obvestila POLETJE Pred nami je dolgo vroče poletje. Vsaj po napovedih nekaterih vremenoslovcev. Kakšno bo v resnici, bomo videli z vsakim dnem sproti in na koncu poletja bomo šele vedeli, če so se njihove napovedi uresničile. Tudi v življenju si poslavljamo načrte, napovedujemo dogodke, naSe življenje pa gre večkrat malo po svoje in ne po naših predvidevanjih. V tem primeru imamo več možnosti - ali naredimo vse, da se bodo naši plani uresničili, da bo življenje teklo po začrtanih smernicah ali pa poskušamo pogledati na stvar še z druge sirani in tako lahko ugotovimo, da nam tudi situacija, ki je nismo predvideli, prinaša nekaj dobrega. Na splošno velja, da nam vsak dogodek, vsak nov človek, ki nam pride na pot, prinese nekaj dobrega. Pa čeprav morda v prvem trenutku ne izgleda tako in imamo občutek, da nam je nekdo ali nekaj porušil vse naše načrte in obrnil življenje na glavo. Ne prepustimo se občutkom, da je nekaj ali nekdo kriv za naše slabe počutje, poskusimo iz tega "potegniti" najboljše. Verjetno bomo čez čas ugotovili, zakaj je bilo to dobro in kaj smo se morali iz tega naučiti. Ponavadi nas na drugi strani, ko vse tisto slabo mine, čaka nekaj lepega. Le verjeti moramo v to. Želim vam, da bi vam v tem poletju uspelo vse, kar ste si začrtali, da bi dogodki, ki ste jih načrtovali, uspeli, da bi vam bilo konec koncev tudi vreme naklonjeno. In če bo kdaj namesto napovedanega sončnega dne deževalo, pomislite, da je tudi dež koristen in potreben. In da potem vedno posije sonce. Enkrat že. Na veliko sončnih dni v tem poletju! t* Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 25. avgusta, je 10. avgust. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE OBVESTILO ObveSčamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2005 organizirala LETOVANJA OTROK V DOMŽALSKEM DOMU NA OTOKU KRKU. Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od I. do vključno 9. razreda. Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Leštan & Leštan d.o.o. Termini letovanja: I. izmena: 9. 7. - 19. 7. 2005 D. izmena: 19. 7. - 29.7. 2005 III. izmena : 29. 7. - 8. 8. 2005 /.a vse dodatne Informacije se lahko obrnete na telefon 721-67-85 vsak delovni dan med 7, in 9. ter 12.00 in 14.30 uro. VESELIMO SE POČITNIC Z VAMI! Zveza prijateljev mladine Domžale Ema Skrjanc Ogorevc, predsednica Obratovati je začela nova cestninska postaja Lukovica V torek, 31. maja, je ob 06:00 začela obratovati cestninska postaja Lukovica na avtocesti Al Blagovica - Ljubljana. S stransko cestninsko postajo Lukovica bo cestninjena samo smer od Lukovice proti Ljubljani in obratno. Vlada je konec maja dopolnila sklep o določitvi cestninskih cest in visine cestnine ter določila prevozno razdaljo in cestninski sistem, kar je podlaga za izvedbo pobiranja cestnine na stranski cestninski postaji Lukovica. Prevozna razdalja za zaračunavanje cestnine na novi cestninski postaji Lukovica znaša 13,6 kilometra; cestnina za prvi cestninski razred (osebna vozila) znaša 150 tolarjev, za drugi 230 tolarjev, za tretji 420 in za četrti cestninski razred 600 tolarjev. Pogosti uporabniki posameznih avtocestnih relacij (npr. dnevni migranti - prihod in odhod na delo)-lahko plačujejo cestnino tudi s t. i. mesečno cestninsko karto; ta je namenjena uporabnikom vozil prvega ali drugega cestninskega razreda. Z vplačilom enkratnega mesečnega zneska cestnine (40-kratnik enkratnega prehoda cestninske postaje) je uporabnik upravičen do neomejenega števila voZenj V koledarskem mesecu, na relaciji in z vozilom, kot je zapisano v DARS kartici mesečni cestninski karti. Mesečna cestninska karta med Lukovico in Ljubljano za prvi cestninski razred stane 6000 tolarjev. Cestninska postaja Lukovica |e bila zgrajena v skladu z veljavno zakonodajo in na podlagi dokumentov Državnega zbora RS. DARS namreč za postavitev dodatnih stranskih cestninskih postaj obvezujejo dokumenti, ki jih je sprejel parlament - Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in letni plani razvoja in obnavljanja avtocest (nazadnje ludi za leto 200S). Ti med dnigim določajo, da se do leta 2004/2005 zgradijo samo tiste dodatne cestninske postaje, katerih stroški izgradnje in obratovanja bodo manjši od pobrane cestnine v obdobju do konca leta 200K, ko je predvidena vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na celotnem omrežju slovenskih cestninskih cest. Marjan Koler SluZba za poslovno komuniciranje DARS d.d. Prosimo, da vse prispevke, ki jih pošiljate na naslov glasila Rokovnjač, pošljete v elektronski obliki (po c-pošti ali pisnemu prispevku dodajte disketo z lx'sedilom). Prispevki naj vključno s presledki ne presegajo 1800 znakov. Zahvaljujemo se za razumevanje. t» Uredniški odbor glasila Rokovnjač Občina Lukovica in Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve vabi na proslavo ob dnevu državnosti in slavnostno podelitev županovih priznanj najboljšim učencem Osnovne šole Janka Kersnika, ki bo v petek, 24. junija 2005, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici Slavnostni govornik: župan Matej Kotnik V kulturnem programu bodo sodelovali: učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, učenci Glasbene šole Domžale, oddelek Brdo in Dekliški pevski zbor Mladost Povezovalka programa: Helena Urbanija VLJUDNO VABLJENI! OB DNEVU DRŽAVNOSTI čestitamo vsem občankam in občanom naše občine in želimo lepo praznovanje. ()hranimo tO, kar smo s trudom pridobili, rsak dan ponosno in z ljubeznijo zalivajmo cvet naše domovine Slovenije. Skrbimo za njen razvoj. A Zupan Matej Kotnik, občinski svet in občinska uprava RAZPISI RAZPISI RAZPISI Odbor za gospodarstvo Občine Lukovica OBVEŠČA OBČANE, da se rok /a oddajo vlog na razpi.s posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v Občini Lukovica ter na razpis stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila iz sredstev proračuna občine Lukovica, objavljenih na spletni strani www,lukovica,si, podaljša do vključno 30. septembra 2005. Občani lahko pod enakimi razpisnimi pogoji vložijo vloge za pridobitev posojil iz teh naslovov, /-» Občinski svet Odbor za gospodarstvo .- FlIZElAJ Pogacar Irena s.p. Ljubljanska 104, Domžale tel.: 01/72 41 500 Delovni čas: pon ■ pet: 9-20' sobota: 7-12h KNJIŽNICA DOMŽAIE Priprave na selitev Knjižnica Domžale se bo v letošnjem poletju preselila na novo lokacijo, v poslovni center Mercator. Glavnino selitve načrtujemo v avgustu, zaradi česar bo knjižnica takrat tudi zaprla. Zaradi selitve bo za naše Uporabnike veljal nekoliko drugačen poslovni red: 1. V juniju in juliju bo knjižnica v Domžalah na Ljubljanski 58 delovala po ustaljenem poletnem odpiralnem času: Ponedeljek: 13.00 - 19.00 Torek: 8.00 - 14.00 Sreda: 1.3.00 -10.0(1 Četrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 8.00 - 14.00 Sobota: zaprto 2. V avgustu načrtujemo, da bo knjižnica za uporabnike zaprta. Takoj ko bo preseljena, urejena in bo postavljena računalniška mreža, jo bomo odprli za uporabniki'. Uporabnike bomo o tem sproti obveSčali preko medijev. .3. V mesecu avgustu bodo vsak dan v tednu po običajnih urnikih odprte krajevne knjižnice v Šentvidu pri Lukovici, Trzinu in Meng.su, kjer bodo uporabnikom iz Domžal na voljo vse storitve pod enakimi pogoji in z isto člansko izkaznico (izposoja gradiva, e-točke...). Za morebitne nevšečnosti, ki jih I«mio s leni povzročili uporabnikom, se ze vnaprej opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. 4. Uporabnikom svetujemo, da si poletno branje vzamejo na zalogo že od junija dalje, s čimer nam bodo posredno pomagali tudi pri selitvi knjižnice. Več kol si bodo ljudje izposodili knjig, hitreje bomo preselili knjižnico. 5. Svečano otvoritev planiramo sredi septembra. /n Marjan (iujlman direktor Knjižnice i >< nnžale SPOROČILO ZA MEDIJE Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije Tretja delavnica v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013. V okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljaaske urbane regije za obdobje 2007-2013 je 10. 5. 2005 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) organizirala delavnico "Varovanje narave v območju Ljubljaaske urbane regije". Z namenom, da razvojni program LUR vključuje prave vsebine in prave projekte ter da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo ciljem kohezijske politike EU, se v okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa organizirajo srečanja in posveti z nosilci razvoja in ključnimi partnerji v regiji, katerih sodelovanje je nujno. Na posvetu, kjer je udeležence pozdravil Zupan občine Logatec gospod Janez Nagode, so bila v uvodu predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, ozadje za varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije (nov regionalni razvojni program postavljen v okvir nove kohezijske politike; finančni instrumenti in cilji in Lizbonska strategija, ki vključuje usmeritev razvoja celotne Evrope), regionalni razvojni program LUR za programsko obdobje 2002-2006 s prioritetami, med katere je vključena tudi ekološka mreZa s projekti varovanje naravnih vrednot, vizija varovanja narave v LUR (ohranjene naravne vrednote, upravljana območja naravnih vrednot, o pomenu ohranjanja narave izobraženi prebivalci) ter prednostne naloge, cilji in strategije v novem programskem obdobju. Udeleženci so se strinjali, da se v RRP LUR vključijo projekti, ki so Ze vključeni v RRP LUR 2002-2006: Zavarovanje Ljubljanskega Barja, Zavarovanje Kamniško Savinjskih Alp in Zavarovanje manjših naravnih vrednot v Ljubljanski urbani regiji; da je potrebno projekte zavarovanja manjših naravnih območij konkretizirali ter v ta namen oblikovati seznam prioritetnih območij v LUR na podlagi strokovnih podlag. Načrtovanje projektov mora biti nujno usklajeno s prostorskim načrtovanjem, saj drugače razvojni projekti ne morejo biti uresničljivi. Zato morajo biti vsi projekli. ki bodo vključeni v RRP LUR za obdobje 2007-2013, med seboj usklajeni v smislu zagotavljanja Irajnostnega razvoja. Za program je potrebno izpeljali postopek strateške presoje vplivov na okolje oz širše na trajnostni razvoj. V RRP LUR 2007-2013 naj se vključi tudi projekt ustanovitve mednarodne pisarne v Bruslju, saj nam tovrstna pisarna omogoča dostop do pravih virov informacij, iskanje financiranja, svetovanja in mreZenje. Terezija Krajcer Dodatne informacije: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Linhartova 1.3, 1000 Ljubljana gospodarstvo Začetek prave kanalizacije na Prevojah odja oddelka za komunalo občine I/Lukovica Tomaž Cerar je 1«. 