, ki je s svojim izidom utrdil in potrdil narodno-politično voljo slovenskega naroda, da končno pristopi k uresničevanju svoje svobode, k uveljavljanju svoje suverenosti, k izpolnjevanju svoje enakopravnosti, k izgraditvi svoje samostojne države, k utelešenju tisočletnih sanj, slutenj in pričakovanj ter stoletja dolgega truda, naporov in žrtev. Ta dan je slovenski narod na prepričljiv in nedvoumen način svobodno in neustrašeno povedal sosedom, Evropi in svetu, da hoče živeti v svoji državi in kot suveren narod sklepati dogovore in pogodbe z drugimi narodi.
Slovenski narod se je zavedel zgodovinskega trenutka in geopolitičnega položaja in sprejel nase breme, ki mu ga nalagata prostor in čas. Slovenski narod postaja resnično političen narod in - nekdaj zaznamovan kot nezgodovinski narod - stopa sedaj samozavestno v zgodovino in hoče dejansko odločati o samem sebi. Slovensko poslanstvo ni samo kultura in kulturno udejstvovanje. Tudi kultura potrebuje družbeno in gospodarsko zaslombo. Ta pa je možna v polni meri le v lastni državi.
V današnjem času, ki je čas že druge industrijske revolucije, še posebno v tehniki komunikacijskih medijev, ki je čas ko skoraj vse - vsaj podoba je takšna - kliče po poenostavljanju, prilagajanju, izenačenju, izravnavanju in odpravljanju razlik, je še toliko bolj potrebno, da ima narodna kultura, posebej še malega naroda, zaslombo v lastni državi. Zemljepisni prostor na katerem živi slovenski narod ob stičišču treh velikih evropskih narodnih skupin Romanov, Germanov in Slovanov in ki je važno evropsko križišče, zahteva od svojih prebivalcev, da se zavedajo nalog, ki jih takšen prostor vsiljuje in da so jim kos. Kos pa jim morejo biti le, če imajo v svojih rokah sredstva, ki jim jih bo dala le lastna država. 72-Ietna zgodovina Jugoslavije dokazuje, da Jugoslavija, tudi kot federativna država, ne more enakopravno in nepristransko služiti narodom, ki jo sestavljajo. Jugoslavija ni nekaj kar je nastalo naravnim potom v prostem razvoju v katerem ni bilo nasilja, ne kamnov spotike in je tako po svoji naravi nekaj trajnega. Jugoslavija narodnostno, kulturno, zgodovinsko, geografsko in gospodarsko ni naravna enota in nima nobenega naravnega središča, ki bi pritegovalo k sebi vse sestavne dele. Vsi navedeni dejavniki: narodnost, kultura, zgodovina, geografija in gospodarstvo niso sredotežni ampak so sredobežni. Ne težijo v Belgrad, ampak beže od Belgrada, kajti Belgrad
je le srbsko središče. Sentimentalni turisti, obiskovalci in potopisci, ki odkrivajo raznolikosti v Jugoslaviji, radi govore o čudovitem mozaiku, ki ga sestavljajo razni kamni raznih barv. Resnični mozaik nastane iz svobodnega navdiha umetnika, ima središčno težišče in nepresiljeno zgradbo ter neprisiljeno ujemanje raznih barv. Je umetnina trajnega pomena. Jugoslavija po povedanem ni nobena umetnina. Jugoslavija je, kar pravimo tistemu kar ni umetnina, sračje gnezdo. Slovenski narod mora iz Jugoslavije v Evropo, ki ni več Evropa petih velesil s kolonijami in imperialističnimi apetiti in goni, ampak Evropa, ki se združuje v Evropo narodov. Proces združevanja Evrope še ni končan. Žačenja se zgodovinska debata o tem kakšna bi bila najboljša in najprimernejša konstitucionalna zgradba Evrope za prihodnje stoletje. K tej debati bi morali in mogli prispevati tudi Slovenci. Evropa mora najti pravo ravnotežje svoji zgradbi in odkriti pestrost svojih narodnih in pokrajinskih sestavnih delov. Nova Evropa se ne sme zapreti, nova Evropa se mora odpreti in to svojim narodom in svetu. Duhovno se mora oslanjati na krščanstvo in humanizem iz katerih izvira vse kar je v Evropi trajno dobrega in lepega. Tu je mesto tudi za Slovenijo. Na Štefan dan, 26. decembra 1990, je bila na osnovi prepričljivega in nedvoumnega izida plebiscita na svečani seji slovenskega parlamenta v Ljubljani razglašena samostojna slovenska država. Tako je nastala nova slovenska država po volji naroda. Razglasitev je bila seveda formalno in simbolično dejanje. Dejanski položaj Slovenije pa se s tem še ni nič spremenil. Razglasitev samostojnosti pomeni začetek boja za resnično, dejansko samostojnost in priznanje te samostojnosti od strani sosedov, vseh drugih narodov in mednarodnih organizacij in ustanov. Ta boj ne bo lahek in ne bo kratek. Z zavestjo, da ima po naravnem pravu vsak narod pravico do samoodločbe, bo mogoče premagati vse težave, če bo narodna volja ostala trdna in neomajna.
ISGST
ADDED?
With GST in your marketplace, it is important to compare prices.
Some prices include GST. But often, it is added later.
Before you buy,, look for signs... or ask. Where GST applies, know whether it will be added at the cash register or if GST is built into the price tag.
GST added, or GST included. It's important for you to know the difference.
If you have other questions about the GST and prices, the answer is to call us toll-free Monday to Friday 9am-9pm.
The GST Consumer Information Office. 1-800-668-2122
Government of Canada Gouverriement du Canada
Canada
SLOVENSKI ... nadaljevanje s str. 6
Spodbujajmo Slovence v domovini pri osebnih srečanjih, pogovorih, pismenih stikih in drugače, naj ne popustijo in ne oslabijo volje do samostojnosti. Tudi mi, Slovenci v svetu, moramo po svojih močeh v primernih priložnostih doprinašati za uresničitev slovenske samostojnosti in krepiti slovensko narodno-politično voljo.
Tako se bo izpolnilo upanje Valentina Vodnika, da Slovenija "prstan Evropini bo".
MONDAY
TUESDAY
WEDNESDAY
THURSDAY
FRIDAY
SATURDAY
NEW TUESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY
10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. TORONTO 1 p.m. - 8 p.m. 1 p.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 9 a.m. - 12 noon
PLEBISCIT V SLOVENIJI IN POSLEDICE
RAZMIŠLJANJE
Dr. Zlatko A. Verbič
DARUJTE ZA
P0PLAVUENCEÍ
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746
747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union,
OFFICE HOURS
BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!
