Stev. 46.
Leto IV.
B lA/llo • ESZ EAM/KEGA-DEIO V NE.6M
U
libaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Posamezna številka stane 1'50 dinar.
Cena: za 1 mesec 5 Din, za '/, leta l&Din, za >/8 leta BO Din; za inozemstvo 7 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru.
Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo.
IZ UPRAVE.
Izpolnjene položnice smo pričeli danes prilagati onim cenj. naročnikom, katerim poteče naročnina koncem novembra. Na robu položnice je napisane, za katere mesece nam dolguje naročnino dotični. Cena listu je znašala do konca septembra t. 1. 4 Din, od 1. oktobra dalje pa 5 Din. — Prosimo, da se vsak čimprej po-služi položnice, ker nam s tem prihrani veliko skrbi in truda.
Po čigavi krivdi?
V današnjem neznosnem stanju malega človeka se običajno išče vzrok slabega položaja tam, kjer ga ni. Posledica tega je, da se vseh prizadetih slojev poprime malodušje in iz tega izvirajoča brezbrižnost. Pri raznih tozadevnih debatah pade opazka, da ni nikomur več zaupati, da ni pomoči itd.
Vendar pa, če premislimo na kratko ves razvoj povojne dobe v družabnem in političnem življenju, dobimo kmalu drugačno sliko vzroka sedanjih socialnih razmer. Kako vlogo smo igrali v tem času, ko so se delali in se še delajo temelji družabnega rtida v naši državi m nost, to je glavno vprašanje, katerega je treba temeljito predelati in napačne poteze popraviti ter iti z novimi silami na delo. Kakor hitro namreč popusti briga in energija prizadetih slojev za svoj obstanek, že pade njihova odporna moč in namesto njih diktirajo drugi, kako bo ta ali oni živel. •
Po svetovni vojni si je hotel marsikdo ustvariti svojo politično karijero. Da je to mogel doseči, je potreboval ljudi, ki bi mu pomagali do zaželje-nega cilja. Tu je bil vzrok mnogo-brojnim kandidatnim listam, ki so se pojavile pri državnozborskih volitvah. Za vabo volivcev je moral vsakdo govoriti o velikanskih obljubah in razvijal svoj socialni program, kot da bi bil ta program kaka harmonika, ki so jo te vrste ljudje nategovali do skrajnosti. Doba ustvarjanja političnih karijer, ki traja žali bog po naši lastni krivdi še danes, je doba, v kateri delovni sloji niso pokazali svojega moža. Namesto, da bi s kratko gesto odbili vse te iskalce politične sreče, so se dali večkrat premotiti in so nasedali lahkomiselno na liman-ce in tako slabili vrste vseh delovnih slojev.
V tem usodepolnem času za delovno ljudstvo, so se pa vsi pridobitni sloji lepo organizirali in zabarikadirali v svojo »Zvezo industrijcev«, ki ima danes važno besedo pri delavskem položaju. Prišli smo že tako daleč, da ta strokovna organizacija pridobitnih slojev ne rešuje že več samo strokovnih vprašanj svojih članov, ampak posega že precej občutno v eminentno delavska vprašanja. Na vseh svojih sestankih govorijo, posebno v zadnjem času, stalno o reviziji socialnih zakonov, o osemurnem delavniku itd.
Pri tej ugotovitvi je lahko odgovoriti na vprašanje o krivdi sedanjega položaja malih ljudi. Nimamo na ta vprašanja drugega odgovora, kakor pa: kar smo zaslužili, to imamo. Mi vsi smo krivi teh razmer, v katerih živimo. Namesto, da bi takoj po svetovni vojni skrbeli za močno strokovno organizacijo, ki bi bila danes lahko nepremagljiva trdnjava naših
interesov, smo to zavrgli in se v svoji komodnosti pustili speljati na liman-ce raznih političnih koristolovcev. Zamudili smo čas, v katerem bi si lahko kaj ustvarili; posledice nosimo sedaj sami.
Kdaj bo bolje? Že iz rezultata o krivdi mizernih razmer delovnih slojev je razvidno in obenem že tudi podan odgovor na vprašanje kdaj bo bolje? Če je bila naša krivda, da smo do teh žalostnih razmer prišli, je tudi od nas samih odvisno zboljšanje življenskega vprašanja. Treba je, da našo preteklost popravimo na ta način, da se čimprej poprimemo stvarnega dela. Kakor so si ob času povojne babilonske politične zmešnjave pridobitni sloji ustvarili svojo strokovno organizacijo, tako je treba, da se celokupno delovno ljudstvo po bridki preizkušnji preteklosti z vso energijo poprime dela za svojo strokovno organizacijo. Kadar bo organizacijsko delo delovnih slojev končano, tedaj bomo lahko govorili o boljših časih. Dokler se bosta pa strokovna organizacija in delavsko glasi-
lo	borila za svoj obstoj na gospodarskem polju, toliko časa ni pričakovati boljših časov. Kajti le delavski tisk ;n organizacija bosta končno odločala 0 naši usodi.
Brez haska je danes vsako jadikovanje in tožbe po boljših časih, kajti odgovor je lahek in kratek: Kar smo zaslužili, to imamo in kakor bomo sejali, tako bomo želi!
Politični pregled.
Doma.
Narodna skupščina se bavi s podrobnim proučevanjem invalidskega zakona. Izgleda, da bo člen za členom sprejet brez bistvenih sprememb, kot je bil od vlade predložen. Da ta zakon invalidov ne zadovoljuje niti od daleč, ve vsakdo.
Vstop St. Radiča v vlado je bil zopet odložen. Po sprejetju invalidskega zakona bo menda sedanji minister za socialno politiko odstopil in Radič prevzel to ministrstvo. Ni pa izključeno, da bo med ministrstvi, ki se jih hoče reducirati, bas ministrstvo za socialno politiko.
Zanimanje cele javnosti in skupščine je posvečeno dogodkom v Italiji, predvsem vandalizmu fašistov nad primorskimi Slovenci. V četrtek zvečer je fašistovska druhal v Trstu, pijana vsled zadnjega Mussolinijevega govora in prežeta z mržnjo do Slovencev, navalila na tiskamo »Edinosti« ter razbila in požgala, kar se je dalo, tiskarniške stroje pa pokvarila. Vsa javnost pri nas je ogorčeno obsojala ta barbarizem in demonstracijam ni hotelo biti konec. V Zagrebu so na treh mestih zažgali laško zastavo in razbili okna na stanovanju ital. gen. konzula. Na interpelacije posameznih strank je danes odgovoril zunanji minister dr. Ninčič in obžaloval incidente v Zagrebu in drugih mestih, ni pa obsodil laškega vandalizma, ampak trdil nasprotno, da napad na »Edinost« ne pomeni napada na Slovence.
Drugod.
V	Češkoslovaški republiki se vršijo volitve za državni zbor. V voliv-nem boju nastopa 31 stranik. Pri volitvah 1. 1920. so dobili soc. demokrati 82 poslancev, agrarci 42, ljudska stranka 32, narodni socijalisti 24, na-
rodni demokrati 22, ostalo Nemci in Madžari. Ker so od zadnjih volitev vse stranke imele svoje krize, bo rezultat novih volitev precej drugačen. Volitve ne bodo odločilne važnosti le za bodočo češkoslovaško zunanjo in carinsko politiko, temveč tudi za ■smer bodoče kulturne in verske politike.
Heidelberški program.
Pred dobrim mesecem se je vr-šjlo zborovanje nemške socijalne demokracije, najmočnejše socijalistične stranke v zapadni Evropi in obenem najmočnejše stranke v današnji Nemčiji. Po dolgotrajnih razpravah je bil izdelan program, po mostu kongresa nazvan Heidelberški program.
Nov strankin program, ki je kompromis zelo različnih tolmačenj materialističnega socijalizma, poudarja navidezno stara načela, katera so vdahnila življenje socijalni demokraciji in ji dala tolikega poleta pred desetletji, vsebuje pa hkrati nove vidike, po katerih zaide naravnost v protislovje s staro osnovo. V lastnih vrstah občutene vrzeli v programu kričijo po spopolnitvi socijalistične misli, po ustvarjajočih silah idej.