5. 2005 y sklical sestanek gradbenega odbora /a izgradnjo kanalizacije Prevoje - Šentvid Vrba. Gradbeni odbor, v katerem je 11 članov, je imenoval .še prejšnji .svet KS Prevoje. Sestanek je potekal v prostorih Občine Lukovica v Šentvidu. Na precejšnje razočaranje so se posveta poleg predstavnikov občinske komunale in strokovnjakov podjetja Haslauer, ki so že pripravili idejne zasnove kanalizacije odpadnih voda v omenjenih naseljih, udeležili le Štirje člani odbora. Tomaž Cerar je v uvodu orisal namen sestanka in poudaril, da zdajšnji mešan sistem kanalizacije ni primeren, izgradnja ločenega sistema pa bi stvari postavila na pravo mesto. Nato je predstavil dva strokovnjaka iz podjetja Haslauer iz (iriž pri Celju, ki se ukvarjata s projektiranjem kanalizacij, Jožeta Kovačiča in Zvoneta Prekorška. Gospod Kovačič je pojasnil, da je zasnova kanalizacije odpadnih voda sestavljena iz treh delov, posebej za vas Šentvid, za Prevoje in Vrbo in za zaselek Zabor.št. V nadaljevanju je prisotnim podrobno opisal idejno situacijo. Nov sistem bo sodoben, iz plastičnih cevi, s kolektorji, ki bodo potekali predvsem po poteh med vasmi in hišami in kanali do hišnih prikljičkov. Meteorna voda bo speljana posebej v obstoječo kanalizacijo, odpadne vode s fekalijami pa posebej v novo kanalizacijo, za kar sedanji obstoječi mešan sistem cevovodov ni primeren, saj bi ga morali sanirati in nadgraditi. Cena bi bila občutno višja kot izgradnja novega omrežnega sistema. Po izgradnji tako zamišljene ločene kanalizacije bi odpadle greznice v teh naseljih. Gospod Kovačič je še dejal, da se načrtuje priključitev na novo kanalizacijo tudi stanovanjsko območje PŠ4 in nova industrijska cona na Zclodniku, ki bo spadala v lukoviško občino. Zato bodo zgradili dve črpališči tako, da bodo tudi hiše v nižje ležečih delih Prcvoj ustrezno rešene, kar je že dolgo poznan problem. Predlagal je, da se ob kopanju jarkov za kanalizacijo položijo instalacije za kabelsko televizijo, ker teh povezav zaenkrat ti kraji Se nimajo. ('.lede nadalnjih postopkov je po Kovačičevih izkušnjah največ problemov do pridobitve gradbenega dovoljenja pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč. Ce tu ne bi bilo večjih zapletov, bi vlogo lahko vložili na t II'. v treh mesecih, Zato je bilo dogovorjeno, naj se gradbenemu odboru posredujejo mnenja krajanov o idejni dokumentaciji, Sama investicija omenjene kanalizacije je ogromna tako za krajane in kot tudi za lukoviško občino, saj znaša po grobih ocenah okrog 300 milionov SIT. Dela naj bi končali do leta 2015. /» Kamilo Domitrovič Udobna obutev Čevljarstva Dragar Čevljarstvo je ena tistih gospodarskih vej, ki danes vidno izumirajo. Usnjarska in obutvena industrija propadata, čeprav imata obe na Slovenskem dolgoletno tradicijo. Vsaka urbana sredina je potrebovala obrtnike posameznih strok, da je lahko koristila njihove usluge. Tako je bilo tudi s čevljarji. Gotovo bi pred leti, na primer med vojnama ali po 2. vojni, težko našli večji slovenski kraj brez čevljarja. Tudi dolina Črnega grabna ni bila izvzeta. Ljudje so morali biti obuti in ročna spretnost izdelovalcev čevljev je bila zelo cenjena. O čevljarstvu, čevljih, trgu in problemih, ki so povezani s to vejo gospodarstva, sem se pogovarjala S Silvom Dragarjcm. nosilcem dejavnosti Čevljarstvo Dragar, s. p. iz Krašnje. Pri Dragarju v Kra.šnji je tradicijo čevljarstva začel že stari oče pred drugo vojno. Njegova delavnica je živela nekako do leta 1970. Povojni časi obrti niso bili naklonjeni in tako se je sin. ludi čevljar, zaposlil v Planiki oziroma je odšel na delo celo v Novo Gorico. Po osamosvojitvi je oče leta 1994 začel s samostojno obrtjo doma v Kra.šnji, najprej samo s popravili, v naslednjih letih pa ludi s proizvodnjo. Vse je bilo izdelano ročno. Po Štirih letih se je leta 1998 očetu pridružil Se sin in stekla je proizvodnja modne obutve za lastno prodajo na domači lokaciji. Tehnologijo so vseskozi izboljševali in pojavili so se viški, ki jih je bilo treba ponuditi trgu. Zaradi drugačnega načina življenja, zaposlenosti, delovnega ritma in na drugi strani aktivnega preživljanja prostega časa se je na obutvenem trgu pojavila vrzel, ki je zahtevala določeno vrsto obutve - lahko obutev. To vrzel so zapolnili s svojo proizvodnjo. Danes proizvajajo za znanega naročnika pod blagovno znamko dr. Ilarvey, in sicer žmT—if udolino, analoin.sko in orlo|icdsko I oblikovano lahko obutev. Okoli 40 % predstavljajo otroški copati z anatomskim vložkom, ostali program je namenjen odraslim. Vse skupaj je to okoli 25.000 parov letno. Od osnutka do proizvodnje gre za lasten razvoj, delno v sodelovanju z. naročnikom podjetjem dr. Harvey. Prav zaradi povečanih potreb te blagovne znamke so se odločili za kooperacijo. Materiale večinoma uvažajo iz Italije preko kooperanta - usnje, poliuretanski podplati so domače in italijanske izdelave. Nosilec dejavnosti Silvo Dragar je poudaril, da se držijo pravila, da je vse tisto, kar je v stiku z nogo, iz naravnega materiala, torej usnja. Obutev za znanega naročnika tudi izvažajo na trge bivše Jugoslavije, za izvoz na zahod pa bi morali priozvodnjo razširiti in povei ari sicer pa 70 % izdelkov, ki obsegajo okoli 50 artiklov (predvsem sandali, natikači), prodajo na domačem trgu. In prihodnost? O sami širitvi zaenkrat le ne razmišljajo, saj se jenut zaradi razmer na Slovenskem leta 2004 ustavila. Tu je treba predvsem omenili finančno nedisciplino in prodor nizkoc cnovne obutve S Kitajske, ki je segla tudi v naš mali prostor. Tako družinskega podjetja s tremi zaposlenimi ne nameravajo Siriti, napredek pa vidijo v povečevanju proizvodnje z istim kadrom in vlaganju v tehnologijo, kar pomeni, v krajšem času narediti več. Ob koncu sva spregovorila Se o razmerah v izobraževanju. Srednja obutvena šola je sicer v Kranju, a vpisa zaradi razmer v tej gospodarski panogi ni že nekaj let, prav tako ne na fakulteti. /n Marta Keržan vrtnarski kotiček Vrtnarjeva opravila v juniju 2005 Okopavanje in pletev Zalivanje Krasnja 35, 1225 Lukovica Junij je za vrtnarje eden izmed najlepših mesecev. Vsepovsod se odpirajo Zivobarvni cvetovi, seZemo lahko te po prvih pridelkih in sadežih, pogosto pa k prijetnemu razpoloženju pripomore tudi vreme. Če kres (21. junij) deZi, orehov ni. Junija prevzamejo na vrtu najpomembnejšo vlogo vrtnice, ki jim pravijo ludi kraljici' cvetlic Vrtnica je prvi pokazatelj bolezni na vrtu. V tem mesecu se poslavlja sveZina pomladi, v vrt pa prihaja razkošje in sladkost poletja. Srce vrtnarja se veseli tisočerih prijateljev. Vendar pa se na gredah bujno razrašča tudi plevel. Vsi ljubiteljski vrtnarji bi morali v toplih dneh poleg vseh naštetih napotkov upoštevati še tegale: pogosteje sedite na vrtno klopco, opazujte rastline, vdihavajte njihove vonjave, sprostite se in uživajte! Setev za pozno žetev Zdaj lahko posejemo zelenjavnice, ki jih bomo pobirali jeseni. To so pozno korenje, zadnji nizki 1'iZol, zimski česen in pozne sorte kolerabe, pa lahko tudi gomoljasti komarček ter nekaj redkvic in redkev ter še malo solate berivke. Predvsem pa je zdaj čas za setev jesenske in zimske solate, zeleni in rdeči radič ter endivijo. Junij je mesec obilja. Rastline na gredah lepo rastejo. Za prehrano so dozorele solate, kolerabe, redkvice, redkve. bob, belo zelje, še prej pa cvetača in brstični ohrovt. Čas |->obiranja špargljev in rabarbare se Ze po običaju končuje s 24 junijem. Zdaj je primeren čas, da na prosio sadili' tudi Ze zimski česen in Zeleno, poletno glavnalo solato, ledenko in še kakšno solato. Na prosto pa v vrste sadite cvetačo in listnato zelje. Zdi se. kot da v tem mesecu niste vse z dvojno hitrostjo, predvsem pa plevel. Plevel hitro odstranite, da ne bi zadušil mladih Zelejavnic. Odstranjen plevel pa lahko izkoristite kot zastirko, ali pa ga zmečemo na kompostni kup. Tam ker so rastlinice v vrstah pregoste, jih je treba primerno razredčiti. Populite pregoste rastline zlasti med korenjem, črnim korenom, rdečo peso in redkvico. Dodatno osipamo krompir, por in grah. Osipavanje je priporočljivo tudi pri nizkem, grmičastem liZolu in zelju. Pri paradižniku redno odstranjujemo odvečne vršičke in ga sproti privezujemo k opori. Za zdravo rasi rastlin je potrebno ludi redno gnojenje in zalivanje. Zastiranje zemlje je izredno koristno. Pomen zalivanja in namakanja! Še pred nekaj desetletji SO ljudje vsak večer prenašali zalivalke in na veliko zalivali trate ter zelenjavne in cvetlične grede, pogosto pa še kos ceste pred vrtom ali hišo. Ta navada postaja v novejšem času vse redkejša - delno zaradi višjih cen vode, delno pa postajajo lastniki vrtov vse bolj ozaveščeni in se začenjajo vesti prijazno do okolja. Ne nazadnje so spoznali tudi. da je rastline bolje namenoma zalivati takrat, ko jim res grozi pomanjkanje vode. Veliko bolj pomembnejša je uporaba deževnice, saj se v sodih ali drugačnih zbiralnikih OfMfC na temperaturo primerno okolici. Poleg tega je deževnica zastonj, zato pride prav tako rastlinam kot varčnim vrtnarjem. Rastline po potrebi zalivajte, plevite, okopavajte in pazile, da jih ne bi napadali škodljivci ali bolezni. Kako poskrbeti za zalivanje med dopustom? Večjo Škodo na rastlinah zaradi daljše suši' lahko precej ublažimo, če pred odhodom na poletni dopust vrtne grede temeljilo okopljemo, zalijemo in posujemo z zastirko. Ko mine največja nevarnost zaradi polžev, z, zastirko prekrijte gole površine gred. Še najmanj teZav bo, če se lahko za zalivanje dogovorimo s sorodniki, prijatelji ali ustrežljivimi sosedi. Če to ni mogoče, lahko v vrtnarskih trgovinah poiščemo samodejno delujoče zahvalne sisteme. ti Lep vrtnarski pozdrav Trajče Nikoloski na obisku Življenje na robu gozda T^~^) tem prispevku bom opisala življenjsko zgodbo dveh mož, Franceta in Toneta Grilja, ki 1 / sla se po spletu okoliščin in tudi malo zaradi drugačnosti, odločila živeli odmaknjeno in T malce samotarsko. Pred enaindvajsetimi leti sta si postavila majhno, zelo skromno hišico na robu gozda nad Blagovico. Ovain.