Odločili smo se zapustiti dom, domovino, imetje, prijatelje - skratka vse kar nam je bilo najdražje. Pripravljeni smo bili soočiti še z nepoznanim okoljem, z nepoznanimi jeziki in običaji, sprijazniti se z novimi standardi delavnih in strokovnih meril. Okolje nas je preizkušalo, zaupali smo v sebe. Dokazali smo, da smo del pridnega, poštenega naroda, da nismo naivni, ampak sposobni in bistri. Vedno smo bili Slovenci, prav nič drugega, čeprav nas nihče ni poznal kot Slovence. Imeli so nas za Jugoslovane. Poznali so Srbe, poznali tudi Hrvate, ne pa nas Slovence. Dobro smo se zavedali tega tragičnega dejstva. Ni nam ostalo drugega kot pojasnjevati kdo v resnici smo in od kod prihajamo. Za nas same pa je bilo važno, da smo se zavedali vedno in povsod, da smo Slovenci in ne pripadniki kakršnega koli drugega naroda. Samo tako, smo vedeli, bomo uspeli. Nas so pripravljali na pot zavedni slovenski starši, ne pa vladajoči, ki so odločali, kiy je prav in kaj ni, kaj kdo je, kiy se sme ali ne sme storiti. Zavedali smo se, da je naš samo en jezik: slovenščina, ne jugoslovanščina. Zavedali smo se tega, ko smo tvegali življenja z ilegalnim begom čez meje. Stremeli smo za istimi človeškimi pravicami, kot so jih imeli ljudje na drugi strani meja, hoteli smo odločati o svoji lastni usodi. Zaupali smo v pravično ureditev dežel, ki so nas sprejele in bili uverjeni, da bomo uspeli. Pripravljate se na plebiscit. Vaše težnje se ne razlikujejo od naših v preteklosti. Težka je odločitev zapustiti poznano in se vklapljati v izzvano novo, neznano bodočnost. Vemo za vzrok, vemo, da bo treba plačati določeno ceno, toda ne najdražjo ceno - naša življenja. Zato pogumno naprej ne glede na predvidene težkoče. Upajmo, da ne bomo zamudili enkratne prilike sodelovati pri odločanju zgodovinskih premikov v življenju Slovencev, pri ustvarjanju moderne državne strukture Slovenije. Nekateri, na srečo redki, še vedno nimajo zaupanja v Slovenijo in v sposobnost Slovencev, da lahko postanejo samostojni gospodarji. Preveč so prilagodljivi, premalo narodno zavedni. Na žalost še niso dosegli raven osamosvojitve in samozaupanja, katerega je pridobil begunec v tujini. Ko se odločamo o svoji - slovenski - bodočnosti, se nam prepletajo misli - za - in - proti - slovenski samostojnosti. Realna možnost pa je samo ena: moramo se osamosvojiti! Le tako si bomo lahko pisali svoj pravilnik življenja, odločali o svojih lastnih pravicah in dolžnostih, sami določili do kakšne mere bomo dopuščali uživanje človekovihpravic, kakšno bo naše svobodno tržno gospodarstvo, kako bomo ustalili občevanje v lastnem jeziku. Z zavestnim ravnanjem bomo odkrili skrite talente in vrline posameznikov. Končna odločitev ne bi smela biti težka, če pomislimo, da se odločamo ali ostati na Balkanu z Beogradom na čelu ali pa, da hočemo ustvariti suvereno Slovenijo, ki naj postane integralni del evropske skupnosti narodov. Prisluhniti moramo tistim, ki vidijo razliko med
izsiljevanjem in poštenostjo. Povedati moramo, da smo Slovenci, da izstopamo zaradi agresivnosti Srbov, ki skušajo izigrati svet z grožnjo libanonizacije na
Balkanu. Mi hočemo v miru božjem živeti od svojega dela in odklanjamo odgovornost za morebitne nepremišljene dejavnosti jugoslovanskegega vzhoda. Slovenija se mora zato odločiti sedaj, ker jutri ne bo več prilike. Kakor smo bili mi kot begunci, so tudi Slovenci v Sloveniji pripravljeni na kratkoročne težave, ki gredo le na račun udobnosti, ne pa ogrožanje življenjskih osnovnih potreb. Begunci smo zaupali v svoje sposobnosti, tako lahko zaupajo tudi Slovenci v Sloveniji v svoje, še mnogo lažje, ker oblikujejo pogoje v svojem okolju in na podlagi poznanih norm. Sprijazniti se moramo, da z delom in z ničemur drugim ne moremo doseči "slovenski gospodarski čudež". Le tako bomo mogli biti kos zavidnim obrekovanjem vzhodnih Jugoslovanov.
Slovenija lahko realizira do sedaj nedosegljive gospodarske višine, čeprav je bodočnost še nezačrtana. Želimo, da se Slovenci v Sloveniji združite, kot se Slovenci trudijo okoli SvetovnegaSlovenskega Kongresa povezovati slovenske organizacijske skupine in posameznike v združenja. Omogočite nam pravo identiteto, da smo Slovenci iz Slovenije. Vsem bralcem želim srečno SLOVENSKO NOVO LETO 1991!
YOUR BEST BUY IN
FRESH
CULTURED DAIRY PRODUCTS
•YOGURTS »CREAM CHEESE • PRESSED COTTAGE CHEESE •SOUR CREAM •COTTAGE CHEESE •DRINKING YOGURT
YOGURT BASED SALAD'DRESSINGS. '^gSfcč" "THE YOGURT LOVER'S DRESSING"
p**
QUALITY and TASTE you can TRUST Try Biobust Yogurt, and Famous Astro Domo GranoLa Yogurt. NOW! Both with Fruit on the Bottom ASTRO PRODUCTS AVAILABLE AT FINE DAIRY COUNTERS
ASTRO DAIRY PRODUCTS LTD., ETOBICOKE, ONTARIO
h--- -------
PREPOROD SLOVENSKE ...
nadaljevanje s str.
Pred malo manj kot 150 leti je v Evropi nastala pomlad narodov, ki je rodila med nami program ZEDINJENE SLOVENIJE ("da politiško razkrojcni narod Slovencev na Kranjskim, Štajerskim in Koroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene, in ima zase svoj zbor"). Ta program sicer ni bil uresničen, je pa le razgibal politično življenje med Slovenci. Ker so slovenski politični prvaki kasnejših desetletij začeli verjeti, da bi povezava z drugimi južnoslovanskimi narodi mogla zadovoljiti slovenske narodne težnje, smo se končno znašli v Jugoslaviji,ki pa, ne le da ni mogla, predvsem ni hotela nuditi in zagotoviti Slovencem uresničenja najbolj osnovnih narodnih teženj in svoboščin. Le redki so bili glasovi, tudi glasovi onih, ki se od Jugoslavije niso nadejali pravega okvira za slovenski narodni razvoj in razmah, ki bi opozarjali na potrebe miselnega preobrata v gledanju na slovensko politično prihodnost. Razpad Jugoslavije leta 1941. pa je vseeno začel narekovati drugačno mišljenje, pa četudi med maloštevilnimi slovenskimi misleci. Tako je v smislu Ehrlichovega "VIŠARSKEGA SLOVENSTVA" avtor knjige "NAROD SREDI EVROPE" ,knjige, ki ni izšla v tisku, zapisal: "Na podlagi jasnega spoznanja vseh naravnih in zgodovinskih okoliščin, v katerih so živeli in še žive Slovenci, ter v skladu z občnimi načeli ATLANTSKE KARTE, ki zagotavlja vsem narodom SVOBODO, RAVNOPRAVNOST TER VARNOST, pričakuje slovenski narod od izida sedanje vojne, kot poglavitno točko (i) osvoboditev vsega slovenskega ozemlja izpod vsake tuje oblasti, ter (ii) združitev vseh osvobojenih slovenskih pokrajin v eno slovensko državno telo.
Seveda se to ni zgodilo in krivdo za to nosi Komunistična partija Slovenije, njena tako imenovana Osvobodilna Fronta in vsi oblastniki povojne, od
jugoslovanskih komunistov pojarmljene Slovenije. Misel in zamisel samostojne in neodvisne slovenske države, ko je enkrat vznikla, je ostala živa; pognala je korenine in rastla, tako med Slovenci doina kot med Slovenci zunaj. V svoji knjigi "SLOVENIJAVČERAJ, DANES IN JUTRI" je avtor knjige "NAROD SREDI EVROPE",Ciril Žebot podal leta 1967 prerez potrebe in upravičenosti slovenske države takole:
"Slovencem so imperialistično odrekali pravico samoodločevanja in pogodbenega sodelovanja pred in po obeh svetovnih vojnah. Šele sedaj nastajajoča slovenska država bo - upajmo, da kmalu - zajamčila,
ar i
- 'I
SÎS1
Prof. dr. Ciril Žebol
8. aprila 1914 - 9. januarja 1989.
".. .Nespremenljiv pa ostaja cilj ZDRUŽENE SLOVENIJE KOT SUVERENE DRŽAVE slovenskega naroda ". (N. S, C.Žebot, stran 488.)
da bo slovenska gospodarska zmogljivost v bodoče služila doseganju slovenskih teženj in ciljev, ki si jih bodo suvereni Slovenci sami demokratično krojili. Suverena slovenska republika bo preprečevala, da bi tudi v bodoče slovenske gospodarske dosežke davčno konfiscirali po starih ali novih imperialističnih merilih iz neslovenskih političnih središč za neslovenske interese. Tudislovenska pomoč gospodarsko nerazvitim predelom mora biti prostovoljna in pogodbena na osnovi slovenske zmogljivosti.