Vojna in povojni čas, razpad internacionale ob vojni in njena brez-vpiivnost na človeško morijo, nemož-nost izrabe parlamentarne moči delavskega razreda za dosego socialističnih ciljev (pač pa njena odlična pomoč demokraciji), je moralo zaupanje v prerokovano razvojno črto do uresničenja končnega cilja, globoko omajati.
Odtod stremljenje, da velja spremeniti program z ozirom na dejanski razvoj in' brez ozira na principe; po-kret, ki ga je bilo čutiti že leta 1921 na strankinem dnevu v Gorlitz, še močneje pa letos v Heidelbergu.
Programi ima dVa dela: splošni ali osnovni (uvod) in akcijski program, ki vsebuje praktične zahteve do ustave, uprave, justice, socijalne. politike, kulturne in šolske politike, finančne in davčne ter gospodarske in mednarodne politike. Poljedelski program se je vedoma prepustilo bodočnosti (kljub predlogu iz Brandenburga za osnovanje lastnega časopisa za poljedelstvo in posebnega tajništva za poljedelsko politiko in sličnemu predlogu iz Tiiringena) in sicer radi kočljivosti, ker so-cijalna demokracija, kot zastopnica industrijskega delavstva ni vpoštevala in tudi ne razumela položaja malega človeka, obrtnega delavca in malega kmeta. Uvodoma orisuje razvoj kapitalizma, okrepitev kapitalističnega velepodjetja, monopolizacijo produkcijskih sredstev, naraščanje števila nastavljencev in intelektualcev in njih pomen, zapadanje srednjega sloja v vedno večjo ekonomsko odvisnost. K stavku od preje »samo potom neprestanega boja je delovnim slojem mogoče, da se obvarujejo pred naraščajočim ponižanjem« dodaja sedaj »in da 'si zboljšajo svoj položaj«, kar je očividno priznanje pozitivnega dela. Ne samo obramba pridobljenega, nego i borba za zboljšanje življenskega standarta. Jasno je, da je uspeh pri danem gospodarstvu možen le v povečanju produkcije.
Po razlaganju kapitalist, stremljenj in proletarskih protistremljenj, pride do rešitve problema »Cilj delavskega razreda more biti dosežen
edinole s tem, če preide kapitalistična privatna lastnina produkcijskih sredstev v družabno lastnino«. Tu je najbolj očitna vrzel Heidelberškega programa; ne besede o tem, kako naj ce ta prehod zgodi, katera produkcijska sredstva so tu mišljena. Ali se priporoča način zadružne osvojitve, čeprav dolgotrajen pred metodo po-d!ržavljenja ali kakim drugim načinom osvojitve produkcije? Ali je prava pot do tega cilja v posluževanju vseh navedenih načinov hkrati?
Prvotno predloženi odstavek o delavskem gibanju, ki se vrši v treh smereh: politični, strokovni in zar družni, je bil tekom debate črtan radi protesta strok, organizacij, da se ohrani enotnost strokovnega gibanja.
Akcijski program poudarja v prvem poglavju, ki govori o ustavi, da jo za osvobodilni boj delavskega razreda najugodnejše torišče demokratična republika, zato jo treba čuvati in izgraditi. S tem poudarja program važnost demokracije kot vsebine notranjepolitičnih bojev in podlage so-cijalizmu.
V gospodarski politiki zahteva državno kontrolo nad kapitalističnimi interesnimi skupinami, karteli in tru-sti. Mogoče je tu mišljen odgovor na zgoraj navedeno, da se v tej kontroli želi prehodno stanje od privatne k družabni lastnini produkcijskih sredstev, ki pa je sila pomanjkljiv.
Dalje zahteva stvarjanje gospodarskega sovjetskega sistema za izvedbo soodločilne pravice delavskega razreda na organizaciji gospodarstva, pri čemer treba ohraniti tesno sodelovanje s strokovnimi organizacijami. So-cijalno politični pogram prinaša novo zahtevo, da je na polju ljudskega blagostanja, zlasti glede vzgoje, zdravja, gospodarstva in dobrodelnosti zagotoviti sodelovanje delavskega razreda.
V kulturni in šolski politiki zahteva, da naj bodo vse javne uredbe za pouk, šolanje, vzgojo in raziskavanje posvetne. Ločitev cerkve od države, ločitev šole od cerkve. Nobenega izdatka iz javnih sredstev za verske in cerkvene namene. Stavek »Vera je privatna stvar«, ki je bil doslej v programu, je bil na letošnjem kongresu črtan.
V mednarodni politiki vidi nujnost in rešitev v stvarjanju nove celote, v združenih državah Evrope.
Jugoslov. strokovna zveza.
Zveza tovarniškega delavstva.
Prevalje. SZTD skupina Prevalje vabi vse svoje člane in prijatelje na sestanek dne 15. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani. Vsled važnega predavanja in temeljitega razgovora o težavah delavstva v našem okraju prosimo, da se člani sestanka polnoštevilno udeležijo. — Odbor.
Strokovna zveza rudarjev.
Seja skupine SZR v Trbovljah se vrši v nedeljo dne 15. nov. ob 4. uri popoldne na^ tajništvu. Ker je dnevni red zelo važen, je dolžnost odbornikov, da se seje sigurno udeleže. — Odbor.
Velenje. V »Pravici« z dne 15. oktobra t. 1. smo na široko opisali postopanje voditelja tukajšnjih socialnih demokratov sodr. Valenčak Ferdinanda I. na zadnji konferenci v Sarajevu. Ker pa je splošna želja tukajšnjih ru-
darjev, da se objavi tudi to, kako je hotel zgoraj omenjeni Vaienčak izkoriščati delavski denar, ki ga delavstvo spravlja skupaj s težkimi žulji in kako je hotel Vaienčak na račun rudarjev zaslužiti lepe novce s potovanjem v Sarajevo, hočemo danes na kratko podati še to pojasnilo, da spregledajo in spoznajo svojega voditelja oni rudarji, ki še danes trobijo v Velenju v Valenčakov rog: Vaienčak je predložil rudarski zadrugi za svoje potovanje v Sarajevo račun v znesku 2200 Din (dve tisoč dve sto dinarjev), in sicer: za prenočišče vsak dan 100 dinarjev, za vsak dan dnevnico 80 dinarjev, za brzovlak 8S6 Din in poleg tega še povrnjenih 8 šihtov po 36 Din, Od tega računa mu je nato rudarska zadruga sklenila črtati prvič 500 Din, in ko se mu je svota 1.700 Din že izplačala, se je ugotovilo, da je dobil še vedno preveč. Vsled tega je odbor rudarske zadruge v svoji seji z dne 14. oktobra t. 1. sklenil, da mora Vaienčak vrniti od njemu že izplačane vsote še 375 Din prostovoljno ali pa se mu ta vsota odtegne od njegove plače. Delegatu tov. Zajcu pa se je v tej seji sklenilo povrniti njegove dejanske stroške, kar se je tudi zgodilo. Tako je ugotovljeno, da je hotel sodr. Vaienčak oškodovati RZ za 875 Din in s tem seveda rudarje, ki morajo za tako vsoto že trdo delati in trpeti. Sedaj vidimo, da imajo prav tisti, ki pravijo, da je Vaienčak prebrisan delavski zaupnik. To smo napisali zato, da spoznajo svojega dobrega voditelja tisti rudarji, naši sotrpini, ki so do sedaj njemu verno zaupali in sledili, ter jim kličemo: Stopite v naše vrste in pojdimo v pošteni organizaciji močni v boj proti korupciji in vsakemu izkoriščanju rudarjev. Tako bomo najbolj uspešno kovali svojo boljšo bodočnost, korupcijo in nepoštenost pa bili s krampom in gorjačo.