šestdesetletni France, zadržan in nič kaj zgovoren, je invalidski upokojenec, njegov brat devetinpetdesetletni Tone. ki pa je še kako zgovoren, če je prave volje, ni zaposlen. Njegov edini dohodek so priložnostna dela, za katera ga najamejo kmetje ali pomaga pri zidarskih delih. V dolgih zimskih dneh in zgodaj spomladi pa plete koše in košare, naredi kakšno lestev in še marsikaj, ker je zelo spreten. Tudi že kar malo pozabljene brezove metle naredi prav lepe. Moram priznati, v svoj dom sta me sprejela zelo prijazno. In kako sta "stara fanta" pristala na robu gozda? Njuna starša sta povila devet otrok na srednje veliki kmetiji. Seveda je samo eden oslal doma, ostali so se podali v svet, nekateri so si postlal j bolj mehko, drugi pa so imeli malce tršo posteljo, kot tudi moja sogovornika. Oba sta delala v Papirnici Količevo, Tone tudi v tiskarni v Ljubljani in ima petindvajset let delovne dobe. Leta 1984 se je Tone odločil, da želi imeli svoj tlom, svojo streho nad glavo in si je na domači zemlji postavil hišico ter obenem povabil Se brata Franceta, da se ne bi potikal pri drugih ljudeh. Hišica, čeprav zelo skromna, ima električno napeljavo, tudi štedilnik v kuhinji je prirejen lako, da služi kol peč za centralno kurjavo in ju pozimi ne zebe. Tudi okna in polkna v hiši je Tone naredil sam. Zal je Tone sam zapustil službo in tako ostal brez zaposlitve, brez dohodkov, bratovi pa so res skromni. Nikakor se ne znajde, da bi si uredil svoj status. Tako je hiša seveda brez telefona, brez televizorja in radia, ju pa sodno preganja komunalno podjetje, ker ne plačujeta vodarine in smeti, čeprav pravita, da imata svoj vir vode, smeti pa požgeta, če jih imata kaj. Imata ............................. svoj skromen vrtiček z malo krompirja, fižola in čebule ler par koz, ki jima dajo mleko. Nič kaj dosti ne tožita nad svojo usodo, razen ko imata "svoje dni". Tako Tonetovo lepo prepevanje poznamo vsi prav dobro. Jezna pa sta oba, ker morata z avtobusom do Krašnje v trgovino po živež. AVTOŠOLA LONČAR doo. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 TEČAJ CPP 27. 6. 2005 ob 18. uri in 25. 7. 2005 ob 18. uri as?.« " Tone in Franci stopita iz hik naravnost v pzd Bralci Rokovnjača! Mislim da je prav, da vemo, da žive med nami tudi taki občani, ki nimajo vsega lepo urejenega, ki jim po slovesu dneva preostane samo mrtva lišina. ki imajo za svojega najbližjega soseda gozd, ki jih nekateri ljudje razumejo ali pa tudi ne. A Milena Bradač Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel: 01 721 40 06 ZEISS tokih Vesaon optyi GSSILOR VN <3> mladi POČITNIŠKO DELO Šole je konec in marsikdo si Zeli poležavanja na plaZi, druženja s prijatelji in "Zuranja" pozno v noč, toda realnost je drugačna. Večina dijakov in studentov izkoristi poletne mesece /a pOČltniSkO delo. Moliv za delo med počitnicami je različen, a nekaj je večini skupnega - prazna denarnica. Večina iskalcev počitniške zaposlitve se odpravi v najbližjo poslovalnico Študentskega servisa z idejo, kaj Želijo delati. Vendar brskanje po oglasili Studentskih servisov da slutiti, da so te Zelje redko uresničene. Servisi ponujajo predvsem enolična dela: strežba, delo v skladilcu, pospravljanje na domu,... Bolj zanimive in atraktivne ponudbe delovnih mest pa zahtevajo ponavadi nemogoče pogoje, saj delodajalci v resnici iSčejo profesionalce z. vse mogočimi znanji in sposobnostmi, ampak za malo denarja, pravzaprav zastonj. Prav zato večina počitniških delavcev koristi Studentske servise le kot posrednike izpeljave plačila, delo pa si raje priskrbijo preko starega preverjenega slovenskega načina - vez. Kar pa se včasih tudi ne izkaZe kot najbolje, saj nezadovoljstvo delodajalca ali delojemalca lahko skali tudi osebni odnos med vpletenimi. Nemalokrat pa imajo starši in prijatelji tudi drugačno sliko, o marljivosti in Sposobnostih svojega študenta ali dijaka, Od dejanske. Zelo neprijetna zna biti situacija, ko študent ali dijak svoje delo opravi korektno, podjetje sorodnika ali znanca, kjer je delal, pa mu ne izplača honorarja oz. ga plača pod ceno. Preden sprejmete delo, se splača pozanimati pri študentskem servisu, ali je podjetje, ki vas bo zaposlilo čez poletje, redni plačnik oz. ali Studentski servis podjetju založi plačila. Seveda je to mogoče le, če je podjetje stalna stranka študentskega servisa. Z delodajalcem morale, preden pričnete z delom, doreči tudi delovni čas, delovne naloge in pa plačilo, saj se boste tako izognili kasnejšim nejasnostim in neljubim presenečenjem. Počitniško tlelo je odlično za pridobivanje izkušenj, dobrih in slabih. Zelo dobrodošlo je, da dijak preden se OdloČi za Studij na nekem področju, konkretno spozna to področje preko poletnega dela. Tudi slabe izkušnje (če le niso preveč travmatične) so dragocene, saj pripravijo počitniškega delavca na realnost polne zaposlitve. Velika prednost počitniškega dela je ta, da dijak ali študent svoje nezadovoljstvo lahko takoj izrazi z odpovedjo, ki nima večjih posledic, tega si redno zaposlen ne more privoščiti, saj je iskanje redne službe precej bolj naporno in dolgotrajno. Vsi "uporabniki" storitev Študentskega servisa so se malce oddahnili, saj je z junijem začel veljali nov zakon, ki je odpravil akontacijo dohodnine za izplačane zneske pod 100.000 tolarjev na napotnico, za pretekle mesece pa bodo študentje in dijaki akontacijo dohodnine dobili povrnjeno v naslednjem letu. Stanje na tekočem računu si bo med poletjem spet malce opomoglo. prihodnjih dneh najdete zanimivo počitniško tlelo, ki ga boste opravljali z veseljem, potent pa: lepe in brezskrbne počitnice! Naključni mimoidoči o Študentskem delu: Nataša (Študentka, češnjke); NataSa (Študentka. ČeSnjice) "Prek0 študentskega Katarina (Študentka. Trojane) servisa sem začela delali Ze v srednji soli. Delala sem Ze v mnogih podjetjih v Domžalah in Ljubljani, s tem sem pridobila koristne delovne izkušnje. Do sedaj nisem imela nobenih slabih izkuSenj. Veseli me, da je odpravljena akontacija dohodnine, saj se je ta zelo poznala na računu.' Katarina (Študentka, Trojane): "Lani sem prvič opravljala Studentsko delo poleti, poleni pa sem z delom nadaljevala skozi vse Studijsko leto, Poskušam združiti Studij in delo preko študentskega servisa, kar je teZko, sploh v pomladnih mesecih oz. v času izpitov. Z delom sem Zadovoljna, všeč mi je, da delam skupaj z zelo sproščeno ekipo." Lucija (študentka, šentgotard): "V preteklosti sem zaradi narave mojega Študija počitniško delo opravljala v vrtcih. Lani se mi je ponudila priložnost, tla se preizkusim tudi pri delu za računalnikom. Moram reči, tla imam doslej v |. večini zelo dobre I izkušnje. Pri študentskem delu me | moli lo. tla ni pla cane vožnje m ma- ' Linija (Študentka, ^entftitard) /» Mojca Smrkolj nadaljevanje povesti Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan Ni hudo, dobro je," "< irunl bova kupila," pravi Janez, "Ali llandarilovo?" "Ne, draga. Hlap ec Gregi in dekla Melka bi rada kupila, tla bi se poročila in gospodar ni zoper. Ne, midva kupiva Turkovo. Velika domačija je in tlo najinega doma sega." "1 za kako ceno?" vprašuje tena. Hišo in Živino, njive, travnike in gozdove," razklatla Janez. "Turkov gospodar pride k nam in ima vso oskrbo. |>a vsako leto sto goldinarjev." "Ali ni veliko?" vpraša Mojčica plaho. "Ni!" ji zatrdi Janez. "Domačija je velika. Ko bi Živel mož dvajset let, ne bi bilo preveč. Glede oskrlx- bo pa M furmanskega gospodarja, Imel ho tako izvrstno Postrežbo. Jaz lega ne bom več utegnil, če Ivinio imeli tolikšno domačijo. Moram najeti najmanj Se enega hlapca in |e eno deklo." Janez, vse prav veš," pravi Zena. "Kako ho Se pri nas 'epo in kako bodo naš oče veseli, kadar pridejo." sPet so se gibale pridne- roke ob Kraljevi domačiji. Stavili so Se en hlev za domačo Živino in konje. Janez le kupil namret! dva para močnih ki mj za domače delo m povprego voznikom v klanec. Moral je najeti Se dve "Jekli in dva hlapca. Postavili so tudi velik kozolce. In ko je Nasimnov oče dve leti pozneje botroval dnigorojeneniu Jožefu, se ni mogel načuditi lepi domačiji. Pozabil je na očitke, ki jih je mislil povedati Janezu. Nobene trde besede ni mogel reči ponosni moZ zetu, ker ga je v resnici občudoval in bil ponosen nanj. Samo staremu Turkovemu gospodarju je toplo stisnil roko. "kako je / vami, ali v:mi je kaj žal?" ga je vprašal. "Ni mi Zal in mi ludi ne bo. Star sem in sam nisem mogel več na gruntu gospodarili Svojih nisem imel. Zdaj pa nobenemu staremu gospodarju v fari ni tako dobro kot meni. Vsak vinar mi lako poSleno plačajo. Janez mi je kot sin. VaSa hči pa je najbrZ eden tislih angelov, ki jih lx>g po svetu pošlje. Saj vsi tako pravijo." Ko se je oče poslavljal od svojega prijatelja Hantlarita, mu pravi: "Prijatelj, moram se ti zahvaliti za Mojčin tlom. Ti imaš velik tleleZ pri tem. Tako sem zadovoljen," "No, kaj ti nisem pravil," se smeje Hantlarit. Leta so bezala in prinesla veliko sreče pa tudi veliko bridkost. Janezova mati je umrla. Zeli so. bil je eden tistih poletnih dni, ko nili najmanjša sapica ne shlatli pekoče vročine, Ali proti poldnevu so k približali hudourni oblaki. Zapihala je burja. Predno so mogli Kraljevi naZeto snopje zvozili, se je Ze vsula s točo premešana silna ploha. Skrbna Zena je metala suho snopje na velike kupe. In ko jo je vznojeno in razgreto namočil mrzel dež, se- je hudo