V takem okviru državne enakopravnosti bo stopnja koristnosti mednarodnega gospodarskega sodelovanja za Slovence odvisna od tega, kako ho Slovenija znala izbirati in razvijati tiste gospodarske panoge in proizvajalne načine, ki bodo najbolj odgovarjali slovenskim primerjalnim prednostim, merjenim v stvarnih proizvajalnih stroških. Te možnosti bodo toliko donosnejše, kolikor naprednejši bodo narodi, s katerimi bodo Slovenci trgovali in drugače gospodarsko sodelovali, in kolikor močneje se bo razvijala slovenska kultura v njenem najožjem in najširšem smislu". (Slovenija včerj>j...,str.: 126)
Neomajni v svoji veri in zaupanju v možnosti uresničitve slovenske države so ostali člani AKCIJSKEGA ODBORA ZA SUVERENO SLOVENSKO DRŽAVO, z vsemi pododbor i (pred vsen tržaskim)ter pozneje člani SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA z
glasilom SLOVENSKA DRŽAVA. Krona vseh prizadevanj pa je bil, seveda, slovenski plebiscit 23.decembra lani. Ta zgodovinski dan je nas ponos.
*
Da bo slika o razvoju slovenske državne misli bolj popolna, si dovoljujemo h gornjemu članku dodati še nekaj misli uredništva S. D.:
Predvsem prepuščamo objektivnim zgodovinarjem sodbo o tem koliko je kdo doprinesel h končni zmagi ideje suverene Slovenije.
Bili bi pa neiskreni, če ne bi brez posebnega priznanja omenili Višarskega slovenstva prof. Ehrlicha, dr.Žebota in številnih žrtev iz sitega kroga, katere je Stalinistično-komunističen teror med vojno in po vojni pomoril. Pravtako pa tisoče Slovencev iz vseh slojev, domobrancev in dobromislečih prevaranih partizanov, ki so se borili za domovino ne pa za komunizem; na kratko vseh tistih, ki so "tudi" umrli za domovino.
Množična grobišča, ki so postala javno znana šele zadnje čase so gotovo silno pretresla Slovence in jim dala misliti ter jih končno utrdila v prepričanju, da so bili vsi ti zvesti in zavedni Slovenci, čeprav morda iz različnih ideoloških taborov.
Ta zavest je zato po čudni božji poti vzbudila v narodu občutek neke vrste kolektivne krivde, ki se je je narod skušal otresti in je to storil v veličastnem glasovanju na plebiscitu za samostojno Slovenijo, za kar so se (pod)zavestno vsi borili. 88X "DA" je bil zato začetek edino prave spontane in ne-orkestrirane SPRAVE med slovenskim narodom, ki je pustil le neznatno število Slovencev ob strani.
Za izvedbo te težke naloge, ki je zahtevala nadčloveško mero junaštva, vstraj-nosti in neomejne odločnosti, pa gre priznanje	današnjim slovenskim
državnikom
+■ SKOF DR. STANISLAV LENIČ
Dne 5.januarja je v Ljubljani umrl dr. Stanislav Lenič, pomožni Škof ljubljanski. Rojen je bil pred 79 leti v ŽupeČi vasi na Dolenjskem. Med vojno je bil tajnik škofa dr. RoŽmana in si kot tak nakopal mnogo sovražnikov. Bil je aretiran in v ječi dalj časa. Leta 1967 je pa bil imenovan za pomožnega škofa. Naj v miru počiva in uživa nebesa, katera si je gotovo na zemlji zaslužil!
BERITE SLOVENSKO DRŽAVO
PROŠNJA ZA PREDLOG
PREISKAVA V NE-REGULIRANIH REZIDENČNIH NASTANITEV ZA OBČUTLJIVE ODRASLE LJUDJI V PROVINCI ONTARIJ
Preiskava je bila ustanovljena pod Public Inquiries Act (dejanjem za javne preiskave), da se preiskuje ne-reguliranih rezidenčnih nastanitev za občutljive odrasle ljudji v provinci Ontarij. Kopije od preiskovalnih pogojev se lahko dobijo na spodaj imenovanem naslovu.
Napisani predlogi bodo sprejeti do 28. februarja, 1991.
Prosimo naslovite vse dopisovanje (samo v angleščini ali francoščini) na:
Commissioner Inquiry into Unregulated Residential Accommodations 76 College Street, 6th Floor Toronto, Ontario M7A 1N3
Telephone: (416) 327-2421 Fax: (416) 327-2425 Attention: Ernie Lightman, PhD., Commissioner
Ontario

nadaljevanje s str. 8
+ DR. MAKS ŠAH
Slovenci v Trstu so se dne 15.januarja za vedno poslovili od svojega kulturnega delavca in prijatelja MAKSA ŠAHA. Maks je bil rojen 1.1912 v predmestju Celja, v kmečki družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Celju. Stopil je v salezijansko družbo in začel z bogoslovnim študijem. Po vojaškem roku je izstopil iz seminišča, opravil državno maturo in se vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Takrat se je tudi pridružil Ehrlichovim Stražarjem.
Radi vojne je študij prekinil in se maja 1945 kot domobranec umaknil na Koroško, od tam v Lienz, nato v Italijo. Iz begunskega taborišča v Riccione je v decembru 1945 šel v delegaciji intervenirat pri Zavezniški vojaški upravi za študentovsko taborišče v Bologni, kjer se je po uspešni intervenciji vpisal na tamkajšnji univerzi na leposlovno fakulteto in leta 1947 na Bolognski univerzi doktoriral. Leta 1948 je nastopil službo na nižji gimnaziji v Trstu in naslednjih 25 let poučeval na Tržaškem latinščino, zgodovino in zemljepis.Leta 1973 je postal redni profesor, nato pa ravnatelj slovenskega učiteljišča. Leta 1983 se je upokojil. Pokojnik, ki je ves živel za izobrazbo, si je zelo prizadeval za ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem. Napisal je več šolskih knjig. Sodeloval je pri kulturno-prosvetnih organizacijah :Radio Trst, nad 30 let pri reviji Mladika, bil zelo aktiven pri ustanovitvi popularne "Drage". Pisal strokovne razprave o šolstvu na Goriškem in Tržaškem. Prevedel je nad 20 iger. Ob upokojitvi je dobil priznanje ministrstva za javno šolstvo za delo v Šolah. V Gorici na SSK Kongresu leta 1986 pa odličje za delo v prosvetni šoli in politiki. Umrl je nenadoma na poti iz Trsta v Gorico, kjer je gratuitno poučeval slovenščino tamkajšnjim bogoslov-cem.
Poleg svojih kolegov v Trstu je bil tesno povezan z delom dr. Cirila Žebota in ostal celo življenje odločen zagovornik slovenske suverenosti - Višarskega slovenstva. Prijatelji, predvsem bivši "Bolognčani" so se ga spomnili v spominski maši v Domu Lipa. Tržaški Slovenci in slovenski narod ga bo zelo pogrešal! Njegovi ženi naše globoko so-Žalje.
V NOVO LETO 1991
Božični glasovi so utihnili v kanadsko zimo. Ni dolgo od tistih svetih dni, ko smo se pripravljali za najlepši Gospodov praznik. In prišel je Sveti večer. V slovenskem Torontu pri Mariji Pomagaj in pri Brezmadežni so družine in starejši imeli polnočno slavje že ob 8 zvečer. Ob živih jaslicah se je čar božične noči dotaknil mnogih src. Ob polnočni maši pa je ob vzornem petju naših cerkvenih zborov, v svetlobi cerkvenih luči, z blago mislijo o Jezusovem rojstvu oživela želja in prošnja za mir med nami, v svetu in pravo soglasje..., da bi večno lepo pesem Svete noči slišala še1 mnoga, mnoga srca, ki iščejo miru in ljubezni...,da bi duh Božiča ostal z nami, da bi znali deliti dobro z revnimi in nesrečnimi vseh vrst. Zdaj smo ugasnili lučke in pospravili božična drevesca. Pri jaslicah pa še sveti. Tja do Svečnice naj še Dete prebiva med nami, da nam bo topleje pri srcu, ko se zunaj v svetu in v dragi domovini spet zbirajo temni oblaki...