Velenje—Zabukovca. Preteklo nedeljo, dne 25. oktobra, se je vršil skupni sestanek obeh krajevnih organizacij iz Velen ja in Zabukovce ter z zastopniki okoiiških občin sodnega okraja Šoštanj, na katerem so se sklenile jako važne važne stvari. Izdelalo se je na sestanku več vlog ter odposlalo na tajništvo Zveze rudarjev v Trbovlje in na merodajno ministrstvo radi upokojencev in mezdne pogodbe. Odposlala se je tudi članarina na centralo. Sklenilo se je ustanoviti lastno okrožje Delavske zveze skupno z zabukovškimi rudarji in velenjskimi ter poleg pritegniti tudi ostale delavce in male posestnike iz treh okrajnih glavarstev. Prečitale so se razne došle in odposlane vloge. Prosimo, da se poleg organizacije zavzamejo z vso energijo in odločno voljo tudi poslanci
SLS. Treba bo v bodoče več skupnega dela na vseh krajih, ako si hočemo pridobiti vpliv vsepovsod. Na sestanku so poročali: Uranjek Jakob, del. zaupnik; Zajc Vekoslav, del. zaupnik; Zajc Zdravko, zastopnik SLS in Jelen Baltazar, predsednik Zveze rudarjev.
Društvo diplomiranih babic.
Iz odbora. Dnevno prihajajo na društvo pritožbe radi nam predpisanih tarifov. Težko nam je odgovarjati na vse to. Kar se tiče društva samega, ga ne zadene pri tem prav nič, ker ono se dovolj briga za naše razmere. Ne sme se pa vzeti vse tako, kakor je bilo objavljeno v »Uradnem listu«. Potreba je, da natančno prečitate in videle boste, da ni vse tako, kakor smo želele. Vendar se je pa v resnici le nekaj doseglo. So sicer le drobtinice; če bi pa ministrstvo narodnega zdravja vsaj nekoliko upoštevalo naše tako skromne zahteve, bi gotovo vse drugače uredilo. Ponovno smo že predložili tozadevne prošnje na ministrstvo narodnega zdravja, z deputa-cijo smo bile pri g. velikemu županu, kjer se nam je obljubila pomoč. A kaj pomagajo vse obljube, če se pa v resnici nihče ne briga za nas. Je pač težko, ko smo preproste žene, navezane same nase in nimamo ne opore in ne dobrih nasvetov pri gg. zdravnikih, kot imajo to po drugih državah. Kako bi bile hvaležne, ko bi se pokazalo vsaj malo zanimanja za naše težkoče. Delajo se različne naredbe in pravila, ali bi ne bilo na mestu, da bi f:e zato poprej posvetovalo z drav-niki-strokovnjaki in tudi društvo babic bi se lahko vprašalo za mnenje. Se bomo morale pač boriti in še bolj trdno skupaj držati. Ne protivimo se naredbam, s katerimi se skrbi za našo izobrazbo. To smo pokazale, ko se nas je klicalo v ponavljalni tečaj. Z veseljem smo se udeleževale poučnih in lahko razumljivih predavanj g. dr. Zalokarja. Za enkrat nas je obiskovalo tečaj 12 iz Ljubljane in 3 iz ljubljanske okolice. Prišle boste vse na vrsto. Menda se vršita v poletju 1926 dva tečaja. Odbor Vas pozivlje, da se tudi v velikem številu in rade odzovete vabilu, ker boste poleg tega, kar že znate in veste, tudi veliko novega in zelo koristnega slišale. Gospodu dr. Zalokarju pa izrekamo tem potom še enkrat najtoplejšo zahvalo za njegov trud.
NASO
KOLI N/KO CIKO Pi JO
Prometna zveza.
Okrožnica o zobozdravljenju v Mariboru. Vsem službenim edinicam in gg. železniškim zdravnikom. Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osobje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu je odobrila v smislu pravilnika o uredbi Centralnih ambulant za specialistično zdravljenje članov bolniškega fonda ustanovitev mesta za zobozdravljenje in zobotehniško (oskrbo v Mariboru na podlag]i pogodbe), katero je sklenila Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani z g. dr. Franjo Stamolom, zobozdravnikom v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 8. Analogno okrožnici št. 122-VI od 2. 7. 1925 veljajo za zobno zdravljenje in zobotehniško oskrbo članov bolniškega fonda in njihovih upravičenih svojcev (glej § 19 naredbe Ministarstva Saobračaja št. 16.276-22 v Služb, listu št. 26 od 28. 6. 1924) pri zobozdravniku g. dr. Stamolu v Mariboru nastopne določbe: 1. Vsak pacijent izpolni tiskovino, ki je določena za zobno zdravljenje oziroma zobotehnično oskrbo in jo potrdi službeni načelnik. S tako tiskovino gre pacijent v ordinacijo k pristojnemu železniškemu zdravniku, ki potrdi potrebo zobnega zdravljenja in event. vstavitev umetnih zob, in šele nato k zobozdravniku g. dr. Stamolu, Maribor, Vetrinjska ulica št. 8, ki ugotovi obseg zobnega zdravljenja in zobotehniške oskrbe z detajliran:m proračunom. Nato pošlje zobozdravnik g. dr. Stamol potom načelnika postaje Maribor gl. kol. prošnje paci-jentov upravniku Centralne ambulante šefzdravniku g. dr. Tičarju na pregled in v svrho angažovanja kredita. Oblastna uprava humanitarnih fondov povabi pacijente s posebno nakaznico v ordinacijo k zobozdravniku g. dr. Stamolu, kateremu pošlje obenem direktno prošnjo vsakega pa-cijenta. 2. Le v zelo nujnih slučajih zobnega obolenja sme iti član bolniškega fonda odnosno upravičeni svojci brez te nakaznice v enkratno ordinacijo k zobozdravniku g .dr. Stamolu, mora pa takoj nato predložiti prošnjo kakor pod točko 1. Gospod dr. Stamol sporoči stroške take enkratne ordinacije sproti Oblastni upravi humanitarnih fondov v svrho oskrbe vizuma po upravniku Centralne ambulante in angažovanja kredita, utemelji nuinost in event. potrebno nadaljnje nujno zdravljenje. 3. Brez angažovanja kredita se ne poravna noben račun. 4. Vsak pacijent se mora legitimirati s članskim listom odnosno nakaznico in vozno legitimacijo s sliko (glej točko lj.)
pri zobozdravniku g. dr. Stamolu, ki brez teh dokumentov ne sprejme nobenega pacijenta. 5. Zobozdravnik g. dr. Stamol ordinira za člane bolniškega fonda in njihove upravičene svojce na podlagi pogodbe vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na te dni, v nujnih neodložljivih slučajih pa tudi ob drugih dneh v normalnih ordinacijskih urah. 6. Člani in svojci imajo pravico do teh brezplačnih dajatev: a) zdravljenje korenike ali zoba; b) zdravljenje zobnega mesa in drugih bolezni v' ustih; c) čiščenje zob, č) umoritev živca ali izvade-nje pulpe; d) plombiranje zob s srebrnim ali bakrenim amalgamom, sin-tetikom, silicat-cementom. 7. Zobe iz-rujejo brezplačno pristojni žel. zdravniki in le izjejtnno zobni zdravnik, ako žel. zdravnik to utemelji na receptu. Ako gre upravičenec brez tega izruvat zob k zobnemu zdravniku, mora sam plačati zobnemu zdravniku za izruvanje z vbrizganjem Din 24.