prehladila, Prehladu se je pridružila pljučnica. In preden je mi igel Janez dobiti zdravnika iz Ljubljane - po tleZeli jih takral še ni bilo -je bilo prepozno. Kraljevo mater so položili na mrtvaški oder. Tako obupno je žalovala snaha za njo, da je sama nevarno zbolela in so ji komaj rešili Življenje. Kot bi slutila, koliko hudega je- povzročila prezgodnja materina smrt. Mala in zala fantiča sla hilro zrasla. Materi se je po hudi lx>lezni le počasi vračalo zdravje. Mortla je bilo to vzrok, tla nista več dobila bratca ali sestrice. In tako sta imela preveč materine in očetove ljubezni, a premalo pouka in skrbi. Kajti holehna in silno zaposlena mati ni mogla posvetiti toliko časa svojima ljubljenčkoma, kot bi ga bilo treba. Če jih je mati klicala in odganjala iz neprimerne tlruZbe hlapcev in voznikov, sla se po prepovedi še raje vračala inc-cliijc. kadar je bil nO- doma, ju je- vodil s seboj na delo, Ali vsak mesec skoraj ic- moral po vino na Dolenjsko ali Štajersko. Po več tlni, včasih cel teden, ga ni bilo nazaj. Takrat sta bila dečka brez pravega natlzorstva. >>> Nadaljevanje v prihodnji Številki iz naših krajev in župnij Prisrčno srečanje po petdesetih letih Kako hitro beži čas in kako neusmiljeno teče naša ura življenja, so ugotavljali nekdanji Od leve proti desni sedijo: Milka, Minka. Viktor, Pepca. Stojijo: Lojze. Milan. Francka. Ivanka. Francka. Lojzka. Nekateri so s sehoj pripeljali zakonskega partnerja. učenci, ki so zapustili šolske klopi davnega 1949. leta in so se po petdesetih letih zopet srečali, sedaj zreli sedemdesetletniki, v začetku maja v gostilni Benkovič v Blagovici. Zelja po takšnem srečanju se je utrnila PepCi Pozničevi iz Trnjave enkrat v mesecu februarju. Poklicala je Viktorja Usa na Mali Jelnik in mu predlagala, da organizirata srečanje nekdanjih sošolcev, ki so skupaj obiskovali šolo v Blagovici od leta 1945 do 1949. Ona je poiskala naslove, Viktor je sestavil prisrčno povabilo in določil čas ter kraj srečanja. Srečalo se jih je devet, trije iz, neznanega razloga niso prišli, pet pa je že pokojnih. Ja, če se srečaS po petdesetih letih, so ugotavljali Francka, Ivanka, Milka, pa še ena Francka, Minka, Pepca, Lojze, Milan in Viktor, ni prav nič čudno, če koga več ne spoznaš in potrebuješ nekoliko več časa, pogovora, da ga postaviš na pravo mesto. Toliko so si imeli povedati 0 svojem življenju, delu, otrocih, vnukih, sedaj tudi že davno prisluženi pokojnini, o betežnosti, ki jo skoraj večini prinesejo leta trdega dela. Hvaležni so bili Viktorju in Pepci, da sta se spomnila in organizirala srečanje. Oni so bili pač prva povojna generacija, ki je zopet sedla v slovenske šolske klopi ter zopet poslušala slovenski jezik, slovenski učiteljici, gospe Klaro Florjančič in Ančko Hudomal. Žal njiju ni bilo. ker jima leta in bolezen to nista dopuščali. Slovensko šolo so začeli tako obiskovati pri desetih letih, kajti druga svetovna vojna je premaknila njihovo šolanje, tisto šolanje v nemški šoli pa ni veljalo. Tako so prvi in drugi razred naredili kar v enem letu, ostale tri pa potem normalno in osnovno šolanje je bilo končano, ker več razredov se takrat v našem kraju ni dalo naredili. Vsak se je potem na svoji življenjski poti znašel po svoje in tudi odšli so na vse strani. Četudi so pretekla leta, četudi jim je srebro že dodobra pobelilo lase, četudi jih bo morda čez lela nekoliko manj, so se domenili za ponovno srečanje. Kdaj, pa se že zmenijo, vsekakor prej kot čez petdeset let. (b Milena Bradač EKOLOŠKI OTOK V RAFOLČAH V Rafolčah, točneje v bližini cerkve, stoji ekološki otok, kjer krajani lahko ločeno odlagajo steklene, plastične in papirne odpadke. Zbiralnica tam stoji že od novega leta vendar po besedah predstavnikov Krajevne skupnosti Rafolče marsikdo o tem še ni seznanjen. Da pa bo ekološka skrb še večja, bo ta del občine Lukovica kmalu bogatejši še za en ekološki otok. ^ Leon Andrejka NADALJEVANJE TRADICIJE Nogometna srečanja so bila v Zlatem Polju že nekdaj zelo atraktivna, saj so se vzporedno s tem rojevala prijateljstva nogometnih ekip od tu in tam. Letos mineva že dvanajsto leto, kar se je porodila misel o nogometnem troboju med ekipami Zlalega Polja, Prevoj in nekdanjega Avtoservisa, zdajšnjega AS-a iz Domžal. Kakor vsa prejšnja leta smo tudi tokrat za zmagovalca pripravili lep pokal. Tokrat so bili najboljši Prevojci. katerih duhovni vodja je gostilničar Božo Pogačar. Veselil se je z nami. ponosen ob svoji ekipi in dejal, da bo tudi v bodoče prispeval svoj delež k takšnim nogometnim srečanjem, saj mu je to v veliko zadovoljstvo, hkrati pa se je zahvalil Zlatopoljcem za organizacijo. Z nekaj besedami nas je nagovoril predstavnik AS Domž.ale Janez Slapar in rekel, da moramo dolgoletno tradicijo nadaljevati. Ob koncu naj postrežem še s podatkom, da so bili v vseh dvanajstih letih najbolj uspešni Prevojci, vsa leta pa izredno prijetna druženja vseh obiskovalcev na zlatopoljskem igrišču. *s Tone Habjanič Opravičilo! V zadnji številki glasila je bilo v prispevku Majska pobožnost na Golčaju pomotoma zapisano, da je cerkev posvečena sveti Katarini. Pravilno je, da je cerkev na Golčaju posvečena sveti Neži. Za napako se Vam opravičujemo. (6 Uredništvo Kmetija Slapar PRIDELAVA JAGOD V prodaji bodo približno 20. 6. 2005 Telefonski številki: 01/7234 358, 041/356 714 7. revija pevskih zborov Šentvidov Slovenije V Šentvidu pri Lukovici so se je v vročem in sončnem majskem sobotnem popoldnevu Zbfali pevski zbori iz. vse Slovenije, ki nosijo v svojem imenu tako ali drugače ime Šentvid, Ze na tradicionalni 7. reviji. To srečanje je na začetno pobudo našega pevskega zbora Šentviški zvon že drugič potekalo v lukoviski občini, tokrat v lepi dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu. Prireditve se je tako udeležilo 9 zborov, od Grobeinega na Štajerskem, do Šentvida na Dolenjskem. Letos je prvikrat nastopil tudi domači prenovljeni cerkveni zbor iz Šentvida poti vodstvom Spele Kink. Po mnenju nekaterih glasbenih strokovnjakov, ki so bili prisotni na prireditvi, so vsi zbori občutno napredovali v zadnjem obdobju, kar se vidi po težavnosti izbranih pesmi in pO interpretaciji. Tako smo slišali Mo PZ Šentvid pri Grobelnem, že omenjeni domači cerkveni zbor Šentvid, pa Ženski pevski zbor Šentvid pri Stični, Me PZ Blaž Potočnik - Šentvid nad Ljubljano, Me PZ DII Šentvid nad Ljubljano, Me PZ Šentvid pri Stični, Ženski pevski zbor Re/ka Uscnik - Kl II) Šentvid nad Ljubljano, Me PZ Zarja, Šentvid pri Planini in gostitelje, domači zbor Šentviški zvon. Na koncu so pevci skupno zapeli kar pred dvorano na pripravljenih tribunah tri znane pesmi pod vodstvom Karla Leskovca: Pod klančkom sva se srečala, Spov ptičke pojO in vsem šentviškim pevcem na koZo pisano pesem, tako rekoč himno šentviških zborov - Pa se šliš ... Prireditev je bila dobro organizirana, za kar gre zahvala domačim pevcem obeh zborov, predvsem pa Darku Stupici, ki je dobro poskrbel za vse. Običajne poslušalske publike je bilo tokrat manj, v dvorani pa so bili stoli kljub temu vedno zasedeni, le poslušalci pevci so se menjavali. Kakor koli, prireditev je odlično uspela, za kar gre zahvala tudi vsem sponzorjem. /a Kamilo Domitrovič BELA NOČ, ČRN DAN ... ...in telo ti zacveti od ran. Pa nas zadnjo majsko nedeljo v prepolni lukoviski dvorani ni prav nič bolelo. Prepričana sem, da je bila morda kakšna bolečina celo pozabljena in rana zaccljena. Tak učinek imajo dekliški glasovi zbora Mladost, ki je prepeval pod vodstvom Petre Capuder in ob spremljavi Roka Capudra na bobnih. Pobija Bilodžeriča na ritmični kitari, Sama Kališnika na bas kitari ter Borisa Kokalja na klaviaturah. Dekleta, osnovno in srednješolska, so prepevala priredbe večno zelenih melodij slovenskih in tujih avtorjev, skupna nit pa je bila ljubezen v vseh svojih pojavnih oblikah. Tako smo slišali Dan ljubezni, Brez besed. Kaj ti je, deklica ... Skozi koncert se je izkazalo, da je pravzaprav vsako dekle sposobno samostojnega solo petja, nekatera pa se s solo petjem tudi posebej ukvarjajo. Posrečeno izbran program, dekliško sproščenost in goste Pirnat GJuartet je z besedo povezala Adela Ramovš. Marta KerZan GODBA LUKOVICA NA 3. FESTIVALU KORAČNIC Po koncu maja, ko smo lukoviski godbeniki nastopili na prireditvi šolskega sklada Brdske osnovne šole in na krstu novega vozila Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica, nas je 4. junija čakal 9. Festival koračnic v Mengšu. Organizator Kulturno društvo Mihaelov sejem je. V sodelovanju z. Zvezo slovenskih godb in domžalsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, za tokratno srečanje pripravil tekmovanje sodelujočih godb. Tako smo se Mengeš. Šoštanj, Polskava, Škofja Loka in Lukovica pomerili s po tremi koračnicami, eno obvezno in dvema po izbiri. Rezultati tričlanske strokovne Žirije so po koncu vseh nastopov potrdili, da lukoviška godba v ničemer ne zaostaja za ostalimi s stoletno tradicijo. A Leon Andrejka Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji Prve delavnice v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je 19. 5. 