Letošnje božično oznanilo, klic Miru in Ljubezni, je močno potrkalo na naša vrata. Klicala je domovina: Potrdite, pomnožite s svojimi naše glasove, da bomo zaživeli kot svoboden narod med narodi Evrope! In še drugi glas kliče za pomoč po veliki povodnji. Nesreča v domovini je združila torontsko slovensko skupnost za veliko dobrodelno akcijo. Cilj akcije je zbrati 100 tisoč dolarjev, ki bo po zadnji poročilih gotovo kmalu dosežen. Pri tej akciji sodelujejo vsa društva, ljudje različnih prepričanj, ljudje, ki imajo srce in sočutje do bližnjega v nesreči in ne sprašujejo po organizatorjih. Primer : župnija Marije Pomagaj je že pred Božičem, po zelo kratkem obvestilu v eni nedeljski n^birki zbrala v ta namen 16 tisoč dolarjev. Članice KZL v isti župniji so pri svoji božičnici
+ MIRA ČUJEŠ
V Antigonishu, N.Sc. je 20.januarja podlegla težki bolezni ga.prof.Mira Čuješ, žena profesorja dr. Rudolfa Čuješa Pokojna je bila profesorica francoščine in italijanščine, a je domovino zapustila in po težavah prišla k svojemu možu v Kanado. Bila je dobra mati dvema hčerkama, v antigoniški katoliški ženski zvezi priljubljena in delavna članica. To se je pokazalo na njenem pogrebu ko so se od nje poslovili številni znanci in prijatelji.
Imeli so mašo zadušnico v stolnici ob zelo veliki udeležbi. Maševala sta dva doktorja - dr. kanoničnega prava in teo-log-klasik, univerzitetni profesor in kaplan v bolnišnici, ki je na željo pokojne bil njen eulogist. Po maši je bil sprejem v farnem domu.
Naj ji Bog, kateremu je celo življenje ostala zvesta,nadomesti z večno srečo težave, ki jih je morala prestati na tem svetu prav radi te zvestobe. Soprogu,prof.Čuješu in njegovi družini in sorodnikom naše iskreno sož&lje. Dr.Čuješ pripravlja za izdajo knjigo Catholic Social Doctrine v slovenščini če kdo želi podpreti to izdajo, lahko to stori namesto običajnega cvetja in izrazov sožalja. Prispevke lahko pošljete na njegovo ime na HPJE Kreka v Torontu.
Uredništvo S.D.
ZAHVALA
20. januarja 1991 se je preselila v večnost naša ljubljena žena, mati in sestra Mira Čuješ, rojena Požun.
Zahvaljujemo se vsem številnim prijateljem za izraze sožalja, molitve in drugo pomoč v teh težkih dneh.
Rudolf Čuješ, Marjetka Incardona z družino Marija Čuješ Danijela Požun
namestomedsebojnega obdarovanja zbrale čez 600 dolarjev za poplavljence. V januarju so sledili banketi. Dvorana pri Brezmadežni je bila predčasno razprodana za večer 5. Januarja, pravtako za mladinski večer 12. januarja. Se en banket pri Mariji Pomagaj 12. januarja, prekmurske koline 19. januarja in večer na Holiday Gardens 26. januarja. Slovenska škofijska Karitas bo s to akcijo kanadskih Slovencev in z darovi slovenskih skupin v Združenih državah in drugod po svetu lažje pomagala težko prizadetim v domovini.
2. januarja smo pri Mariji Pomagaj praznovali Baragov dan. Misijonski krožek in KZL sta pripravila zajtrk, kosilo in srečolov. Lepa udeležba je prinesla lepo vsoto 4500 dolarjev za slovenske misijonarje. Naslednji teden je bil v znamenju molitve za cerkveno edinost. V ponedeljek 21. januarja smo v katedrali sv Mihaela z nadškofom Ambrožičem molili za mir v svetu in krščansko edinost.
Iz rojstva v smrt in po smrti v večni dom, kot verujemo, gre naša pot, kjer se ustavljamo ob raznih spominih in jubilejih...
Tako je v zgodnji mladosti - 21 let - dokončal to pot najmlajši sin Ludvika in Slavke Stajan. Robert je v triletni rakovi bolezni zorel za nebeški dom. Bilje veren fant, dober prijatelj, kar je pokazala številna udeležba pri pogrebni maši v cerkvi Brezmadežne 14. januarja. Sedemdesetletnik je postal urednik mesečnika Božja Beseda, lazarist g. Tone Zrnec. V Ovčjakovi družini pa je sedemdesetletnico rojstva praznoval oče Jože, trdna gorenjska korenina.
Koncem januarja sta praznovala svoj rojstni dan torontski nadškof Alojzij Ambrožič in Valentin Batič, župnik pri Mariji Pomagaj. S čestitkami in molitvijo smo se jih spomnili, da bi v teh težkih časih uspešno nadaljevala delo za božje kraljestvo na zemlji. 30. januarja je zadnjikrat obiskal cerkev Marije pomagaj Vinko Kržišnik, rojen v Žirih na Gorenjskem, pionir in mojster v klekljanju. V Torontu je oživel tradicijo velikonočnih butaric. Po osemletnem bivanju v Providence Villa je v visoki starosti - 83 let - odšel k praznovanju neminljive Velike noči... Kaj nam prinese jutrišnji dan? Čujmo, delajmo in molimo za mir v srcu, za mir med nami in za mir v svetu, da bomo za božičnimi zvonovi tudi mi nekoč zaslišali nebeško Alelujo...	Anica Resnik
Prejeli smo s prošnjo za originalno objavo zahvale.
ZAHVALA
Ob nenadni in prezgodnji izgubi našega ljubljenega moža, očeta in brata - Frank Petrič-a, ki mu je bilo 24. novembra 1990 prekinjeno tuzemsko življenje, nam ni lahko n^jti primernih besed, ki bi dovolj nakazale čut naše hvaležnosti vsem udeležencem in vsakemu posebej.
Iskrena zahvala g. župniku Batiču za duhovne misli in molitev v pogrebnem zavodu, za daritev sv. maše in molitve ob grobu. Lepa hvala tudi pevskemu zboru in vsem, ki ste se številno udeležili sv. maše, obiskali pokojnega v pogrebnem zavodu, nam izrazili sožalje in tolažbo ter ga spremili na zadnjo pot. Bog plačaj vsem darovalcem lepega cvetja in njim, ki ste darovali za sv. maše. Iskrena hvala tudi vsem nosilcem krste.
Prisrčna zahvala predvsem g. Stanetu Pleško za vso njegovo pripravljenost, molitev in doprinos v pogrebnem zavodu, da je smisel soborca za: "BOG -NAROD - Domovina" zadobil pravi in polni lik priznanja. Enaka mu hvala za njegov pomenljiv ter ganljiv poslovilni govor ob grobu pokojnega.
Posebna zahvala pripada tudi vsem, ki ste v spomin na pokojnega darovali za "G. (Georgina) Tolstoy SKLAD".
Dragi France! Naj Ti bo lahka gruda v novi domovini in nasvidenje v Večni!
Žalujoči: že na Fani, hčerka Betty, bratje in sestre z družinami v Sloveniji in sorodniki.
DR. BLAŽ KOROŠEC - SEDEMDESETLETNIK
Prišel je v Ameriko pred 40. leti, med drugimi, ki jih je vojna vihra izkoreninila in raztresla po celem svetu. Mlada leta je preživel v Radomljah,vasi južno od Kamnika, kjer je bil aktiven v organiziranju in delovanju lokalnega prosvetnega društva in Fantovskega odseka, ko so politične razmere to dopuščale. Vsak dan se je vozil s KamniČanom v Šolo v Ljubljano. Po maturi na klasični gimnaziji je pričel z medicinskim Študijem na ljubljanski univerzi, dokler ga niso Italijani nekega jutra odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars.
Ob koncu vojne se je z drugimi umaknil v Avstrijo, iz taborišča pa v Gradec, kjer je nadaljeval Študije, skupno z drugimi Slovenci , ki so se po končanih študijah razkropili po vsem svetu. Po prihodu v Ameriko je imel v začetku trdo življenje. Pa vendar je po dveh letih odprl svojo ordinacijo, a je moral kmalu nato z ameriško vojsko v Korejo, kjer je dosegel čin majorja. Po dveh letih v ameriški mornarici in ori-jentaciji ameriškega načina Življenja mu je uspelo dobiti ugledno mesto za nadaljni Študij v radiologiji v bolnici pri Loyola Medical School. Tam je ostal dvanajst let in pozneje postal šef radiološkega oddelka iste bolnišnice.Ta položaj je zahteval, med drugim tudi poučevanje na Loyola Univerzi in mu dal položaj člana profesorskega zbora. Pred 20. leti se je pa odločil za novo smer življenja v upanju na samostojnost Organiziral je Quad City Radiologists Ltd.To je skupina radiologov -zdravnikov, ki so specializirani v vseh strokah "X-rays". Bil je njen lastnik in predsednik do upokojitve letos. Bil je tudi imenovan "Emeritus Member" of American College of Nuclear Physicians. Poleg poklicnega dela se je udejstvoval tudi v raznih lokalnih organizacijah,ki so mu nudile možnosti seznanjati svet o zgodovini in problemih Slovencev doma in po svetu.