8.	Član ima pravico do brezplačnih plomb za sebe šele, ako je 1 leto član bolniškega fonda in za družino p o dveh letih članstva. 9. Za umetno zobovje je treba v smislu točke 1. napraviti prošnjo vedno na Oblastno upravo humanitarnih fondov. 10. Članom boln. fonda se dovolijo umetni zobje samo na kavčukovi plošči šele po triletnem članstvu, in sicer: a) ako dokazno trpi prebava in b) ako mu manjka več kot 14 zob in se od uporabnih ne stika 6 gomjib s 6 spodnjimi, med katerimi morata biti vsaj dva praemolara; c) ako zahteva služba razločno izgovarjavo in ovira le to troje skupaj stoječih pa manjkajočih zob zgoraj ali spodaj v sprednjih ustih; č) ako manjka pod istimi razmerami zgoraj dvoje in nasproti zdolaj dvoje sprednjih zob. 11. Družinskim članom dovoljuje na posebno prošnjo nadomestovanje zob upravni odbor pod pogoji točke 10. a) in b) in to po petletnem članstvu. Polovico spodaj pod a) do f) navedenih cen plača pacijent zobnemu zdravniku naprej sam. Cene so sledeče: a) plošča za protezo od kavčuka do 5 zob Din 48; b) v protezi od kavčuka do 5 zob za vsak umeten zob Din 20; c) plošča za protezo od kavčuka preko 5 zob Din 60; č) v protezi od kavčuka preko 5 zob za vsak umeten zob Din 18; d) vsaka nezlata zapona Din* 12; e) za popravilo vsake proteze iz kavčuka Din 36; f) Ratihe sesalec Din 60. 12. Mlečni zobje se popravljajo samo izjemoma družinskim članom pri bolečinah po odobrenju upravnika Centralne ambulante. 13. Za nastopna dela plačajo upravičenci zobnemu zdravniku sami
jk	v	^	^ x ^     f, o Ali ne veš, da ima Konzum konkurenčne cene Ls&rtlll meces pfOC denar f in dd poleg tega še 3°j0 popust ! Svoji k svojimi
Marby:
9vWS! C G
Hanka.
Lužiško-srbska povest.
»Seveda, tako praviš ti,« se je ogrevala starica. »Liza je sicer prav pridna, če jo priženeš k vsakemu delu posebej. Ako ji pa nisi vedno za petami ... no, to bi nastala prav kmalu zmešnjava, da se Bog usmili. Da, če bi bila še mlajša! Toda na žalost čutim vsak dan bolj, da se staram. Dolgo to ne bo več moglo trajati... in če še vedno ne misliš na ženitev, potem ne bom dočakala nove gospodinje ... in vendar bi tudi to še rada doživela, Bogomir.«
»In s tem ste prišli slednjič vendarle na svojo staro priljubljeno pesem, teta,« se je posmejal Riška prisiljeno.
»Ti seveda se smejiš. Jaz bi pa ne prenehala s svojo pesmijo, samo če bi vedela, da jo boš poslušal in si jo vzel k srcu. O vi, nehvaležna mladina, niti vredni niste, da bi si delal človek zaradi vas skrbi. Toda pomagaj si, če moreš? Ni dovolj, da mi je težko pri srcu zaradi tvoje bodočnosti... še nova skrb je morala priti« — teta Trina je nehote znižala glas — »za Hanko.«
»Za Hanko? ... Teta,« Bogomir se je nenadoma razgrel, »kaj se je zgodilo?«
»Kaj nisi še ničesar zapazil? Saj si vsak dan tam in govoriš z njo. Ali je pri tem nikdar ne pogledaš? Moj Bog, dekle se kar zasmili človeku,
taka je! Trudi se in dela od ranega jutra do poznega večera, in kar veselo jo je pogledati, kako urno ji gre vse izpod rok. To bo dekletu dobro storilo, sem si dejala večkrat pri sebi in si mislila: Raz-cvela se bo kakor vrtnica, in bo vesela in živa, ko mlado jagnje. O... seveda! Namesto rdečih in okroglih lic, hujša in bledi od dne do dne; tanka je in nežna, ko da bi prišla včeraj iz mesta. In kar mi najmanj ugaja, je izraz v njenih očeh in obrazu, tako nekaj... tako nekaj... kako bi ti povedala? Tako nekaj utrujenega, ko da bi bilo Hanki vseeno, ko da bi je življenje ne veselilo in mikalo več... No, in sedaj te vprašam,« — je nadaljevala starka in krilila živahno z rokami ogrevajoč se vedno bolj — »kaj je temu vzrok, in kaj bo iz tega? •Črv tiči v cvet;ci... in če ga pravočasno ne najdemo, jo bo razdejal dalje in dalje, dokler cvetlica ne bo zvenela in umrla. To pravim jaz, stara Trina. Zaradi starega Ljuboša bi pa najrajši hvalila njegovo nesrečo, da ne more videti... da niti ne sluti, kako gine njegov zadnji otrok.«
Starica je vsa zasopla umolknila, si otrla s koncem predpasnika razgreti obraz, nato pa začudeno pogledala Bogomira, ki je brez prestanka s kladivom nabijal dalje, ne da bi zapazil, kako je v svoji razdraženi naglici udarjal največkrat mimo. Po kratkem oddihu je začela znova, malo užaljena skoro pikro: »Mar nimaš za to nobene besede? Nisem mislila, da imaš tako malo sočutja z ubogim dekletom.«
Riška se tudi zdaj ni ozrl kvišku, ko je odvrnil s stisnjenim glasom, ko da bi mu nekaj tičalo v grlu: »Nobenega sočutja? Motite se, teta ... Toda upam,
da vidite prečrno. Mogoče,« — nagnil je glavo še nižje nad svoje delo — »da ne more še pozabiti Martina; morda visi njeno srce še vedno na njem in razjeda jo ...«
»S tem si pa na napačnem potu,« mu je segla teta odločno v besedo. »Ljuboš mi je zaupal, da jo je o tem resno poprašal, in sveto mu je zatrdila, da je popolnoma zadovoljna, ker se je razdrlo med njo in Martinom ... njega bi ne hotela za moža za vse na svetu. In verjamem ji, da je povedala resnico; gotovo niti ne misli več na to, da je bil Martin nekdaj njen zaročenec, toda biti mora« — je nadaljevala tišje — »nekdo drugi... kajti črv je v srcu, o tem sem prepričana. Dobra sta si, toda dekle je pametno in vidi jasno, da tako ne bo dolgo šlo in uboga stvar se trapi in muči do smrti.«
Dvignjena Riškova desnica je brez moči omahnila s kladivom vred; kakor v nezavesti je sedel na oje, segel si v žep po robec in se otrl z njim večkrat preko čela in oči mrmraje pri tem nekaj o neznosni soparici; slednjič je vprašal kratko in pretrgano: »Koga... za božjo voljo ... menite s tem svojim namigavanjem?«
»Jejmine ... in še vpraša!« je vzkliknila starka začudeno. »Saj si vendar tako pameten, in pri tem ne moreš videti ničesar? Koga naj pač imam v mislih, ako ne tega tam?« in pokazala je z roko v ono smer.
»Kako?« Bogomir je menil, da ni prav razumel in v dvomu je majal z glavo, »malega, bolnega učitelja? ... Ne morem verjeti, teta!«
(Dalje prih.)
po sledečem tarifu: a) zlata plomba Din 120; b) zlata krona spredaj (10 zob) Din 350; c) zlata krona zadaj Din 400 ; 5) nezlat zob na vijak (Lo-gan krona) Din 180; d) Richmond krona (zob na vijak z zlato kapico) Din 400; e) vsak člen zlatega mostička Din 450; f) nezlat mostiček s pozlačenimi Randolf kronami, vsak člen Din 250. 14. Gg. službeni predstojniki naj o tem obveste člane boln. fonda. — Za direktorja: Inž. vSchnel-ler, s. r.
Vprašanje nedeljskega počitka.
Od Delavske zbornice smo prejeli naslednji dopis, ki ga je prejela od Centralnega tajništva iz Beograda v zadevi nedeljskega počitka v trgovini in obrtu.
Delavski zbornici
v Ljubljani.