2005 v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 v Galeriji Veronika v Kamniku organizirala delavnico "Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji". RRA LUR je kot prva izmed slovenskih regij začela s pripravo novega regionalnega programa za obdobje 2007-2013 s ciljem, da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo novim ciljem kohezijske politike. V okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa se organizirajo srečanja in posveti s ključnimi partnerji in nosilci razvoja v regiji, saj je njihovo sodelovanje pri pripravi programa ključnega pomena, če želimo, da program vključuje prave vsebine in projekte Prave vsebine in projekti z opredeljenimi nosilci in finančnimi viri so predpogoj za uspešno izvajanje in realizacijo vsakega razvojnega programa; tudi regionalnega, j Na posvetu, na katerem so bila uvodoma predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike F.U. so udeleženci posveta skupaj pregledali Ze obstoječe vsebine v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 2006 in realizacijo posameznih projektov s področja kulture v regiji. Udeleženci so se strinjali, da je v regiji nujno medsebojno povezovanje akterjev s področja kulture tako na lokalni kot tudi regionalni ravni, če Želimo povečati konkurenčnost kulture v regiji.; pri tem ima pomembno vlogo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Prav tako udeleženci razprave puščajo odprte možnosti tudi za morebitna nova sodelovanja z drugimi organizacijami, tudi s področja turizma. V prihodnosti pa je potrebno več pozornosti namenili tudi trzni naravnanosti Žive kulturne produkcije, z namenom vključevanja novih partnei jev v projekte s področja kulture. A Informacijo pripravila; mag, Lorena Korošec šport GOSTOVALI SMO NA DUPLICI Da znajo Zlatopoljci igrati tudi veliki nogomet, so dokazali pred dnevi na igrišču Duplice pri Kamniku. Po nekaj letih je bilo to ponovno srečanje z veteransko ekipo Virtusa, nekdaj zelo uspešnega kluba v kamniški občini. Na izredno lepem travnatem igrišču, ki ga uporabljajo tudi prvoligaške ekipe, smo v prijetnem okolju videli zajetno Število zadetkov in lepo nogometno predstavo. Končni rezultat 4:4 je Se bolj navduševal ekipo Zlatega Polja, k prijetnemu druženju |)a so svoj deleZ prispevali tudi gostitelji, saj se z rezultatom niso obremenjevali. Pesem Oj, zdaj gremo pa je naznanjala zaključek prijetnega srečanja. V KASU Pred leti je bil med Slovenci zelo priljubljen kasaški Sport, v devetdesetih letih je zanimanje SirSe javnosti za ta Sport ugasnilo, v zadnjih letih pa zopet pridobiva na popularnosti. V zadnjem času si je ta Spoti priboril prostor v medijih zgolj z. zgodbami 0 prepirih med Zvezo društev kasaSke centrale (Centrala) in Kasaško zvezo (Zvezo), vmešalo se je tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaplet okoli tega Sporta je nastal, ko je Zveza razpadla na dva dela. Iz zveze je izstopila večina kasaških klubov, ki se niso strinjali s njeno politiko, ti klubi so se nato organizirali v Centralo. Zgodba se je bolj zapletla letos, ko je Centrala vstopila v Evropsko kasaško zvezo (UET), pravila LJET namreč zahtevajo, da člani UET nastopajo le na tekmah, ki jih pooblaščena nacionalna organizacija (Centrala) prizna kot regularne (t.j.: kjer velja pravilnik UET). Jedro problema je v tem. da se pravilnik UET v določenih točkah močno razlikuje od tistih, ki jih je sprejela Zveza, zato so s tega stališča dirke po pravilniku Zveze označene za "divje" in se tekmovalce, člane Centrale, ki na teh dirkah tekmujejo strogo kaznuje, celo z odvzemom vozniške licence. Centrala ima za seboj močno UET in večino kasaških klubov v Sloveniji, zna pa se zaplesti z Ministrstvom za kmetijstvo, ki je Ze začelo postopek za preveritev kršitve načela nediskriminatomosti nastopanja na dirkah s strani Centrale. Vendar teh težav v ozadju tega športa na dirkah ni čutiti. Prijetni ambienti hipodromov, vrhunsko pripravljeni konji, spretni vozniki in voznice - vse to je vredno ogleda Tudi v naši občini je precej zanimanja za ta šport. Najbolj znana sla tekmovalci Miro Benkovič (tekmuje s kobilo I.unasv) in Milan Prašnikar (tekmuje z Zrebcem Flash Gordonom). Oba že vrsto let uspešno tekmujeta v tem Sportu, poleg tega od tod prihaja tudi predsednik kasaške Centrale, premoremo tudi eno kasaško sodnico (pripravnico), veliko pa je tudi ljubiteljev tega športa, ki si pridejo z veseljem ogledat dirke na bliZnje hipodrome. Zato ne lx> odveč, če vse ki spremljajo ta šport in pa tiste, ki bi ga Želeli, povabimo na naslednje dirke v nedeljo, 26. 6. v Komendo. V Ljubljani bodo naslednje dirke 4. 9-, vmes pa si boste kasače lahko ogledali še v Šentjerneju, na Igu, v Lenartu in na Brdu pri Kranju. Z Ml >|i a Smrkolj Uspehi naših gimnastičark na državnem prvenstvu Ritmična gimnastika na Osnovni Soli Janka Kersnika Brdo deluje šele tretje leto, pa Ze beleZi zavidljive rezultate. Že lani so bila Bronasti Tjafa in Andriju na drtavnem pmmlrii dekleta na tekmovanju skupin v regiji na prvem mestu. Letos pa posebej izstopata Tjaša StraZar in Andreja Avbelj, učenki 4. razreda, v tekmovalni disciplini pari-kadetinje. Na področnem tekmovanju na Igu pri Ljubljani sta osvojili srebrni medalji, v Kranju na regijskem prvenstvu pa sta zasedli f>rvo mesto v svoji disciplini in prejeli zlali medalji. Tudi na področnem tekmovanju na Vrhniki sta prejeli srebrni medalji in si s lem zagotovili tekmovanje na clrZavneni prvenstvu, ki je bilo 29. maja v Mariboru v Univerzitetnem šolskem centru Leona Štuklja. Na državnem prvenstvu v ritmični gimnastiki, program Al sta Tjaša StraZar in Andreja Avbelj z odličnim naslopom osvojili tretje mesto in prejeli bronasti medalji. Uspehi dokazujejo kakovostno delo trenerke Petre Kamen.šek iz. Športnega kluba Bleščica. Andreja in Tjaša pa sta pokazali, da vztrajnost in trud pripeljeta do lepih uspehov. A SFS šport DRUGI GRADIŠKI TEK OKOLI JEZERA V soboto, 14. maja, je Turistično društvo Gradišče organiziralo rekreativno prireditev 2. Gradiški tek okoli jezera. Ob Idealnih vremenskih razmerah se je na obali tamkajšnjega akumulacijskega jezera pomerilo 78 tekmovalcev. Med njimi je bilo veliko takih, ki prihajajo izza meja naše občine in so bili tu prvič. Sleherni pa je pohvalil idealno traso in odlično organizacijo teka, saj so prireditelji ob skromni Startnim za vsakega udeleženca pripravili darilo, ob trasi je tekmovalce čakalo zadostna količina ustekleničene vode, za izmerjene čase teka pa so skrbeli člani Atletskega kluba DomZale. Tekmovalci so se sicer merili na štirih različnih razdaljah v devetih kategorijah. Otroci so premagali dober kilometer dolgo progo, medtem ko so se mladinci, člani in veterani glede na svoje sposobnosti pomerili na razdalji enega, dveh in treh 4200 metrov dolgih krogov. Najboljši (podrobnejše rezultate si lahko ogledale na spletni strani Občine Lukovica WWW.hlkovica.Si/novice) so za doseZ.ke prejeli zasluzene pokale, a tokrat SO bili zmagovalci vsi, saj SO tovrstne prireditve namenjena predvsem rekreaciji in druženju v naravi, l ('M 199} u t vrnitev Start si Priimek in Ime 1.cinik I h-ganuat i/a Kluh Rezultat 1. 220 ram'ur filmi't 199* ii ni 2. 212 Avhelf lUtvui 1993 0 (14 10 V 219 Slupar MM) I99t, 0 114 35 4. 21/ Jemec Matej MM 0 04 45 %, 205 t erar t'rimi ti 1997 0 05 23 \ 203 ( erar Jan 1999 0 05 30 7. 207 (MsM MIha I99fi (1 05 36 1. 217 Drčar t >ni.t 1999 0 05 43 t. 221 4nli>iitn 1 uka 2001 0:07 2 7 1200 m Ml a.IŠI l>» KI.K I- (letnik /Vt m ml.iK.i 1 VKMlh-V Sum Si Priimek In Ime 1etnik I Irgam.-acii« Kluh Rerultai 1. 213 Peaoinlk l.ea 199fi 0 04 42 2. 21* llrt-ar l*a i MS 0:03 2 7 %. * 222 Meihed Tmfa IV9f, 0 05 30 4 223 lile Katka 1993 0 Ofi (16 1200 m SIAKIJM l>K«K 1 (Irliuk /9911 J,. 1992, 1 VI \lll.\ Start Si 1'rtlmek in Ime letnik ( Irgamrat ija K luh Rerultai 1. 214 PeMiitnlk liregnr 19911 0 (1.1 29 2. 20» fiivlrk Anžr 1991 0:03:33 J. 202 l eiai Klemen 1991 II 03 43 4. 201 l erar Žiga 1990 0:03 46 S. 222 Slrmlrk Tlim 1992 0 03 49 * t. 2/3 Strehar 1 lika 19911 0 03 5* 1. 21* Kuhr fRjjR 1991 0 04 (15 %. 206 KM thtmen 1990 0(14 09 9. 210 VitlUialper 1991 0-04 10 10. 224 rrnlk Krlutfan 1991 0 04 29 11. 209 Jem,; Hnil/an 1992 0 (15 14 i. KROG- 4200 mMI.MIINI 1 in ( \ ,ant dcliak fftM 49 fRM Uvrtttltev Start St Priimek m Ime letnik t hganlzii, ija Kluh Rezultat 1. 12 1 >«•/ Manin I9NII Sli Kraknla u i5 :4 2. 15 Raknvtc Knberi /M/ Ptnverfli 0:13:30 5 $. M C rrar Gatper l9Hft 0:16 16 4. /« Drčar Jntr I9RR 0 16 4(1 f. / / V..i',i* frler 1974 tiamiale (1:22:3(1 ft. 4 th-atrm figa 1992 024 01 i KROG 42IMI m Ml MHNKI IN <" 1 *M< 1 ilelnik 1971 ,/, IVM9I £" |SM Stari St fnimek m Ime Letnik 1 lig,im:,i< i/a Kluh Rezultat 1. 1 i Sltehai Mojca 1974 0 20 19 2. 10 Hiihai Brlgita I97Š Itomlalr 0 22 49 .v 9 Seliak iarga hatiii /977 SAM 0 23 0R 4. 1 Mišja Irena I9R0 0:24 30 I. KROG 42(10 m VI-, 1 ».kanj Ilelnik 1956 ,/.. 19651 ( v, Mltrv Stari Si Priimek in Ime Lclnik (irganiiacita Kluh Rezultat 1. 3 Prt/lian Matej I9f,7 leka.tki t -i a-- 0 16 .17 2. | Hahjan Human 1964 SAM 0:20 10 3. (h-atem Tarnat 1963 0 20 34 4. n Pata,- Milenka tm 0 21 35 1. KROG 4200 ni Vi 1 1 H \ NKI '<.....i.neiu ■ tlvrttitev Start Si Priimek m Ime Letnik (Jrganliat Ua Kluh Rezultat 1 7 llahlan Draga ivr.1 0 20 25 2. 17 /.i,. \t,it.„i 1963 0 23 33 t. i tra.'rm Martina /W7 0 24 49 1. KROG 4200 m S 1, VI 1 1 H ani ilelnik 1923 in ttarrtttl UvrMilev Start SI Priimek In Ime Letnik l Irganizacila Muh Rezultat 1. 16 Krati Slo/an 19^7 (1 i - .V 2. 14 Vulmar MIlan 1934 0:21 26 2. KHIH.A N40II m Ml AIIIN« 1 in OLAM ilelnik /Vftr,,/,, 1 t vrnitev \u." s, Priimek m Ime letnik ih-ganizaclja Kluh H. . nliai 1. 11: luli, l>avlil /97* St' hlake 0 .11 .17 2. It Ml /ah Rahert IU-U 0 33 23 .v R7 MRRfMf KMsM I9R3 KCV 0 34 3H 4. 97 Sutnlk Srhantian I9R4 0 35 06 g. RJ Piainlkai liuian 1977 Videm 0 35 3H 6. 90 Krrtaniifkt Janka I9M 0 37 32 7. 39 tlratem Igar 1976 0 39 5M no Krm Primat 1976 0 40 26 R4 Itun.i Air i 1967 0:42:27 2. KROGU MM it. MI.ADINKF. in ć'i.ANIf'F. ,l.m,k f 1 in I9H9) l:VrMil,-V stari st Priimek in Inu 1 cinik iHgaiti:a, i/a Kluh Rezultat v« Ctrakslai Mata 19 • ■ ll 41 lil 2. KNOI.A N4O0n< VUKRANI Ilelnik l»3fi do rftfJU t VrtWn Stari St Priimek nt Inu letnik itrgan.zaciia Kluh Rezullal 1. I07 A ve.tei Ia«I» 19AJ II 311 39 2. 99 tiitrnfak Branka 1935 0:32/0 110 Pančur Anton 1963 0 33 07 4. 92 Kahr Mira 1964 0 33 39 f. Š3 Hrhanila Bernard 1962 HCU 0 33:37 f>. 93 Skvarfa Andrej /Vrt/ Mengef (1 37 09 7. 89 Kuhal Marko 1963 Telurtkl Forum 0 37:42 |, 94 llmahna Iran, /936 Trti* 0 41 10 " M Slapar Ihtkan 1965 0 44 32 2. kmim.A MOflai VI 1 i- m ANKI- (letnik IVO m MarejU i LK-rtlltev 5WM St Priimek m Ime letnik (trganizaclja Kluh Rezultat 1- MH Prlfhan ( armen lut,- 0 43 14 2. KKOI.A - «40(1 m SI. M II inM Ilelnik fRM /" BjSfffjRf 1 vi mi. i .VluM .SV Priimek m Ime 1.cinik Organlzaclla Kluh Rezullal 1. t idavif Janei 195 S KB iirntist 0 34 14 2. llrlhavkek Vladimir 1933 0 40 34 t. Setirliiak Anton 1932 0 47 42 S, KHOf.l i MM " mi AiiiM i iN ("i.ani fhmH t*M sls 1 9HVI 1 vntttcv Start St Priimek in Ime Letnik ttrgantzacifa Kluh Rezullal 1. I/1* lolkat /.dravku 1976 KGTPape! 