Uspešnemu slovenskemu doktorju želimo Še mnogo let uspešnega življenja, zlasti pri njegovem namenu nadaljevati aktivno življenje in usmerjati energijo v nova področja, za katera preje nibilo časa.
DR. KALISTUS LANGERHOLZ,OFM OSEMDESETLETNIK
V nedeljo 3.februarja je v krogu svojih faranov in prijateljev, pri sv.Štefanu v Chicagu praznoval svoj osemdeseti rojstni dan priljubljen frančiškanski pater Kalist, v spremstvu še kakih 15 slovenskih 80-plus-ovcev. V imenu faranov ga je pozdravil g.Jože Rus, njegov dolgoletni znanec izza časa "Frančiškanskih križarjev". V imenu kanadskih prijateljev pa Auguštin Ruk, katerega žena, Marija Meralova je bila njegova faranka, ko je služboval kot kaplan pri sv. Cirilu in Metodu za Bežigradom.
Oba sta povdarjala vrline slavljenca: učitelja, profesorja in skolarja svetega pisma, nadalje kot dobrega duhovnika, ki se je, po obvezni profesorski upokojitvi, namesto počitku, ponovno z vso gorečnostjo posvetil dušnopastirstvu kot pomočnik župniku pri sv. Štefanu. Pri vsem tem pa nikoli ni zanemarjal zanimanja za usodo slovenskega naroda. Cerkveni pevski zbor mu je zapel dve narodni, triletna Lidija Goršič pa prikupno deklamirala.
Vsa župnijska skupina mu je izražala iskreno in gorečo Željo, da bi mu Bog naklonil še mnogo let v službi teh faranov, ki zelo cenijo njegovo požrtvovalno delovanje med njimi. Tudi Slovenska drŽava mu kliče: še na mnoga leta!
SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE ČESTITA
predsedniku vlade in vladi Slovenije, predsedniku skupščine in skupščini Slovenije
ob veličastnem izidu nedeljskega plebiscita - 23. decembra 1990 -za suvereno in samostojno Slovenijo.
Slovensko državno gibanje se s svojimi somišljeniki srčno veseli, da se je začel uresničevati njih program za katerega so s prepričanjem in vztrajnostjo delali 45 let in vam zagotavlja vso podporo na poti k uresničenju in prosi božjega blagoslova.
Cleveland, Ohio, na Štefan dan 1990.	Mate Roesmann
Municipal Freedom of Information and Protection of Privacy Act*. .je sedaj veljaven.
*(Namenjeno ljudem da lahko dosežejo svoje osebne podatke ker
imajo javne organizacije.)
Ta zakon obsega vse občinske korporacije in oddaljeno okolico za lokalne odbore -vključeni so tisti v izobrazbi, v zdravju, cestne in javne naprave, in ugledne osebe za ohranitev narave.
Vsaka od teh organizacij mora imeti seznam od glavne ustanove za documente in osebno informacije - ki so vsem dosegljivi.
Medtem ko zakon odobri dostop do teh dokumentov, omenjeno z posebnimi osvoboditvami, ki tudi ščiti vaše osebne informacije. Vsaka organizacija bo imela osebo - ki bo imenovana kot Information and Privacy Coordinator (Posrednik za Informacijo in Privatne Zadeve) - ki Vam lahko pomaga če imate prošnje.
Če, se karkoli ne strinjate s tem predlogom, bo Office of the Information and Privacy Commissioner 1-800-387-0073 (Urad za Informacije in Pooblaščenec za Zasebne Zadeve) na razpolago da pregleda Vaše primere.
Informacije o tem zakonu se lahko dobi:
The Freedom of Information and
Privacy Branch, Management Board Secretariat, 56 Wellesley Street West, 18th Floor, Toronto, Ontario, M7A 1Z6
(416) 327-2187
Ontario
Med slavljenci je bila 94 letna č.sestra Vendelina Kravčar, ki še vedno skrbi za oltarje pri sv. Štefanu; nadalje ga.Pavla Arko, gdč.Sally Bogolin, ga.Metoda Fišinger, g. in ga. Gaber (ro jakinja p.Kalista iz škofje Loke), ga. Veronika Gorkis, Joseph Jagar, Frances Kremesec, gdc.Mokre1, ga. Marija Pečarič, g.in ga. Stražišar, ga.Ana Zorko in g. Zvodar.
Vsem slavljencem Čestitamo in jim želimo še dolgo in lepo življensko jesen!
SVETOVNITISK O SLOVENSKEM PLEBISCITU
"SLOVENCIGLASUJEJO ODLOČNO ZA NEODVISNOST OD JUGOSLAVIJE".
Pod tem naslovom je vodilni ameriški dnevnik THE NEW YORK TIMES objavil 24. decembra fotografijo, kako Ljubljančani oddajajo glasove na plebiscitu ter daljše poročilo, iz katerega povzemamo naslednje:
"S še enim udarcem že itak majavi edinosti Jugoslavije so Slovenci z ogromno večino glasovali za neodvisnost od etnično raznolike države 23 milijonov prebivalcev. Toda glasovanje za neodvisnost še ne bo pomenilo
takojšen prelom s petimi drugimi republikami in dvema avtonomnima provincijama Jugoslavije.. .S plebiscitom je bil odobren tudi šestmesečni načrt slovenske republike, da postopoma prevzame pod svojo oblast vojaško, zunanjo in finačno politiko, ki so zdaj v glavnem v rokah zvezne vlade v Beogradu. Toda če Slovenija ne bo mogla doseči sporazuma z drugimi republikami o nekem sistemu konfederacije, podobnem Evropski skupnosti, potem odcepitev ni izključena. Postopek v smeri avtonomije se je začel meseca julija, ko je novoizvoljena demokratična vlada proglasila suverenost".
WASHINGTON POST pričenja svoje poročilo z naslovom:
"SLOVENIJAPRIPRAVLJENA,DA SE ODCEPI OD JUGOSLAVIJE" ¿er podnaslovom:
"PLEBISCIT ZA NEODVISNOST PODPRT Z OGROMNO VEČINO", in piše med drugim:
"Slovenski volilci so z ogromno večino dali svoji novi vladi pooblastilo, da razglasi neodvisnost od etnično hibridne države Jugoslavije, razen, če ta ne bo spremenjena v ohlapnejšo konfederacijo suverenih držav. Kljub temu, da so jugoslovanske zvezne oblasti obsodile plebiscit in zagrozile z vojaško intervencijo, se je 88,2 odstotka slovenskih volilcev s svojimi glasovi
izreklo za odcepitev od politično nemirne jugoslovanske federacije, med tem ko je glasovalo proti le 4 odstotka volilcev. Volilna udeležba je bila po neuradnih rezultatih nad 90 odstotkov, od poldrugega milijona volilnih upravičencev. Iz senčnih alpskih vasic pa do krajev ob jadranski obali, so se Slovenci ves dan zgrinjali na volilšča, da oddajo svoje glasove. Kljub temu da je rahlo naletaval sneg, so se po nekaterih vaseh ljudje zbirali in s kozarci vina in domoljubnimi pesmimi proslavljali ta dan, med tem ko so diplomatski opazovalci tolmačili plebiscit kot še en korak na poti do verjetnega razpada Jugoslavije kot politične tvorbe. Da so se Slovenci tako navdušeno odzvali na plebiscitu, je presenetilo celo nekatere domače vladne predstavnike. Po določbah plebiscita ima slovenska vlada zdaj šest mesecev časa, da se pogaja za morebitni ustavni kompromis z zahtevo po skoraj popolni avtonomiji za vse republike, in če do tega ne bo prišlo, pa da razglasi neodvisno Slovenijo".
Na Svečnico sta se pri sv. Štefanu v Chicago poročila gdc.Milena Goršič in g.Janez Zerdin.
Novoporočencena iskreno čestitamo!