Ministrstvo socialne politike je podpisanemu tajništvu dostavilo odlok gospoda ministra za soc. politiko pod O. št. 350 z dnem 30. X. t. 1., ki se glasi:
»Poslužujoč se pravic, ki mi jih dajejo odredbe § 13 zakona o zaščiti delavcev odrejam z namenom, da se vprašanje zapiranja obratov ob nedeljah za vise obrate enako uredi: Veliki župani naj urede po zaslišanju pristojnih industrijskih in delavskih zbornic na svojem teritoriju zapiranje obratov ob nedeljah in sicer tako, da jih vodi pri tem načelo izraženo v
I.	odstavku § 12 Zakona o zaščiti delavcev, po katerem imajo biti ob nedeljah zaprti vsi obrati.
Izjema od tega načela se lahko napravi samo za podjetja, ki imajo opraviti z nakladanjem parobrodov in ladij v morskih in rečnih lukah v smislu § 14 I. odstavka Zakona o zaščiti delavcev, kakor za podjetja v smislu drugega odstavka. Istotako v slučajih naštetih v § 15 tega zakona in če pade na ta dan letošnji semenj v dotičnem mestu.
Imenovana izjema se more napraviti samo z obvezo podjetnika po § 14 zadnji odstavek in § 15 zadnji odstavek Zakona o zaščiti delavcev, ne da bi se kršil § 16 tega zakona.
Pozivam velike župane, da v smislu gornjega postopajo ter o izvršitvi obveste oddelek za zaščito delavcev poverjenega mi ministrstva.
Naslovljeni zbornici v znanje in ravnanje.
Generalno tajništvo Delavskih zbornic, Beograd.
Zadnji čas je, da se bo to vprašanje spravilo z mrtve točke. Ka-koršna anarhija vlada v naši trgovini in obrti v tem oziru presega zadnji čas
že vse meje. Upamo, da bodo veliki župani čimpreje pristopili na podlagi tega odloka ureditvi nedeljskega počitka.
Proslava 60 letnice dr. J. E. Kreka v Ljubljani.
»Pravica« je že poročala, da poteče letos 60 let, ko je bil rojen naš pokojni dr. J. E. Krek. Kakor drugod, tako proslavi to obletnico kršč. i socialistično delavstvo tudi v Ljubljani.
Spored proslave je sledeči:
I. V nedeljo, dne 22. t. m., ob 8. uri zjutraj je slovesna sv. maša za pokojnega dr. Kreka v cerkvi sv. Jožefa.
II. Zvečer ob sedmi uri se vrši v Rokodelskem domu v Ljubljani slavnostna akademija:
1. Otvoritev.
2. Dr. Ivan Pregelj: Dr. J. E. Kreku, kadar bi mu bilo 60 let; deklamira tov. Savenc.
3. Slavnostni govor; govori Jože Gostinčar.
4. Dr. J. E. Krek: »Naša pesem« (himna krščanskih socialistov); poje pevski zbor katoliških akademikov.
5. France Bevk: Pesem proletarcev; deklamira tov. Drago Pevec.
6. Petje.
7. Pesem kovačev. Alegorična deklamacija; deklamira skupina delavcev.
8. Petje.
9. Zaključna alegorija v treh delih:	a) suženjstvo, b) probujenje, c) zmaga. — Delavstvo prisega kršč. soc. ideji. — Alegorične deklamacije v skupini in tovarišice Zalarjeve.
Vljudno vabimo vse naše člane, somišljenike in prijatelje, da se naše dopoldanske in večerne proslave obletnice rojstva našega velikega učitelja dr. Kreka polnoštevilno udeleže.
Delavska zveza.
D. M. v Polju. V petek, dne 6. t. m., se je vršila občinska seja ob pol-sedmih zvečer. Dnevni red: Branje zapisnika zadnje seje; račun inženirja Kasala za načrte; sprejem v obč. zvezo; prošnje in slučajnosti. — G. župan otvori sejo in preide na dnevni red. Zapisnik zadnje seje se prebere in odobri. Druga točka dnevnega reda je račun inž. Kasala za napravo načrtov in proračuna za prezidavo šole. Račun znaša okrog 38.400 Din. Pripomniti je treba, da je bivši obč. odbor sklenil z vevško papirnico kupno pogodbo za stavbišče, ki meri čez 8000 m2, za približno tako vsoto, kar pa je sedanja večina razveljavila. Ge-rent pa je kljub temu, da je obstojal
sklep in načrt za zidavo nove šole razpisal prezidavo in prizidavo stare šole ter naročil tozadevni načrt in proračun. Župan bere razne dopise in zapisnike nekega stavbnega odbora, iz katerega pa ni nič jasnega. V zadnji seji obč. odbora se je sklenilo, da se stara šola sploh ne bo prezidavala, pač pa popravila, kar je neobhodno potrebno. Tega pa g. župan ni slišal in je pisal inženirju Kasalu, da je občinski odbor sklenil, da se bo šola prej ali slej zidala po njegovem načrtu oz. prezidala. Klub SLS je ogorčeno protestiral, da se tako potvarjajo sklepi obč. odbora. Vnela se je hrupna debata. Županu je kar sapo zapiralo. Odborniki SLS so odločno stali na stališču, da gerent ni imel pravice sklepati tako dalekosežnih sklepov. Med debato se je tudi doznalo, da je gerent čisto samolastno napravil z inž. Kasalom pogodbo za napravo načrtov in ni pri tem gerentskega sosveta nič upošteval. Tudi ni pogodbe z inž. Kasalom nikjer in se noben član gerentskega sosveta ne spominja, da bi se bila ista sklenila. V imenu kluba SLS stavi tov. Lajevec predlog, da občinski odbor odklanja plačilo gorenjega zneska za načrte iz razloga, ker gerent ni bil upravičen sklepati takih pogodb. Župan je zelo razburjen in si ne upa dati predloga na glasovanje. Večina je stavila predlog, da naj inž. Kasal predloži pogodbo, sklenjeno z gerentom in naj se ta točka obravnava pri prihodnji seji. Župan bi si bil zelo rad osvojil ta predlog, a klub SLS je odločno zahteval, da pride njegov predlog na glasovanje. Ko župan po dolgem čakanju le ni mogel drugače, je na pritisk naših odbornikov odredil glasovanje. Večina je predlagala poimensko glasovanje. Klub SLS je soglašal ■s tem. Tako se je pričelo usodepolno glasovanje, menda prvo na ta način v naši občini. Za predlog je glasovalo
11	odbornikov s pristavkom, da naj tisti plača načrte, kdor jih je naročil. Osem odbornikov večine je glasovalo proti, eden ni vedel, za kaj se gre, eden pa se je zdržal glasovanja. Tako je načrt in proračun za prezidavo in prizidavo stare šole padel v vodo. Nastane pa vprašanje, kdo bo plačal načrte. O tem bo pa skoro gotovo moralo odločati sodišče. Tu se je jasno pokazalo, koliko smisla imajo za gospodarstvo občine ravno člani gospodarske liste in demokrati. — Pri 3. točki se je enoglasno sklenilo sprejeti v domovinsko zvezo tov. Rešek Srečko-ta. — Pri 4. točki je odbornik Jak. Dimnik stavil predlog, da naj se razveljavi sklep gerenta o podaljšanju lova za dobo pet let, ker bi, če se lov pravilno razpiše, veliko več prinesel kot pa sedaj. Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet. Razpravljalo se je še o par manj važnih stvareh in nato
se je seja zaključila. — Ta seja je zopet pokazala, kdo dela res za blagor občine. Tudi se je jasno pokazalo, da klub SLS vztrajno dela in da po svojih močeh daleč nadkriljuje večino obč. odbora. Naši volivci pa imajo vedno dosti zabave pri sejah, ker se jih kljub temu, da se jih večina zelo boji, vedno veliko zbere pri sejah. Mi pa pravimo: le krepko in vztrajno na delo za koristi naših občanov, pa naj pride še taka nevihta. Zngčajna četa naših bojevnikov bo vedno zmagovala.