0 44 2H 2. /03 (imMiek Marko 1972 Magriima 0-46 11 .v 113 Šinkovec Mita* 1972 S7> /tali. Po/le 0 4H (15 4. 104 Benko Jane: I96H 0 M 46 f. 102 Tarlara Alek.iaiuler I9HI St>B NET Piran 1 07:37 \, kHIH.I i MM MLADINKI. in <" I.ANM f ileind tffl A. I9H9) Uvrialiev Start Si Priimek In Ime Letnik i h gani: a, tla Kluh Rezullal 1, Hiti Tanclk Anlla I97f, 1 114 1.1 2. 114 Meneč Slaka 1970 Tekaikl Purum 1:05:36 1, 10* Henko Simona 1971 1:14:16 t. KROGI i MM o VI 'M-HANt llctnlk fffMsR ttŠS) ( Mm Stan Si Priimek In Ime Letnik t trganizactfa Kluh Rezullal i. Ifl3 Povtrk Mmrim 1965 SK Ihan 0 52 23 2. 113 Sedmak Hu.lt 1956 Sl< Poli, hi Kamnik 1:07 34 v KROGA I2MHI m SI VH KM ani ilelnik 1955 m MarctUi t IvrMttei- Stari St Priimek m Inu Letnik t Irganira, i/a Kluh Kcziiltal 1. Itll Ritanla Igor /ys< Ollmpiia Ijuhllana 0 53 51 2. III Jere Jute 1954 0:56:47 87 2985 Občni zbor 091 Blagovica-Trojane Sedmega maja je DP2 Blagovica-Trojane zopet pripravilo občni zbor pri Potrbinu pod Trojanami. DPŽ Blagovica - Trojane Kol vedno se je zbrala večina članic, povabljenih gostij Julke in Marte zaradi drugih obveznosti ni bilo, so se pa letos odzvali povabilu Zupan Matej Kotnik in predsednika KS Blagovica Janez Burkeljca in Trojane Viktor Matjan ter predstavnice DPŽ Lukovica. Pravzaprav je imela predsednica društva Darinka Vajde prijetno nalogo seznaniti navzoče, da je društvo vse prejšnje leto delalo dobro, da so izpolnile vse zadane naloge oziroma plane in da so tudi letošnje leto pričele zelo delavno. Kratek povzetek lanskega dela društva: v zimskih mesecih so se vrslila predavanja o raznih ročnih spretnostih, varovanju zdravja, 0 izobraŽevanju, ki ga priporoča oz.zahteva EU, izlet ni bil samo razvedrilnega značaja, ampak tudi poučen. Sledila so sodelovanja ob lanskem občinskem prazniku, Golčaj v maju, sodelovanje pri snemanju videokasete, skupno srečanje s sosednjimi DPŽ na Kekcu, letos bo takšno srečanje na Čemšeniški planini. Delovanje društva je pohvalil tudi Zupan Matej Kotnik in poudaril, da njihovo delo, četudi je zdaj prvič med njimi, spremlja zelo pozorno in se zaveda, da mnogokrat njihovo društvo veliko prispeva ob raznih prireditvah. Posebej je poudaril vlogo matere v družini in meni da bi drŽava morala tudi finančno bolj skrbeli za matere kol vzgojiteljice otrok v odraščanju. Povabil jih je petindvajsetega junija na avstrijsko Koroško v St. Lambrecht, kamor so vabljena tudi ostala društva, kjer se bosta njihova in naša občina pobratili in kjer se pripravlja veliko slavje. Tudi oba predsednika krajevnih skupnosti sta pohvalila delo društva, njihovo pomoč in nasvete, s katerimi res znajo popestriti srečanja. Tudi predstavnici iz. DPŽ Lukovica sta se oglasili in povedali, da so njihova društva kot ena velika družina, da K znajo veseliti, so obdarjene z veseljem in muziko in ne samo z lonci ter kožicami. Pripomnile SO še, da se je kako poznalo, ko jih letos ni bilo na Lukovem sejmu v Lukovici. Verjamem, da bo v DPŽ Blagovica-Trojane tudi letošnje leto polno aktivnosti in da bodo še kako dobro znale porabiti denar, ki jim ga je Občina Lukovica namenila za njihovo delovanje. t> Milena Bradač ČEBELARSKO DRUŠTVO LUKOVICA Tradicionalno spomladansko srečanje članov Čl) Lukovica je bilo v nedeljo, 15. 5. 2005, ob 10. uri pri Beveu v Lukovici. Predsednik čebelarskega društva Albin Zaje je pozdravil prisotne ter jih seznanil novostmi in problematiko v čebelarstvu. Društveni predsednik za zdravstveno zaščito je poročal, kakšno je trenutno zdravstveno stanje čebel ter kako bomo zdravili oziroma zatirali varojo. Sledila je Živa debata, člani društva ki so se množično udeležili srečanja, so se pogovarjali o tekoči problematiki čebelarjenja, o aktualnih novostih v čebelarskem svetu, o zdravstvenem stanju čebeljih družin ter izmenjali izkušnje in mnenja. Srečanje smo zaključili tradicionalno s pogostitvijo v prijateljskem vzdušju. Naj medi! t* Trajče Nikoloski PREVZEM IN BLAGOSLOVITEV NOVEGA GASILSKEGA VOZILA PGD LUKOVICA V soboto, 28. maja, je bil za lukoviške gasilce velik dan, saj smo v uporabo uradno predali novo gasilsko vozilo GVC 16/25 na podvozju Renault Midlum 14.220. Prevzem se je pričel z. gasilsko parado. V njej so sodelovali člani okoliških gasilskih društev, gasilska vozila, Godba Lukovica ter konjenika Konjerejskega društva Lukovica. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje. Sledil je uraden prevzem novega gasilskega vozila. Pri prevzemu so sodelovali: župan Matej Kotnik, predsednik Gasilske zveze Lukovica MatjaZ Markovšek, župnik Andej Svete, botra Franci Avbelj in Zdenka Podgornik, Moški pevski zbor Janka Kersnika iz Lukovice ter povezovalka programa Helena Urbanija. Tudi njim se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Program pri prevzemu se je pričel z pozdravnim govorom predsednika PGD Lukovica Roberta Maselja, sledila sta govora župana in predsednika GZ Lukovica. Pred prevzemom ključev so bila podeljena še priznanja zaslužnim organizacijam, podjetjem in posameznikom. Sledil je najdlje pričakovani dogodek, Zupan je ključe novega vozila predal poveljniku PGD Lukovica Zdravku Tkalec, le-ta pa jih je predal vozniku Franciju ZoretU. Po predaji ključev je župnik novo vozilo blagoslovil, botra vozila pa sta tudi po svoje "blagoslovila" novo vozilo. S tem je bil uradni del končan, sledila je veselica s skupino Gamsi, ki se je končala v jutranjih urah naslednjega dne. Naj ob zaključku navedem, da je vozilo, ki je bilo predano v uporabo, šele tretje pravo gasilsko vozilo v zgodovini društva. Prvo vozilo IMV so gasilci kupili leta 1969, v uporabo so ga dali leta 1970, drugega so dali v uporabo leta 1988 ob naši 100 letnici. Oba vozila do danes pa nista imela možnosti prevoza lastne zaloge vode, zato smo bili nemalokrat ob intervencijah odvisni od naravnih virov, kar se je izkazalo za zelo neučinkovito. Gašper Mav MIŠKE ODKRIVALE ZGODOVINO ROKOVNJAČEV Skupina Mišk iz vrtca Medo smo radovedno razkrivale kdo so bili Rokovnjači in kaj so delali, da so zaznamovali naš kraj!? Pri projektu je sodelovala občina, saj nam je poslala kar nekaj različnih glasil Rokovnjačev, zo dodatno literaturo je poskrbela knjižničarko ga. Dani iz knjižnice OŠ Janka Kersnika Brdo in učiteljico ga. Marjana Flis. Otroci so od doma pridno nosili razne podatke, zapise in literaturo v kateri je zapisano, da so bili Rokovnjači le tisti fantje, ki niso želeli v vojsko, zato so se skrivali po gozdovih, in do bi lažje preživeli, so hrano pridobivali na razne lepe in tudi grde načine. Svoje ugotovitve smo želeli preveriti, če so pravilne, zoto smo povabili predsednika turističnega društva g. Franca Pavška, pravega Rokovnjača v opremi Naše informacije je potrdil in rekel, da Rokovnjači le niso bili takšni nepridipravil Ker pa Miškam še ni bilo dovolj informacij, smo povabili tudi župana g. Matej-a Kotnik in mu zastavili isto vprašanje »Kdo so bili Rokovnjači? In »Kaj so delali?« Otrokom je na razumljiv način povedal resnično zgodbo, kako so Rokovnjači brez pravega orožja okradli voz z skrinjo polno zlata - namen je bil seveda, da bi se lažje preživeli. Miške se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali odkriti delček zgodovine našega kraja. Naše male glovice so polne Zakaj-ev a na enega smo že našli odgovor! Hvala! Vzgojiteljica: Maja Kirar Zver ( g, župana v skupini Mišk v vrtcu Medol ZAKAJ OBISKATI SPEV MLADOSTI ■ CVET RADOSTI? Šolski skladi dobivajo iz leta V leto V šolskem prostoru vedno večjo tcZo, Zakaj je lako? Zato, ker šolski sklad s prostovoljnimi denarnimi prispevki pomembno kvalitetno nadgrajuje vzgojno izobraževalni proces. Že vrsto let zapored tako skušajo denarno vrečo I svojimi naslopi oliogatiti ludi sami učenci OŠ Janka Kersnik i s prircditvi|e Spev mladosti ■ cvet radosti, loki it se |c to zgodilo 28. ni,i|a ob 10. uri dopoldne kulturnemu domu v Lukovici. Ze od devetih so naključne m nenakljtične obiskovalec pred občinsko zgradbo v Lukovici vihik stojnice / uporabnimi izdelki učencev brdske sok lu se |e n.r-.lo marsikaj, od lončenih poslikanih podstavkov, vazic do osvežitve s sokom in pokovko. Na prireditvi so učenci pokazali svojo kreativnost v igri, glasbi, recitiranju in plesu. Župan Matej Kotnik je v kralkem nagovoru poudaril, kako pomembno |e znanje in pomembne so ludi prireditve, ki lo znanje lahko pokažejo. V imenu učencev in učiteljev se je zahvalila ravnateljica Zdenka 1'engal. Spomnila nas je, da je prireditev Ze res tradicionalna in da je šola vsako lelo, ker prispevamo v šolski sklad, bogatejša, Milo je sproščeno, živo in prijetno. A boleli so prazni sedeZi in to kar nekaj - sredi dvorane. Znanje je naša skupna dobrina in naložba v prihodnost, mar ne? A> Marta KerZan Tabor Zdravih šol na OŠ Janka Kersnika Brdo Naša Sola Ze vrsto let sodeluje v mednarodnem projektu Zdravil) šol, ki ga vodi Institut za varovanje zdravja Republike Slovenije. V programu je tudi izmenjava učencev in njihovih vodij. Programi so različni glede na starostno Stopnjo sodelujočih učencev. Na naSi šoli smo Želeli gostili učence od 5, do H. razreda. Z. učitelji in ravnateljici i smo sestavili program dela, zabave ter gostovanja. Za pomoč smo zaprosili ludi starše naših citrok ter nekaj ustanov ter dragocenih posameznikov, ki so našo idejo oplemenitili in ji pomagali do uresničitve.Tako smo 27. in 28, maja 2005 gostili učence In vodic1 Zdravih sol iz cele Slovenije, Ze ob koncu pouka so nas presenetili prvi gostje in se z nami zapletli v prijeten klepet, naši učenci pa so gostoljubje pokazali tako. da so učencem razkazali Solo / okolicojn jih pogostili. Nato so nas učenci turističnega krožka odpeljali po oZji okolici Lukovice, nas seznanili