Slovenian Research Center of America, Inc. 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092 USA
Bo«, 1990
JSa pragu 40-Letnice
Junija 1991 bo preteklo 40 let, od kar .'-ein začel s sistematičnim zbiranjem in raziskovanjem gradiva o Slovencih izven Slovi-nije in Se prav posebno z dokumentacijo o slovenskih podvigih Sirom sveta, v upanju, da bomo sčasoma s publikacijami in drugimi programi seznanjali svet o našem vse premalo poznanem slovenskem narodu. Ko sem leta 1951 s tem delom začel, mi domala nihče ni mogel imenovati enega samega slovenskega izumitelja, učenjaka ali slovitega arhitekta v Ameriki. Danes imamo dokumentacijo za več tisoč slovenskih patemov, ki jih uporabljajo po vsem svetu, in vrsto vrhunskih učenjakov in arhitektov ter na tisoče drugih čudovitih podvigov - poleg študij naših rudarjev, kmetov, delavcev, društev ir. ustanov! Skoraj ni področja dejavnosti in države na svetu, kjer ne bi blesteli z vrhunskimi dosežki tudi Slovenci — prenekokrat bolj kot mnogo večji narodi! Precej je skupin, ki imajo za tako delo milijonske sklade (n.pr. Judje, Madžari, Ukrajinci, Slovaki, itd.) in več uslužbencev, ki delajo le po osem ur na dan samo v podobnih inštitutih. Mi smo imeli le noči, sobote in nedelje in porabili smo domala vsako prosto minuto "počitnic" J.a to prepotrebno delo, pa tudi na tisoče do-laijev iz svojega razmeroma revnega žepi.. Pa nam zdaj druge narodnosti zavidajo naše izjemno uspešne učbenike, knjige kot .lloveniun Heritage, Anthology of Slovenian Amcrican Literature, Ohio's Lincoln ali flrcam Visions, pa tudi bogastvo razstav in arhivov. In delo se Se nadaljuje! "Zastai Vau bo dih, ko boste spoznali vse veličastvo •j!ov¿ii?kih podvigov," j? prei !=:• v tržnlkc --. listi- tapida! cd«a najbolj požrtvovalnih sodelavcev našega Centra, v komunističnih ječah pohabljeni ing. Lado Khaiii iz Ljubljane. Mislil je seveda le na rodoljube, ki jim uveljavljanje slovenstva res nekaj pomeni.
Seveda ne manjka tudi težav, a kot so nas učile naše dobre slovenske matere, brez žrtev ni uspehov. Pri Centru je dela ve? in več — poleg navdušujočega in zanimivega seveda tudi mnogo drobnega, zamudnega in večkrat zelo nehvaležnega. A v tem pismu ne bom opisoval težav. Le zahvalil bi se rad vsem prijateljem, sodelavcem in peščici dobrotnikov, ki ste nam bili zvesti - tudi takrat, ko je bil križ najtežji in smo dobivali polena, kot je napisal vzorni duhovnik g. Franc Sodja, pogostokrat prav od tam, od koder bi najbolj upravičeno pričakovali pomoč Kakega pol ducata oseb se jt zaklelo, da je treba Center in našo dnižino mučiti, tudi če z najbolj grobo cenzuro in herojskimi lažmi in obrekovanji, s čimer bi hoteli prikriti svoje nedelo, neznanje, zavist, oportunizem, "izposojanje," pogosto krajo in slabo vest. A morda bodo prav te najbolj boleče žitve pomagale resnici na dan in prinesle toliko večji blagoslov!
Marsikaj niti ni tako težko ugotoviti. Treba se je samo sesti za računalnik v tej ali oni knjižnici in vstaviti imena raznih osel1 pod oznako "author" ali "Slovenia" oz. "Slovenian." Tisti, ki so to že poskusili, takoj vidijo, kje so rezultati in kje jih vkljub vsej propagandi ni in ni. Hvala Bogu, Centra in njegovih sodelavcev ni treba biti sram! Še redno poučujemo slovenščino tudi na univerzi, semester za semestrom, in kmalu bomo poklonili že osemnajsto Slovensko študijsko nagrado na Kentu. Izgleda, da se kakih 10,000 angleško govorečih oseb uči slovenščine po naših učbenikih Sirom Amerike, Kanade in Avstralije — gotovo dosti več kot kdaj koli v zgodovini našega izseljenstva. Še se vrstijo predavanja o Slovencih (zadnje je bilo novembra letos za American Foreign Policy Institute na Georgetown univerzi, ob sodelovanju evropskega sodelavca Miroslava Mišola in požrtvovalnih dr. Cirila Mejača in dr. Staneta Šusteršiča). Nadaljujejo se občasne razstave. Strokovni časopisi, pa tudi ugledne poljudne revije objavljajo članke in razprave o Slovencih in njih čudovitih podvigih - in še vedno raziskujemo.
razkrivamo in vlagamo v arhive čudovite bisere, ki bodo vedno blesteli v slovenski zgodovini. Šestnajste bukve, ki sem jih napisal ali uredil, so v tisku, to pot v Evropi. Nad 1,500 strani dnigega gradiva v angleščini je že stavljenega, 1,000 slik je odbranih samo za eno slikovno zgodovino, v rokopisih pa čakajo nova dela, ki smo jih pripravili (pri Mohorjevi tudi 1,060 "starih" strani samo o Slovencih v Clevelandu!), pa tudi nekaj čudovitih prevodov biserov naše književnosti. Res, hitreje bi šlo, če bi bilo več pomoči in tudi finačnih sredstev (samo tisk Slovenian American Pictorial History je ocenjen na nad $40,000!) in neizmerno laže bi bilo dehti, če bi ne bilo toliko spletk, cenzure, lažnih napadov in polen! Vendar, hvala Bogu in Vam, sodelavci in dobri prijatelji, za vse, kar je doslej dozorelo! Upamo, da nam bo Bog dal svoj blagoslov tudi v bodoče in utegne se odpreti ta ali ona nova, morda celo neslutena pot. Najbrž bom čez leto in pol odrinil v pokoj, da bi se tako mogel posvetiti le slovanskemu delu, če Bog da zdravje. Dva blaga dobrotnika sta nam pomagala kupiti računalnik, tako da bom lahko marsikaj sam stavil in nekoliko znižal astronomske stroške za tisk. V Ameriki in po vsem svetu imamo še vedno močno omrežje zvestih sodelavcev in mnogo, mnogo iskrenih prijateljev. Hvala Vam vsem za Vaše prijateljstvo in pomoč!
Ženka Milena, ki si je po težki operaciji kar dobro opomogla in hčerke Milica (zdaj zaposlena kot šolska psihologinja) in naši študentki Mojca in Metka, Vam skupaj z mano iz vsega srca želijo vesele in blagoslovljene božične praznike in zdravo, srečno in uspehov polno novo leto.
Bog Vas živi!
Kategorije Članstva:
VaS hvaležno vdani
Edi Gobec
"Trustees" ali zaupniki predstavljajo eksekutivo Centra kot raziskovalne in vzgojne ustanove.
"Associates" so kot najbolj aktivni, po vsem svetu razkropljeni sodelavci, pomočniki pri zbiranju gradiva, učitelji slovenščine, prevajalci, itd., hrbte-iica Centwvega dela.
"Advisory Council member*" (Člani Posvetovalnega odbora; so po Ameriki in svetu razkropljeni zastopniki raznih društev in tudi posamezniki, ki s svojim znanjem, nasveti in ugledom pomagajo Centru pri njegovem delu in mu nudijo tudi prepotrebno moralno pomoč.
Člani raznih delovnih odborov (n.pr. Umetnost,v odbor ali "Arts Committee") vrSijo razne strokovne funkcije - n.pr. ilustrirajo publikacije, pripravijo karte za razne umetnostne ali druge serije, pomagajo pri razstavah in drugem delu, itd.; Uredniški odbor (Editorial Committee), ctc.
"Supporting members" (Podporni člani) so driiSiva in posamezniki, ki vsaj delno pomagajo pri kritju stmSkov (vendar ni bila pomoč nikdar zadostna in je ravnatelj doslej poleg desetletij zastonjskega dela vložil nad $35,000 iz svojega žepa v Centrovo tbirko, tisk in za druge stroške).
International Advisory Council (Mednarodni posvetovalni odbor) se sestoji iz posebno uglednih tujih prijateljev, učenjakov, piscev, itd., ki so posebno njtklonjcni Slovencem in Centru.
"Honorary members" (Častni člani) so osebe, ki zaslužijo posebno priznanje zaradi svojih izjemnih
zaslug.