D. M. Polje. V odgovor »Delav. Kmet. listu«, ki pohvali sodruga Dobrota Antona, kot najbolj agilnega člana leve socialistične skupine v Polju omenimo sledeče. Da je najbolj agilen je res, saj je tekom enega leta, kar je v odboru že menjal štirikrat svojega gospodarja. Prvič so rekli, da je bil pod klerikalci, drugič pod gospodarji, tretjič pod gerentom, četrtič pa pod združenimi naprednjaki. Kako pa vodi čisto razredno politiko, pa naj »Del. Kmetski list« povpraša njegove volilce, ki jih je bilo prvič 270 sedaj pa še samo 99. Vsekakor velika agilnost tudi pri zadnjih volitvah v obrtno sodišče, kjer je dobila socialistična lista cele 4 glasove.
Tedenske novice.
Prenos trupla škofa dr. J. Langa. Minolo nedeljo so v Zagrebu na slovesen način prenesli truplo škofa dr. Josipa Langa z Mirogoja v kripto župne c er leve sv. Marije. Sodelovala so kulturna društva in na tisoče občinstva.
Ponarejeni dvodinarski novci. Komaj se je pokazal kovani denar v prometu, že so se pojavili dvodinarski falsifikati. Barve so kakor pravi, samo malo debelejši in težji so ini vrhu tega imajo na robu in po sredi vidno črto, po čemer se spozna, da so vliti v modelih iz mavca.
Predsednik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Rudolf Pilepič je umrl v Zagrebu dne 3. t. m. Vzrok smrti je bila srčna kap.
Tiskarska stavka. S prvim novembrom je potekla tarifna pogodba med tiskarji in delodajalci za Hrvatsko in Srbijo. Večina tiskarskih podjetij je pristala na novo pogodbo, kjer pa se to še ni izvršilo, so tiskarji pričeli s stavko. Tako počiva delo v 12 tiskarnah v Belgradu in po vseh tiskarnah v Novem Sadu. Delavska zbornica je sklicala konferenco za ureditev spora.
Nesreča. 3. novembra so Franc Skubic, njegov brat in sestra v Prekopu pri Kostanjevici peljali iz gozda voz listja. France je med potjo voz opiral, a voz je bil pretežak in se je prevrnil nanj. Ko so Franceta rešili izpod voza, je v par trenutkih umrl.
¥ r/rt« bi hf\rp kupiti ceno in dobro ob!aiiino blaS°> nai
l I Aan,	lil	notev
si ogleda zalogo 2
Slika Krekove soc. šole.
Po enomesečnem obstoju Krekove socialne šole hočem v naslednjem podati o njej tedenski pregled.
Pouk se vrši vsak dan razen sobote, praznika ali nedelje v prostorih gl. tajništva JSZ na Starem trgu v Ljubljani. Šolo obiskuje redno okrog 20 učencev. Živahno in resno vrvenje pred začetkom pouka napravi dober vtis na opazovalca teh mladih sil, ki si hočejo pridobiti potrebnega znanja za uspešno sodelovanje pri gradbi našega novega družabnega reda. Veselih obrazov stopajo učenci vsak večer pred sedmo uro v sobe, ki nudijo že sliko šolskih prostorov.
Tov. France S., ki pride vedno prvi, pripravi tablo s stojalom ter postavi gobo in kredo na določeno mesto. Tov. Stane H., ki je urnih nog, pa uredi sedeže in mize tako, da imajo ostali vse pripravljeno in urejeno. Tov. Metod H. pa vestno urejuje zemljevide po steni in s tem za-dobi soba popolnoma šolsko obliko. Vrata se odpirajo in v sobo stopajo učenci, med katerimi vzbuja pozornost tov. France J., po svoji visoki in
močni postavi; le-ta se vedno usede tik pri vratih ter odlaga skrbno vse brošure in druge šolske potrebščine v najlepšem redu. On malo govori, veliko piše in misli ter skrbno pazi na izvajanja gg. predavateljev.
Učenci se pogovarjajo med seboj, kako bodo odgovarjali na stavljena jim vprašanja. Tajništvo se spremeni
v	pravo študijsko sobo. Tu vidiš n. pr. dr. A. Gosarjev: »Za krščanski socializem«, »Odlomki socialnega vprašanja« in »Socialno ekonomijo«; dr. A. Ušeničnik: »Naša pota«, I. in
II.	zvezek, »Krekov socializem«, Uše-ničnikovo »Sociologijo«, dr. Mahničeve spise i. t. d.
Točno in redno prihiti še med drugimi tovarišica Mici R. Tiho se zrine med součenci ter odlaga knjige, med drugimi tudi Krekov »Socializem«,
II.	izdajo, v lepi vezavi ter dr. Grudnovo zgodovino. Z zanimanjem zasleduje vsa predavanja in tudi točno odgovarja na stavljena ji vprašanja. Ona prehiti večkrat ostale z odgovorom na vprašanja, ki se stavijo drugim.
Še manjka nekaj minut do sedme ure, tedaj prihite tudi ostali, ki so zadržani v službi, med katerimi je
navadno naš tovariš Jože R. Ta sede vedno zadaj v kot ter skrbno privleče iz suknje zapisnik, da si zabeleži važnejše točke iz predavanj. Tako se vsak večer napolni soba, v kateri se nahaja Krekova socialna šola.
Ponedeljek: Ura je točno 7, ko vstopi g. dr. Capuder, ki ima prvo uro predmet: zgodovina socialnih razmer. Gospod profesor odloži seboj prinešene knjige o zgodovini od najstarejše dobe do današnjega razvoja človeške družbe. Učenci so pripravljeni na stavljena jim vprašanja. Najbližji, ki pridejo seveda prvi na vrsto, deloma točno odgovarjajo. N. pr. sta-
vi	g. prof. med drugim vprašanje: Kje so se vršili prvi upori kmetskega stanu? Tov. Mirko B. odgovori, da so bili prvi upori na Benečanskem in Goriškem ter tako prešli tudi v naše kraje. Gospod profesor je vidno zadovoljen, a vseeno odgovor popravlja in spopolnuje.
Prva ura mine v zadovoljstvo gospoda profesorja in učencev. Predavatelj da potrebna učna naročila, pove o čem bo predaval prihodnjič ter vesel in živahno pozdravljen zapusti šolo. Učenci si zabeležijo opombe in naročilo, na kar je odmor 5 minut.
V	predsobi že čaka predavatelj za drugo uro naš priljubljeni p. dr. Ang. Tominec za predmet: temelji krščanskega družabnega reda. Učna soba se prezrači, v predsobi nekateri malo pokadijo, drugi se pa pošalijo med seboj. Hitro mine odmor in zopet se napolni učna soba. Gospod dr. Tominec ima vedno skrbno zabeleženo svoje predavanje v zapiskih. Tov. France K. da znamenje, vse utihne in pouk se zopet prične.
Učenci odpirajo brošuro:	»Za
krščanski socializem«. Gospod predavatelj govori o dolžnosti dela za vse ter podaja med drugim tudi slike razni!) socialističnih struj in programov, med katerimi je krščanski socializem tisti, ki hoče družbo voditi po poti medsebojne ljubezni in pravičnosti vseh. Lepo mine tudi druga ura v ponedeljek, tako da učenci odhajajo z gospodom predavateljem zadovoljni in veseli v zavesti, da so zopet bogatejši v izobrazbi. Določeni učenci za pospravo izvrše svoje delo hitro in tako se šolska soba spremeni zopet v pisarno.
(Dalje prih.)
Tatvina. Pretekli teden je bilo vlomljeno v prodajalno konzumnega društva v Makolah in ukradenega različnega suknja, čevljev, nadalje 120 do 130 komadov srebrnih dvo- in petkronskih novcev in dva dolarja. Povzročena škoda znaša 33.467 Din.
1500 Jugoslovanov še vedno v Sibiriji. Po najnovejših podatkih, ki jih je dobilo ministrstvo socialne politike, se nahaja v nekem taborišču še vedno 1500 naših ljudi.
Smrtna nesreča. Na postaji Kranjska gora se je smrtno ponesrečil postajni delavec Franc Rušič. Klopil je vozove, pri tem mu je spodrsnilo in je prišel pod kolesa, ki so ga strla. Zapušča ženo in dva otroka.