z grajskim Življenjem v času Janka Kersnika in rokovnjaškim Življenjem izpred nekaj stoletij. Pol nas je vodila z vožnjami na dirah do prapreške cerkve, kjer smo se seznanili z gotsko arhitekturo in se prepričali o akustičnosti cerkve ob petja naših otrok in spremljavi prečnih flavt. V Rokovnjaškem gozdičku so nas pričakali rokovnjači z izvrstnim golaZem in ekipa naših učencev, ki je pripravila zabaven program z igrami, namenjenimi vsem učencem in našim gostom, Pri programu, tako vodenju kot tudi izvedbi, moramo pohvaliti sproščeno in prijetno vzdušje, ki se je porajalo med učenci. Ravno takšne občutke smo gojile vodje in vsi oslali obiskovalci (InStilul za varovanje zdravja RS. Ministrstvo za šolstvo in Sponi. Kar leZko je bilo prekinili lovrstno dejavnost in povabili učence v Solo na delavnice, kjer so delali na temo V čustvih je moč, pri likovni delavnici pa so izdelali prelepe verižice, ki so si jih udeleženci nalo porazdelili. Nekaj pa so jih naredili tudi za sobotni sejem in jih prodali Po delavnicah so se učenci odpravili v družine, kjer so imeli skupno večerjo in druženje. DruZenja je bilo kar premalo, so povedali učenci, saj je bilo tako prijetno, da bi ličnice obdržali še z:i en dan, Medlem ko so učenci pridno sodelovali na delavnicah, so bile vodje deležne kulturnega programa ob monodrami Rokovnjaška zgodba berača droge v izvedbi Staneta Pelca in reZiji Vilija Goloba - Rubina v gostilni pri Hevcu. Bilo je enkratno in nepozabno doživetje. Tudi mi smo se teZko odpravili na počitek. Naslednji dan se je pričel z živahnimi prireditvami. Učenci so si ogledali naš sciem in prireditev v korist šolskega sklada Spev mladosti - cvet radosti. Tako sejem z glasbenimi gosli kot prireditev sta bila deleZna pohval. Pohvaliti moramo, da se je v sklad nabralo okoli sin dvajset tisoč tolarjev, k:n |c n.i|vo |.i vsota Od |>iih■ učitelji poskrbeli z:i sredstva proti um esu ni nas obvaiovali pred klopi ler pripravili prijetne naloge, ki so jih učenci zavzeto reševali. Po poučnem sprehodu smo si odrasli privoščili Se zadnjo skupno kavico, učenci pa osvežitev ter zadnje skupne trenutke. Kar teZko nam je bilo ob slovesu, tudi vodjem, a nekatere je čakala kar dolga pol do doma Učenci so si veselo mahali in se pozdravljali, slišati je bilo: "Ko prideš domov, me pokliči!" Nekaj otrok se ho srečalo s starši in gostujočimi učenci v toplicah ... Večkrat sem slišala pri|x>mbe: "To bi moralo trajati vsaj tri dni. premalo časa je bilo, komaj smo se spoznali ... Tako dobro smo se imeli. Pa hitro smo se razumeli in spoprijateljili ..." Skupna ugotovitev je bila. da si otroci Želijo tovrstnih dejavnosti. Starši, ki so stali otrokom in Soli ob strani, so skupaj z nami popestrili otroški vsakdan ter vnesli v Življenje otrok nove in globlje razsežnosti kulture bivanja ter navezovanja novfll prijateljskih vezi. Lilijana (iracar VRTEC MEDO NA KOTALKAH V tednu otl9. do 19. 5. 2005 smo v vrtcu Medo v sodelovanju s Kolalkarsko drsalnim klubom (KI)K) organizirali tečaj kotalkanja v Rekreacijskem centru Urbanija. Tečaj je potekal 3-krat tedensko po eno uro. V tečaj je bilo vključenih 17 otrok od 3. do 6, leta, Sprva so otroci preizkusili kotalke in prve korake na kotalkah. Razdeljeni so bili v i skupine, glede na predhodno znanje. Vsak dan je šlo oliokom bolje. kar smo lahko videli na zaključnem nastopu, ki je bil izveden zadnji dan tečaja, in sicer 19. S. v popoldanskem času Na zaključni del so bili povabljeni starši tečajnikov in ludi vsi oslali Sprva sn se nam predstavile "tekmovalke" kluba s svojimi programi, nato pa še tečajniki. Vsi otroci so osvojili osnovne kotalkarskc korake, nekaj najbolj veščih pa je izvedlo ludi nekaj kotalkarskih prvin I počep, poskok, limonce ..). Skratka, lečaj smo uspešno zaključili in upamo, da se naslednje lelo ponovno podamo na kotalke. Obenem bi se Želela zahvalili g. Urbaniii, ki nam je omogočil brezplačno uporabo dvorane, Občini Lukovica, cla n.iiii je omogočila brezplačni prevoz, trenerkama Vinleli Mordej in Tini 1'ahjanič ler članom KDK za organizacijo, da so otroci z njihovo pomočjo lahko okusili prve kolalkarske korake. V kolikor hi se otroci s tečaja Želeli vključili v redne treninge kluba, sle dobrodošli ob torkih ob 17.00 uri ali ob četrtkih ob 16.30 uri. VABLJENI! PODELITEV PRIZNANJ IN NAPREDOVANJ V ČINU V petek, 27. maja, je v Lukovici potekala podelitev priznanj za tečajnike iz celotne Slovenije, ki so v letošnjem letu obiskovali tečaj za člane višjih poveljstev (ČVP) in tečaj za višje strokovne svetovalce (VSS). Omenjena tečaj organizira in izvaja Ga- silska zveza Slovenije. Z opravljenim tečajem so tečajniki za ČVP napredovali v čin višji gasilski častnik (VGČ), tečajniki za VSS pa v čin viSji gasilski častnik organizacijske smeri (VGČ org.). V letošnjem letu je tečaj uspešno opravilo 40 tečajnikov za ČVP in 37 tečajnikov za VSS. Podelitev je organizirala Gasilska zveza Lukovice (GZL) v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije (GZS). Naj omenim, da je tudi pet članov iz Prostovoljnih gasilskih društev GZL omenjena tečaja uspešno zaključilo ter s tem napredovali v omenjene čine, 'lako so v čin VGČ napredovali Blaž Judež, Matjaž Markovšek in Zdravko Tkalec, v čin VGČ org. pa Lado Goričan in Gašper Mav. Priznanja in napredovanja so podelili MatjaZ Klarič, poveljnik GZS, Toni Koren, podpredsednik GZS ter ga. Simona Oblak Zorko, strokovna sodelavka za izobraŽevanje pri GZS. Podelitve se je udeležil tudi Zupan Matej Kotnik, ki je vsem čestital, zelo pa je bil vesel napredovanj "domačih" gasilcev. Na podelitvi so s kulturnim programom sodelovali tudi učenci OŠ Janka Kersnika Brdo. Pod mentorstvom ga. Jane Kobal so nastopili naslednji učenci: Rok BoZič, Matej Krizman, Tjaša Medved, Katja PervinSek, Katja Poznič, Gregor Strehar, Max Verderber in Miha Žagar. Program je povezoval Vito Kotnik. Vsem omenjenim se najlepše zahvaljujemo. Po končani podelitvi je sledil ogled avtocestnega odseka Blagovica - Trojane pod vodstvom inZ. Pavleta Sajeta, Tudi njemu se za prijetno vodstvo zahvaljujemo. Sledilo je družabno srečanje na Trojanah, ki se je v prijetni družbi končalo v jutranjih urah. tx Gašper Mav Zahvala Iskerno se zahvaljujemo POD Prevoje za pomoč pri gašenju požara, ki je 7. maja v dopoldanskih urah na Prevojah št. 53 zajel ostrešje naše stare hiše. Preprečili ste, da bi se ogenj razširil na ostale objekte v blizini in ostali na pogorišču toliko časa, da ste opravili še ostala najnujnejša dela. Hvala tudi CPV Količevo, PGD Lukovica in Blagovica ter ostalim. ti Družina Klopčič Kdaj bomo lahko v Lukovici kupili sveže meso? Glede na to, da sem bolnik in moram paziti na prehrano, sprašujem odgovorne na Občini Lukovica, kdaj bomo krajani naše občine lahko kupili sveže meso vsaj v Lukovici. Mislim, da to ne zanima samo mene, ampak tudi druge občane. Če Ze nimamo v Blagovici trgovine in moramo po živila v Lukovico ali kam drugam, bi rad kupil tudi sveže meso, ne tistega, ki je že pakirano in se na datume ni zanesti. Tako pa moram po sveže meso naprej do Domžal ali pa nazaj na Trojane, kar je tudi malo od rok, vse preveč vožnje in predvsem časa. A Maks lis 15. AVGUST - DOKONČNO ODPRTJE AVTOCESTE Kljub Zgodam in nezgodam z avtocesto, ki leče skozi dolino Črnega grabna, končno lahko ugotavljamo, da gre delo k koncu. Po eni strani to ugotavljamo seveda z zadovr>ljstvom, da bo hrumenje strojev končno utihnilo, po drugi pa gre tudi za skrb, saj je odprtih še kar nekaj problemov (poškodovani objekti na Trojanah, dokončna ureditev dogovorjenih točk na magistralki in konec koncev se marsikdo ne more sprjjazniti s cestninsko postajo v Lukovici). Komisija za avtoceste se je na zadnjem sestanku konec maja še zadnjič peljala skozi predor Trojane, ki dobiva svojo dokončno podobo, seznanila pa se je tudi S potekom ukrepov na magistralki Gl-10, kjer trenutno potekajo dela v Šentvidu-I.ukovica in na Prevojah-pločnik, na dokončno ureditev pa čakajo še Petelinjek, Šentožbolt, in Zlato Polje, govora je bilo o problemu različnih škod, od prahu do hrupa, kar se zelo težko rešuje. LaZje se rešujejo problemi s poškodovanimi cestami, saj jih je izvajalec po koncu del dolžan popravili. Ponovno je bilo izpostavljeno vprašanje oškodovancev zaradi predora na Trojanah. Vseh 26 prejetih spisov za povračilo škode je bilo odstavljenih zavarovalnici, ki primere že obdeluje, posamezniki pa so vložili Se tožbne zahtevke zoper DARS, državo in izvajalce. Meritve pa še potekajo. Ob tem je Janez Kušar poudaril, da želi, da se odprta vprašanja rešijo pred odprtjem avtoceste, da država ne pozabi, da ima še obveznosti. Odprtje je načrtovano 15. avgusta, ob tem pa smo tudi izvedeli, da se za leto 2008 pripravlja elektronsko cestninjenje. Po zaključku del na avtocesti skozi Črni graben bo potrebno dokončati ureditev okolice, ukrepe na magistralki in spremljati promet, tako da bosta Projekt 5 v Blagovici in Projekt 2 v Šentvidu zaključila delo približno po dveh letih. /i> Marta KerZan ZAHVALA OSNOVNE ŠOLE JANKA KERSNIKA BRDO Ob taboru učencev Zdravih šol ter prireditvi Spev mladosti - cvet radosti in sejmu, ki smo ju organizirali v korist šolskega sklada 27. in 28. maja, se zahvaljujem vsem posameznikom in organizacijam za pomoč in prostovoljno sodelovanje. Zahvaljujem se: • vsem našim učencem in njihovim staršem, ki so gostili učence zdravih šol, • učenkam, učencem, učiteljicam, učiteljem, mentoricam, mentorjem ter drugim delavkam in delavcem šole, • Občini Lukovica in županu g. Mateju Kotniku, • Dntštvu prijateljev mladine Lukovica, • Društvu podeželskih žena Lukovica, • g. Niku Urbaniji, • g. Jožetu Avblju in Konjcrejskcmu društvu Lukovica, • Godbi Lukovica, • g. župniku Andreju Svetetu, • ge. Andreji Kos, • Turistično-olep.