DOM LIPA
SLOVENIAN SENIOR CITIZEN CENTER
52 NEILSON DR. ETOBICOKE, ONT. M9C 1V7 (416) 621-3820
VABILO
sV|«tRIM
January 4, 1991
IZJAVA ZA TISK MOHORJEVE V CELOVCU DIREKTOR DR. KOREN OB SLOVENSKEM PLEBISCITU
Po slovenskem plebiscitu je direktor Mohorjeve v Celovcu. dr. Ancon Koren, naslovil pismo na ministrskega predsedni-ka vlade Republike Slovenije prof. Lojzeta Peterleta, v katerem piše, da si je slovenski narod 23. decembra izstavil spričevalo zrelosti in poguma. Razen tega ugotavlja. da izid nikakor ni bil nepričakovan.
Dr. Koren meni. da bo odločitev za suvereno in samostojno Sloveni jo tudi za koroške Slovence neobremenjena vizitka.
S a novi poti Sloveri je v Evropo in v svet pa upa, bodo stiki pod novimi pogoji še intenzivirali.
da se
Letni Občni Zbor DOMA. LIPA se bo vršil v nedeljo dne 24 februarja, 1991 ob treh popoldne, v Domu na 52 Neilson Drive, Etobicoke.
Vse rojake, ki se zanimate za delo in napredek v Domu Lipa, lepo vabimo na letni občni zbor.
Opozorilo glede imenovanja kandidatov v "Board of
Directors" :
F. B. Cerar Administrator
SLOVENSKA GOSPODARSKA ZBORNICA VAS VLJUDNO VABI NA SESTANEK
V PETEK, 8. FEBRUARJA 1991 OB 8:15 ZVEČER V DVORANI BREZMADEŽNE V NEW TORONTO
SLOVENIJA IN GOSPODARSTVO DANES
ČASTNI GOST: G. TOMAŽ KUNSTELJ, ČLAN KABINETA PREDSEDNIKA VLADE G.LOJZETA PETERLETA
Žipii]ska hraniliica in posojilnica «'SloveniJa"
Vam nudi rasna finanCna uslug«. PMojNa ca hita. avtomoMe. potovanja. Stud? Itd. Va*i prihranki pa se obratu^ijo po nafvišii motni stopnji.
Ptslniile se nafte slovenske fliutee ustanove!

URADNE URE
na Rfiaaalag Ave., Taroata
Torek — sreda.
Cetrtok - petak_
10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.
Tel.:531>S475
aa 73© Brown's Line, Toronto
Tore* — »rod*. Cotrtek - i Sobota.
10 a.m. — 3 p.m. 12p.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.
Tel.:255- £742
v Huailtona pri »v. Grcgarij« Vcltkca
VtoX potek od 4h do 8h zveCci. Sobota _lOa.a.-lp.a.
TcS.:SS£.33£2
PISMO IZ DOMOVINE
STOLETNICA PRVE SOCIALNE OKROŽNICE RERUM NOVARUM
Naslednje je pismo ljubljanske univerzitetne Študentke Irene Jereb, ki kristalno-čisto dokazuje, da kljub 45 letnemu zatiranju, smešenju in preganjanju vere komunizem ni uspel in mladina je iz leta v leto bolj versko usmerjena. Prikazuje pa tudi, da je ideja SUVERENE SLOVENSKE DRŽ A VE,ki jo naš list širi doma in po svetu že nad štirideset let, tako globoko ukoreninjena, da je noben teror ne more več zatreti. Pismo je bilo poslano našemu sodelavcu dr. Planinšiču, profesorju političnih ved na California State University. (Op. uredništva S.D.)
Vse, kar ste nam poslali, smo vsi prebrali. O pobojih na škofjeloškem gradu sem prvič slišala iz vaše priloge. Vendar pa je kmalu zatem pisal nek^j o tem tudi Glas -časopis gorenjske regije. No, pravzaprav so bila to objavljena pisma. Tem so sledila pisma starih komunistov, ki so seveda v njihovem stilu - polna laži in napihovanja svojih dejanj.
Prepričana sem, da redno spremljate dogodke v Sloveniji, s^j so tu precejšne spremembe. Verjetno vam bo o tem kaj več pisala mami, ker ona le bolje vse skupaj spremlja. Jaz spremljam toliko, da vem približno, kaj se dogaja. Res je sicer, da sem z vsem, kar se dogaja, nekako kroji tudi moja prihodnost, vendar se zavedam, da kaj prida ne morem narediti, četudi bi natančno poslušala vsak govor politikov na televiziji in prebrala vse aktualne članke. Jaz osebno mislim, da lahko spreminjam svet z molitvijo. Zato veliko molim ne samo za prijatelje in ljudi okrog sebe, temveč tudi za ljudi, ki vodijo Slovenijo, kakor tudi za Srbe, ki ne delajo hudega samo nam Slovencem. Pred volitvami v Sloveniji je naša družina precejšen del večerne molitve ( ob vikendih, ko smo vsi doma) namenila prav za to, da bi bili izbrani pravi ljudje. S tem smo se pridružili mnogim vernim Slovencem, ki so tudi začutili, da bo lahko zdaj tudi za nas drugače. In prav takšen izid volitev je bil po moje prav nekakšen posmeh komunistom - zmaga Krščanskih demokratov, ljudi, proti katerim so se vseskozi borili z dvojno mero. Res je, da smo bili vsi, celo tisti, ki smo volil Krščanske demokrate nad to zmago nekoliko presenečeni, saj je pred volitvami vladal nekakšen kaos. Največ zborovanj in reklame so seveda imeli komunisti, ki so edini imeli denar (seveda naš), medtem ko so se nekatere stranke komaj lahko predstavile. Zdaj po volitvah sem velikokrat resnično žalostna zaradi tega, kako ljudje sprejemajo novo vlado. Nasedajo komunistični propagandi (tudi Zveza socialistične
mladine spada čisto k njim) češ, da bo zdaj spet prevzela vso oblast Cerkev. To je seveda čista laž, najprej je treba sploh ločiti med Cerkvijo kot škofi in duhovniki in med Cerkvijo kot verniki. Žal pa ljudje še vedno nasedajo komunistom. Zdajšnji vladi tudi kar naprej očitajo, da namesto reševanja zdajine situacije raje drezajo v rane preteklosti (Kočevski Rog, Teharje...) in da samo hodijo okrog. Koliko jih pravi, da je zdaj še slabse, kot je bilo pod komunisti, da je vedno več brezposelnih in da bo poleg tega treba začeti
še dobro delati. Res je, da je tudi standard prej slabši kot boljši. Toda vsakdo, ki malo trezno premisli s svojo glavo lahko ve, da tudi v kratkem še ne bo boljše, vendar pa če bo vlada gradila na bodočnosti ( in ne "samo da nam bo danes dobro", kot so delali komunisti), imam jaz precej upanja v boljšo prihodnost' Veste, ko jaz razmišljam o vseh spremembah v Vzhodni Evropi, pa tudi kako vsaj zaenkrat celo v naši državi vse poteka po mirni poti, san preprična, da je res Božja roka nad nami. Ne vem sicer, kako vi gledate na Medugorje, jaz sem prepričana, da Marija ne prihaja samo zato, da bi nas spomnila, da smo pozabili, da smo Kristjani in da bi morali kot Kristjani tudi živeti. Skrivnosti o prihodnosti sveta, katere so dane vidcem, so menda precej težke, vendar pravi Marija, da so že z dosedanjo molitvijo in žrtvami precej omiljene. Medugorje je res božji dar. Marija nas v vsakem sporočilu vabi k molitvi, k popolni predanosti Bogu. Prav Ona tudi pravi, da se z molitvijo lahko preprečijo celo vojne. Jaz sem bila v Medugorju prvič šele pred enim letom. Prav po tem dogodku sem jaz začela resnično iskati svojo osebno vero in srce mi napolnjuje neizmerna sreča, ko vidim, kako Bog res posega v moje življenje s svojo ljubeznijo in mirom, če mu le odprem vrata svojega srca. Moje življenje se je kar precej spremenilo; mislim, da ga iz svoje notranjosti doživljam drugače. Ko ljudi gledam kot svoje brate in sestre v Kristusu, kot božje otroke, katere Bog ljubi (torej imam jaz, ki sem v primeru z njim nič, pravico, da jih zaradi njihovih napak ne maram?), naenkrat ni več ljudi, kateri so mi zoperni ali jih sploh ne prenašam. Svet naenkrat postane lep, saj imam vse ljudi nekako rada, sprejemam jih takšne kot so.