Velika nesreča. Pri Stalaču se je ob 1. uri ponoči hotela peljati družba kmetov z dvovprežnim vozom preko železniškega prelaza. Ker so bile za-tvornice zaprte, so jih kmetje kratko-malo odprli. Ko so bili na tračnicah, je pridrvel brzovlak, ki se je zaletel v voz. Pri tem sta bila Borislav Uro-ševic in njegova žena ubita, Teodozije Grčič težko, dva druga pa lahko poškodovana. Voz je bil popolnoma razbit, konja ubita.
Banke v Jugoslaviji. V naši državi je 650 bank. V enem letu zaslužijo vse banke čistih 225,000.000 dinarjev.
Vojaški begunci so oproščeni kazni. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se oproščajo kazni vsi vojaški begunci, ki se do 1. januarja 1926 prostovoljno javijo pri svojih vojaških oblastih.
Goveja kuga. V Solunu se je pojavila goveja kuga, ki se zelo širi. Celi transporti živine so uničeni. Vsled tega so grške oblasi prepovedale vsak uvoz in izvoz goveje živine iz Soluna in v Solun.
Novo kaznilnico za vso Hercegovino, južno Dalmacijo in Črno goro namerava ministrstvo pravde ustanoviti v Beliči.
Proti analfabetizmu. Mestni magistrat v Zagrebu je sklenil, da otvori letos po vseh zagrebških šolah na lastne stroške tečaje za analfabete. Organiziral bo tečaje tajnik Prosvjet-nega Saveza. — Točasno je v Zagrebu približno še 8000. analfabetov.
Železniška nesreča. Brzovlak Sofija—Belgrad je med Caribrodom in Nišem zavozil 2. t. m. v drug vlak ter povzročil pri tem precejšnjo škodo. Trije potniki so bili mrtvi, več pa ranjenih.
Dopisi.
Trbovlje. Glede proslave Krekovega rojstva, katero priredi naša skupina v nedeljo 29. novembra v njegov spomin ob 60 letnici, naznanjamo vsem članom, da se vrši ob pol 9. uri zjutraj v ta namen sveta maša. Po maši bo predavanje v Društvenem domu. Tovariši, posvetimo temu dnevu vse naše misli, osvežimo spomin pok. velikemu možu, katerega srce je nekdaj goreče bilo za ubogo trpeče ljudstvo. Oddolžimo se njemu, kateremu je smrt prekinila požrtvovalno delo za soc. preroditev našega delovnega ljudstva potom krščanskega socializma. Osredotočimo vse naše sile na programu Krekovega socializma. Naše delo ne more biti prej končano, dokler ne zaplapola zastava krščanskih socialistov nad zadnjo materialistično organizacijo. — Slava Kreku!
Z Vrhnike. Delavsike razmere v našem trgu so silno slabe. Splošno se v tovarnah slabo dela. Parni opekarni sta delo omejili le na neznatno število delavcev, ki kopljejo in dovažajo ilovico k opekarni za prihodnje leto. Plača delavcev ni v pravem razmerju s cenami življenskih potrebščin. Poleg tega so pa še neprimerno visoki davki, direktni na zaslužek in cela vrsta indirektnih. V našo delavsko korist se pa od strani države prav nič ne stori. Zakon o zaščiti delavstva je brez pomena, ker se ne izvršuje. Starostno in onemoglostno zavarovanje je ostalo samo v neizpolnjeni obljubi. Če moramo delavci nositi težko
breme krvnih in denarnih davkov, potem naj tudi na merodajnem mestu delajo na to, da vendar enkrat pridemo do potrebnega starostnega zavarovanja. Kako žalostna je delavčeva usoda. Na vseh krajih mu preti brezposelnost, dokler je še zmožen delati; ko mu pa opešajo moči, pa mora beračiti in to ne pri tovarnarjih, katerim je žrtvoval vso ali velik del življenske moči, ti imajo navadno potem zanj gluha ušesa, pač pa pri kmetih, ki so hvala Bogu še ohranili človeški čut, sicer bi morali onemogli delavci umirati gladu. — 27. oktobra je umrl večletni predsednik skupine JSZ na Vrhniki Lovro Smrtnik v starosti 68 let. Bil je zaveden krščanski socialist ter je za to svoje prepričanje tudi trpel. V opekarni Karol Jelov-šek-a je bil kot dolgoletni delavec radi dela za JSZ 1. 1910 odslovljen. Pred leti je bil kot zastopnik delavcev izvoljen v občinski odbor vrhniški. Blagemu vzor-delavcu svetila večna luč!
Poročilo
k matematični bilanci Glavne bratovske skladnice za Slovenijo v Ljubljani za 31. dec. 1924.
Na podlagi dopisa kr. rud. glavarstva v Ljubljani z dne 4. maja 1925, s katerim mi je poverjena sestava matematične bilance Glavne bratovske skladnice za Slovenijo za 31. dec. 1924, podajam sledeče poročilo:
Osnovni statistični podatki za računske podlage, vzeti so iz »Amtl. Nachrichten« od 1. 1904—1913, to so
10	letna poročila poedinih bivših avstrijskih bratovskih skladnic o stanju in kretanju aktivnih članov pro-vizijonistov, vdov in otrok, na podlagi katerih so predvsem izračunane verjetnosti invaliditefe in mortalitete rudarjev, njihovih žena in otrok.
Statistični podatki za sedaj veljavne računske podlage črpani so iz triletnega opazovanja o kretanju rudarjev in sicer leta 1886—87—88.
Izkušnje so pokazale, da so ta opazovanja dokaj nezanesljiva in premajhna, za naše razmere gotovo že zastarela, vsled česar so vzeta kot najpovoljnejši in sploh zanesljivejši podatki opazovanja iz gori navedenih let bivši avstrijskih bratovskih skladnic. Razen tega tvorijo tudi rudarji v Sloveniji sestavni del teh opazovanj, kar tembolj opravičuje pravilnost podlage računa.
Današnja gospodarska konjuktu-ra, katera tudi za nedogledni čas še v bodočnost omogoča nalaganje premoženja pokojninskega fonda na do-voljno ugodno obrestovanje, ki v vsakem slučaju presega 6 odst., vsled česar je tudi računu, vzeta kot obrestna mera 6 odst. Vsaka event. povolj-nejša nalaganja premoženja, bodisi na hipoteke ali v bančne zavode, imela bi samo povoljni vpliv na rezultate bodočih matematičnih bilanc.
Račun matematične bilance je izračunan po dveh pokojninskih nor-malih, in sicer: prva normala je računana po »pravilniku o zavarovanju rudarskega osobja« z dne 1. dec. 1. 1924. t. j. 20 odst. pokojnine po 5 letnem, 32 odst. po 10 letnem in 80 odst. po 30 letnem službovanju. Druga pokojninska normala je izračunana za 35 letno službovanje, in sicer: 20 odst. pokojnine po 51etnem, 30 odst. po 10-letnem in 80 odst. po 35 letnem službovanju. Kakor sem že s svojim dopisom z dne 12. septembra 1925 javil, znaša netto-premija za zavarovanje po prvi normali 14.32 odst. in po drugi 10.8 odst. kategorijskega zaslužka. Visoki odstotek netto-premije za zavarovanje po prvi normali omogočuje kalkulacijo o višini potrebne premijske rezerve za to normalo, in ta kalkulacija mi je dala povod, da v prid hitre in praktične izvedbe računskih podlag novega pravilnika sestavim detajlni račun po drugi gori navedeni normali.
Način izračunavanja obremenitev na eni in aktivitetnih rent na drugi
strani je bistveno drugačen, kakor je bil osvojen v Sloveniji do uveljavljenja »Pravilnika«. Dočim sta se dose-daj računala obremenitev kakor tudi vstopu oziroma starostni diferenci moža in žene, velja v bodoče samo povprečna starost aktivnega člana ob vstopu in povprečna starostna diferenca v družini, ki se je računala na podlagi družinski razmer rudarjev, kakor jih izkazujejo predložene števnice bratovskih blagajn. Prejšnja metoda Julija Kahna je opuščena od vseh pokojninskih fondov, vsled česar je tudi v tej bilanci vzet princip povprečne starosti oziroma starostnih diferenc. Po tem načinu izračunavanja nahaja se v vrednosti obremenitve za aktivnega člana vrednota pravic za invalidno in starostno rento, kakor tudi za vdovsko in sirotinsko rento. Detajlni račun je ženske člane, kakor sledi:
1. kat. aktivnih članov . .			564
2. »	»	» . .	7244
3. »	»	» . .	2379
4. »	»	» . .	3789
5. »	»	» . .	. 1234
6. »	»	» . .	184
5. »	»	članic . .	1018
6. »	»	» . .	152
35 Din, tov. G. pa 26 Din.
«iiJU [LiH.	'	*	'	»l*"n	***!	HVi	*	'g	1	*	1	*	i1*	1	"	*****'
Skupno članov . 16.564
Premijska rezerva na dan 31. dec.
1924 po 35 letnem službovanju na vse aktivne člane, upokojence in vdove ter sirote znaša 366,597.024 Din.
Po drugi alternativi, da se po starih pravilnikih stečene pravice računajo v zlati valuti (zlati dinar enak
11	dinarjem) in da se z dnem 1. jan.
1925 smatrajo vsi člani kot začetniki brez pridobljenih pravic, po novem »Pravilniku« znaša premijska rezerva 58,586.186 Din.
Po tretji alternativi, po koji se imajo po »Pravilniku« do 31. dec. 1924 pridobljene pravice skrajšati za 50 odst., znaša premijska rezerva 223,510.974 Din.
Na podlagi dopisa kralj, rudarskega glavarstva za Slovenijo obstoji dne 31. dec. 1924 efektivno premoženje. 1,682.204 Din, glasom dopisa z dne 21. sept. 1925 mora se amortizacija deficita izvršiti v 30 letih.
Brutto-premija za 30 letno službeno dobo se zviša na 18 odst. od 14.32 odst., na netto-premijo vsled potrebne rezerve za napredovanje in upravnih stroškov in za 35 letno službovanje od 10.80 odst. na 13 odst. kategorijskega zaslužka.
V	svrho sanacije potrebnega rezervnega fonda za 35 letno službovanje, ki znaša po odbitku efektivnega premoženja 364,914.730 Din je potreben še prispevek 2.06 odst., skupno 15.1 odst., torej skupno 28.1 odst. Za sanacijo po drugi alternativi je potreben še prispevek 2.06 odst., skupno 15.06 odst., in po tretji alternativi 9.18 odst. ali skupno 22.18 odst.
Krekova mladina.
Iz centrale. Vsem podružnicam priporočamo sledeče knjige in brošure: Dr. J. Ev. Krek, Socializem (druga izdaja), dr. A. Ušeničnik: Naša pota, I. in II. zvezek, dr. A. Gosar: Odlomki socialnega vprašanja ter Za krščanski socializem. Ako si namerava nabaviti katera podružnica kako teh knjig, naj sporoči na centralo v Ljubljani.
Krekova mladina Ljubljana priredi v nedeljo 15. t. m. svoj običajni Martinov večer v I. delavskem kon-sumnem društvu s prav bogatim sporedom. — Na sporedu so: srečo-lov, šaljiva pošta, amerikanski zapor, burka »Dva gluha« in drugo. Za zabavo je prav dobro preskrbljeno, da se bo lahko vsak spominjal Martinovega večera. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Za tiskovni sklad »Pravice« so nabrali člani ljubljanske Krekove mladine v Hrastniku dne 8. novembra 1.1.
Krekova mladina Zalog—-Sp. Kašelj. V nedeljo dne 15. t. m. priredi tukajšnja podružnica v prostorih gosp. Dimnika predavanje. Tema predavanja je »Postanek naše države«. Začetek predavanja ob 3 popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Krekova mladina Celje. V petek 13. t. m. se vrši sestanek vsega članstva ob pol 8. uri zvečer v tajništvu Jug. strokovne zveze, hotel »Beli vol«. Tema: Razgovor o proslavi 60letnice rojstva dr. Jan. Ev. Kreka. Udeležite s sestanka zanesljivo.
Krekova mladina Celje, dramatični odsek, priredi v nedeljo 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma narodno igro v petih dejanjih »Po nedolžnem obsojen«. Predprodaja vstopnic v tajništvu Jug. strok, zveze, hotel »Beli vol«, eno uro pred predstavo pri blagajni v Narodnem domu. Začetek ob 4 popoldne, konec ob 7. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
Socialni vestnik.
Brezposelnost. Začetkom meseca septembra t. 1. je bilo v Avstriji 112.641 oseb brezposelnih. Po uradni štatistiki je znašalo število brezposelnih oseb na Češkoslovaškem v juliju t. 1. 42.036 napram 40.200 v juniju t. L Na Poljskem je bilo dne 29. avgusta t. 1. 184.910 oseb, na Angleškem dne
7.	sept. t. 1. 1,345.000 oseb, v Italiji dne 31. julija 1.1. 79.526 in na Francoskem 632 oseb brezposelnih. V Italiji je brezposelnost vedno večja. V mesecu septembru je bilo 10.553 oseb več brezposelnih napram v mesecu avgustu. Skupaj je tam brezposelnih 82.764 oseb.
Izseljevanje v Združene države.
V	zadnjem fiskalnem letu, ki je končalo meseca julija t. 1., se je priselilo 294.000 oseb. V svojo domovino se jih je vrnilo 92.000.
Razno.
Šest rudarjev zasutih. V nekem
premogovniku pri Manchestru je zasul plaz kamenja šest rudarjev. Pet jih je bilo ubitih, eden pa težko poškodovan.
V	postojnski jami je dovršeno veliko delo, ki je bilo zasnovano že leta 1915. Prebili so zadnji del rova med orjaško votlino podzemske Pivke in 2.8 km dolgo Črno jamo. V maju leta
1926	bo dostopnih nič manj kot 6.5 km novih podzemskih hodnikov.
Velikanska cerkev. Pri Rimu so položili temeljni kamen za zgradbo cerkve, ki bo ena največjih katoliških cerkva. Kupola bo 125 metrov nad zemljo, še za 7 metrov višja kakor kupola cerkve sv. Petra. Gradbeni čas je preračunjen na 20 let.
Dobra letina tobaka. V okolici mesta Havana na Kubi je bilo letos izredno ugodno tobačno leto, prav tako kakor lani. Tobačne tvomice gledajo na vse strani, kako bi se tobaka znebile. Najprej so napravile kar milijon havana-cigar v propagndne svrhe.
Alkohol iz kruha. Italijanski inženir Andrusiani je znašel aparat, ki v pekarnah vjame alkoholno vsebino pare, odhajajoče med peko. Na 100 kg moke pride 1 liter zelo močnega alkohola.
Tujci v Italij. L. 1921. je obiskalo Italijo 501.000 tujcev, 1. 1922. 604.000, 1. 1923. pa že 700.000. Leta 1921. so izdali tujci v Italiji 1750 miljonov lir 1. 1922. 2.100 milijonov, 1. 1923. pa 2500 milijonov lir.
Ruski državni proračun. Ruska vlada je v glavnem dovršila proračunski načrt za 1. 1025 26. Skupna vsota dohodkov znaša 3778 milijonov rubljev, ki popolnoma krijejo potrebščino, tako da je proračun uravnovešen.
Največji spomenik. Ruski kipar Kozlov izdeluje spomenik Ljeninu, ki bo visok 7 metrov. Spomenik postavijo v Vladivostoku.
Somišljeniki	p°s0esč£	Osrednj	(Konzumska klet)
m—l—ni ril I
i___________________________
Odeovomi urednik Žumer Srečko
Za Jugoslov. tiskarno: K. Čeč.
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.