Mogoče se vam zdi čudno, da vam pripovedujem take stvari, čeprav vas zelo slabo poznam. Vendar kar nekako ne morem mimo tega, kar je v mojem srcu nekako najpomembnejše.
Irena
Priložen Članek je povzet iz novega tednika "SLOVENSKE BRAZDE", ki je glasilo Slovenske Kmečke Zveze-Ljudske Stranke. Novi Časopis zelo priporočamo!
brazde
25.12.1990
zgodovinski dan
Papež Leon XIII. je začel z objavo okrožnice Rerum novarum o delavskem vprašanju 15. maja 1891 vrsto okrožnic, ki v vedno večjem obsegu naravnavajo katoliška načela na vedno bolj zapletena družbena vprašanja. Sedanji papež Janez Pavel II. pripravlja novo socialno okrožnico za to obletnico. V preteklosti je bilo objavljenih že več okrožnic za prejšnje obletnice, med njimi seveda znamenita Quadragesimo anno. Po vzgledu Leona XIII., ki je razglasil I. 1892 za leto poglobitve in širjenja katoliškega družbenega nauka, je storil Janez Pavel II. isto: "Zato razglašam leto, ki se pričenja danes, za leto družbenega nauka Cerkve in vabim vse vernike, da se v povezanosti s spominom na okrožnico 'Rerum novarum' bolje seznanijo s cerkvenim naukom o družbenih zadevah ter poglabljajo in širijo ta nauk" (papežev nagovor 1. jan. 1991)
Školje ZDA so izdali poziv župnijam, naj primerno proslavijo obletnico okrožnice Rerum novarum, zlasti v dobi od vnebohoda do binkoštne nedelje (od 9.-19. maja 1991).
SPOROČILO
Naznanjamo, da je na razpolago še nekaj knjig Staneta Pleškota
DOMAČIJA V
VIHARJU
Knjiga je zelo zanimiva in zgodovinsko pomembna.Opisuje življenje in razmere v Sloveniji med 2. svetovno vojno in prav do nove slovenske pomladi. Pisatelj je posvetil knjigo dobrovskim fantom -domobrancem-, ki so dali življenje za našo lepšo bodočnost v prepričanju v končno zmago pravice in resnice.
Knjigo toplo priporočamo, lahko jo naročite pri:
Štih Tone, Tel. 416- 255-8667 Pepevnak Franc 416- 487-2507 Kolman Ludvik 312- 336-0157 Dejak Franc 216- 531-3593 ALI pri Uredništvu S.D.
Knjiga stane $18 Can.ali $16 Ameriških
Biti slovenska mati je največja čast
Slovenci imamo dve globoki korenini. Ena sega v slovensko kmečko družino, druga v krščanstvo.
Ko začnem razmišljati o preteklosti, ugotovim, da so tujci in posamezniki ali bolje rečeno - boljševistični sistem skušali slovenskemu narodu korenine pretrgati tako, da so namesto o materi govorili le o slovenski ženi, da so razvrednotili Šolstvo in vpeljali tako imenovano usmerjeno izobraževanje, da so razvrednotili družino in ji odvzeli vse temeljne zakonske obveznosti, ki jih je imela v preteklih stoletjih. Za starce so ustanovili domove, da bi očete in matere odtrgali od mladih družin in da bi lahko mladi lepše živeli. Uvedli so otroSke jasli in vrtce, da so otroka odtrgali od matere; matere pa poslali na delo v tovarne...
Naj mi bo dovoljeno, da opozorim vse odgovorne za slovenski narod, naj vendar storijo nekaj, da materam ne bo treba buditi otrok v zelo zgodnjih jutranjih urah in jih voditi v vrtce in jasli, da otroci ne bodo po osem in več ur na dan odtrgani od materine srčne ljubezni, topline in negovanja. Mislim, daje slovenski materi - ne glede na to, ali je delavska, kmečka ali malomeščanska - treba omogočiti, da bo lahko svojim otrokom neomejeno darovala svojo ljubezen in srce.
Velikokrat se vpraSamo. zakaj Slovenci izumiramo. Že iz tega. kar sem napisal, je mogoče sklepati, da pol
stoletja pri nas niso hoteli pravilno poskrbeti za slovenskega otroka in za njegovo mater - ne materialno in ne moralno. Matere, ki so dale slovenskemu narodu vse. kar je zaživelo pod njihovim srcem in bilo rojeno, niso bile nikoli deležne častnega priznanja. Nasprotno: velikokrat so bile celo ponižane, češ da ne znajo živeti s časom. Pa poglejmo resnici v oči! Ce Slovenci v drugi polovici prejšnjega in v prvi polovici tega stoletja ne bi imeli tako številčnih družin (v naših vaseh povprečno tri ali štiri otroke na družino). bi se danes lahko že preštevali na prste. Gospod škof Anton Martin Slomšek je večkrat rekel in tudi zapisal. da lahko samo Številne slovenske družine ohranijo slovenski rod.
Dobivamo samostojno državo, pripravljamo žc tudi ustrezne zakone. Naj ti zakoni dajo posebno pozornost slovenski materi in njenim otrokom! Leto ima 365 dni. Izberimo vsaj en dan, ki bo kot praznik posvečen slovenskim materam in njenim otrokom.
Janez Žampa
SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET
Ljubljana. B.1.1991 štev. 249/91
lj a__pri podpiani akciji
V	iaau priprav na plebiacit o oaamoavoj 1 tvl driave Slovani ja ava v Umu Izvršnega svata Republika Slovanij« in v lnanu Iniciativnega odbora konferenca Republika Slovenija la Svetovni slovenaki kongres dala pobudo za zbiranje podpisov v podporo plebiscitni odločitvi, odziv Slovencev po svetu je bil izredno velik in ja nadvse ugodno vplival na politično ozračje v plebiscitnih dneht okrepil 9* je občutek, da gre ras za zgodovinsko odločitev vsega slovenskega naroda.
V	dneh od 10. do 23. decembra 1990 je prlapalo na naslov slovenskega izvršnega sveta čez 6.000 podpisov (zaradi težav s pošto jih je se nekaj sto prišlo tudi pozneje). Zganili so se Slovenci in Slovenke od ZDA do Avstralije, od Švice do Madagaakarja ter nam pošiljali poaamično podpiaane 'glasovnice' sli pa cele pole a po več deset, s po več sto in celo s po več tisoč podpisi; prihajale ' so tudi številne solidarnostne Izjave slovenskih društev in organizacij z vseli koncev sveta. S tem smo seznsnili slovensko jsvnost. grsdivo pa je bilo na dan plebiscita Izročeno predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju. Ta je 26.12.1990 sporočil uradni izid plebiscita (S8.S X volilnih
Moja dežela je nasa država
c>c>
upravičencev ZA samostojno hi imodvinno država Slovenijo) ter oznanil: 'Slovesno razglašam pred tem visokim zborom, slovensko" in jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se Je slovenski narod na temelju trajne in neodtuljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.'
V dneh, ko se Že lotevamo neposrednega uresničevanja te plebiscitne odločitve, se želimo tudi zahvaliti vsem, ki ste s svojim podpisom pripomogli,k prepričljivosti tega dejanja. posebno pa tisti, ki ste pomagali podpisno akcijo izpeljati: predsednikom društev, vodjem duinopastirskih srediSč ter številnim iniciativnim posameznikom, ki ste z veliko požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo v tako kratkem času dosegli, da se je podpisovanja udeležilo toliko ljudi.
Vata zavzetost nas zavezuje, da bomo z vsemi močmi izpolnjevali naloge, ki izhajajo iz odločitve za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, našo in vašo domovino.
Spominka Hribar
PREDSEDNICA SKUPŠČINSKE KOMISIJE ZA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES IN TAJNICA INICIATIVNEGA ODBORA KONFERENCE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
dr:. Janez Dular
ČLAN IS RS ZA SLOVENCE PO SVETU IN NARODNOSTI V SLOVENIJI
Slovenec sem! Tako je mati d'jala, Ko me je dete pestovala; Zatorej dobro vem: Slovenec sem!
Dr. G. Ipavec