šcvalncmu društvu Brdo-Lukovica, • Glasbeni šoli Domžale, • Plesni šoli Miki, • Ritmičnemu klubu Bleščica, • g. Stanetu Pelcu, • Gostilni BeVC, • vsem drugim posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju in izvedbi programa. DA - SKUPAJ ZMOREMO VEČ. /n Zdenka Pengal, ravnateljica Kraji zločinov po 60-tih letih Smo v Auschwichu. Se korak in stopimo skozi mogočna vrata v ograjen kompleks taborišča, Ograja je iz betonskih stebrov z večkrat napeljano električno Žico preko stebrov. Nad vrati je napis: "Delo osvobaja". Kako vzpodbudno in ohrabrujoče', pomislim, če bi bilo lo res. Ko stopimo po razmajanem tlaku, nas pozdravljajo opečnati' poveljniške zgradbe, nato se usmerimo proti taboriščnim blokom, kot so jih imenovali. V njih so se vrstili ljudje različnih narodnosti, tudi Slovenci. Nekateri so bili določeni Za težaško delo, drugi za poizkuse, nekateri za pomoč pri umiranju drugih, večina, predvsem Zidjc, pa za takojšnjo smrt. Gremo skozi blok št. 1, nato skozi blok št. 2, 3 ... I lodimo po hodnikih, po m< ien« > zlizanih si« ipnicah v nadstropja. Sobe so sedaj predelane V muzejske vitrine, v katerih je polno sledi izpred 6() let. Na tisoče očal nas nemo gleda skozi muzejsko steklo, pa ogromen kup glavnikov, nič drugačnih, kot so danes. Skozi naslednje okno je videti na tisoče nožnih in ročnih protez in pomagal, ki še vedno čakajo lastnike Zgrozim se, ko se pomaknemo (lo vitrine z lasmi. Več deset kubičnih metrov jih je in vsi so svetle barve, Žrtve so namreč strigli po moriji v plinskih celicah. Iz las so tkali v Nemčiji tekstil - pred nami je razgrnjena preproga. Z grozo gremo mimo prostora, kjer je za steklom velik kup praznih pločevink, v katerih je bil zloglasni plin Ciklon H, s katerim so morili v plinskih celicah Še hodimo mimo oken, za katerimi so na ogromne kupe nametani otroški. Ženski in moški čevlji, ki Čakajo ... Še ena ogromna vitrina se ponuja, da si jo ogledamo. Na kup je nametanih na tisoče kovčkov, raznih oblik, z imeni in naslovi, da jih bodo ljudje našli, ko bodo odhajali domov... Tesnoba me obdaja, ki se meša z zatohlim vonjem originalnih predmetov iz tistega časa. V enem od blokov nas pozdravlja nepregledna množica fotografij taboriščnikov, predvsem mladi obrazi, z. datumom prihoda in smrti. Nekateri so preživeli v taborišču samo po nekaj dni ... Med potjo do najstrašnejšega bloka št. 22 se sprašujem, kdo je to dopustil, kako je bilo to mogoče. Ne najdem pravega odgovora, kajti tisti, ki so vsak dan morili, so bili prav tako ljudje z družinami, s prijatelji, kot tisti, ki so bili umorjeni. V bloku št. 22 so bili prirejeni posebni prostori za poizkuse na ljudeh: npr. koliko prenese človek brez. hrane, brez vode ali brez zraka. Tako smo videli celico blaženega Maksimiljana Kolbeja pa komoro, kjer so tlušili predvsem politične zapornike, prostore, kjer so se nečloveško zdravniško izživljali ... Za blokom je betonska stena, kjer so ob ponedeljkih streljali jetnike, ki so si med tednom prislužili to kazen ali morda kar odrešenje ... Poletu smo se napotili v najmnoZičnej.še morišče v plinsko celico s krematorijem v originalu, kar je še ostalo od takrat, kot spomenik in pomnik. Plinska celica je petnajst krat osem metrov velik betonski prostor, kjer so serijsko po 2000 slečenih ljudi naenkrat ubili s plinom, ki so ga dovajali s stropa. Ko SO prezračili prostor, so trupla OStrigli in jih v sosednjem prostoru po posebnem koritu potiskali v peč -krematorij, ki je bila kurjena s koksom. Po 10 000 ljudi na dan in tudi več so sežgali, pepel pa posipali v okoliška močvirja. Silen smrad se je ob tem plazil podnevi in ponoči po taborišču in močvirski okolici ... Pa se vprašam zakaj? Zakaj Auschvvich? Zakaj množični kraji zločinov? Ko se izbriše boga, ko človeku zavlada človek-bog, se pojavijo režimi, ki jih vodijo sile zla. Ti režimi pa so različni in slej ko prej propadejo, Poznano je, da je nacizem poveličeval nemško raso, podobno kot fašizem italijansko, drugače pa je s komunizmom, ki ni prizanašal nobenemu narodu, še najmanj pa lastnemu ... In z bolečino se spomnim Kočevskega Koga, Teharij in drugih krajev po Sloveniji, kjer je takoj po drugi svetovni vojni brez sodbe umiral cvet slovenskega naroda. Natanko pred 60 leti se je to dogajalo v imenu svobode in'revolucije, a v jeklenem oklepu komunizma. Zakaj je Slovenec nad Slovenca dvignil roko? Ali zgolj zalo, da je zmagovalec ugajal "velikim bratom" na jugu in na vzhodu? Premalo se zavedamo, da so nas ti bratje pustili na cedilu, tako da smo zgubili Ze osvojeni Trst, GoriCO in Celovec na koncu pa še velik del Istre. Ze dolgo sem prepričan, da nam morija po vojni ni bila potrebna in da se domačega Auschvvicha premalo zavedamo. Morda zato. ker so ZmagOVald za seboj ogromno objektov porušili, od gradov, cerkva, Zupnišč, Sol, kapelu, grobišča zaminirali, ali prekrili smetmi in arhive uničili. Zdaj lorej ni dokazov, da je kdaj kaj obstajalo in da so nekoč Živeli ljudje Slovenci, ki so bili z večjim srcem Slovenci, kot so danes mnogi jzmed nas. V Auschvvichu je ostal spomenik, med Slovenci pa samo spomini. Ne pozabimo jih! ti Kamilo Domitrovič Z/ / d.o.o. Pekarna Čemažar iz Lukovice vam nudi pestro izbiro dnevno svežih domačih kruhov, pekovskega peciva, piškotov, jušnih rezancev... Za birme, poroke, svečane prireditve... nudimo piškote vrhunske kvalitete, torte po naročilu ... Vse to za vas v Lukovici na tel. 01 7235 702, 041 633 275, 041 521 523. Delovni čas pekarne v Lukovici od 4. ure zjutraj do 13. ure. Vsak dan razen nedelje svež domač kruh iz stare krušno-parne peči. Vse naše izdelke vam z našo prodajalno dostavimo tudi na dom. Poklicih' našega voznika na 051 201 387 in oglasil se bo pri ras. KOMU KROFI NE DIŠIJO VEČ? Pred tremi meseci nas je presenetila novica, da mora Gostinsko podjetje Trojane zapreti svojo restavracijo v Lukovici. Restavracija je bila priljubljena predvsem pri voznikih tovornjakov in ostalih poklicnih voznikih, ki so se tako izognili Trojanski gneči, pa tudi ostalih gostov ni manjkalo. Zgodba se je zapletla Ze decembra lani, ko je OMV dal GP Trojane 3-mesečni odpovedni rok in res je z 21. marcem restavracija v Lukovici prenehala z obratovanjem. Novica je bila toliko bolj presenetljiva, saj je restavracija poslovala zelo uspešno ■ letno so v njej prodali 105.000 krofov, razgla.šena pa je bila tudi za nase najlepše urejeno avtocestno počivališče. Najemodajalec prostorov OMV Istrabenz Gostinskemu podjetju Trojane ni podaljšal najemne pogodbe iz "administrativnih razlogov", OMV namreč od Dars-a ni pridobil ustreznega dovoljenja o podizvajalcih (gostinska dejavnost in tudi vse ostale dejavnosti na črpalkah), izgovarjali so se na Dars, vendar pa se je kasneje izkazalo, da OMV za takšno dovoljenje ni nikdar zaprosil in je tako tri leta mirno kršil pogodbo z Darsom. Zakaj se je OMV odločil, da z večletno kršitvijo pogodbe preneha tik pred začetkom turistične sezone, zakaj niso podpisali pogodbe le za nekaj mesecev, dokler se zgodba Z dovoljenjem ne bi zaključila? Dobičkonosna restavracija zdaj sameva, vrata ostajajo trdno zaprta, razočarani turisti pa presenečeni kukajo skozi okna restavracije, ki so zastrta z belim papirjem. Ali je kdo izračunal, koliko denarja bi v teh treh mesecih od zaprtja, restavracija lahko zasluzila? Verjetno na Trojanah. Nekod drug pa je moral izračunati, koliko bo restavracija zasluzila v prihodnje, ko bo v mesecu avgustu odprt predor Trojane in bosta povezani Štajerska in Primorska. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v Lukovici zgrajen dovoz do avtoceste in pa dostop do črpalke in restavracije Ze 3 leta, a so ga odprli šele ta mesec. Kljub velikim prizadevanjem GP Trojane in Občine Lukovica je dovoz leta ostal zaprt, zdelo se je, da je edini vzrok za to iskati pri Darsu, ki naj bi Želel čim več voznikov preusmeriti na cestninsko postajo Kompolje, toda zgodbe okoli restavracije Lukovica dajejo slutiti, da so bili v ozadju tudi dnigi interesi. Znano je Ze, da je OMV pridobil novega podnajemnika za restavracijo v Lukovici in da naj bi bile tudi z Darsom kmalu urejene vse "administrative ovire". Izgleda pa, da je na naših avtocestah krajšo zopet potegnilo domače gospodarstvo. Na Trojanah konca zgodbe Se ne vidijo, saj je ostalo še nekaj odprtih vprašanj. Še vedno tudi ni jasno, kaj se bo zgodilo s 30 milijoni tolarjev, ki jih je OP Trojane vložilo v objekt restavracije Lukovica. Na Trojanah so nam povedali, da informacij o tem, kaj se dogaja z restavracijo, nimajo, S potekom najemne pogodbe sta očitno OMV in Dars Cd' Trojane izključila iz "igre". Kaj ima pri vsem tem občina Lukovica in kako je zastopala interese svojega največjega in najuspešnejšega podjetja? To pa je Ze druga zgodba.V vročem poletju bomo poskušali raziskati ozadje te zgodbe, ki je veliko bolj zapletena, kot se je zdelo na začetku. Zgodba se nadaljuje ... Mojca Smrki >l| POLICIJA SVETUJE S 6. 1. 2003 je začel veljati Zakon o javnih /hiranjih (Ur, 1. 59/2002), ki je na področju prijave javnih shodov in prireditev prinesel določene novosti. Javni shod ali javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali zaprtem prosloru, ki ima dolženega organizatorja ter vnaprej določen program, udeležba pa je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. JAVNI SHOD se organizira z namenom izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega in skupnega pomena, JAVNA PRIREDITEV se organizira z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti. Javni shod oz. Javno prireditev mora organizator prijaviti pristojni policijski postaji (oddelku ali pisarni), na območju katere se organizira, in sicer shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa najmanj 5 dni pred dnevom prireditve. če je za shod ali prireditev po zakonu potrebno dovoljenje, mora organizator oddati prošnjo na upravni enoti, na območju katere se organizira shod ali prireditev najmanj 7 dni pred dnevom shoda ali prireditve, če poseben zakon ne določa drugače (za prireditve na cesti je rok za vložitev prošnje 30 dni, če je na območju dveh ali več upravnih enot dovoljenje izdaja ministrstvo za notranje zadeve). SHODI IN PRIREDITVE, ZA KATERE JE POTREBNO DOVOLJENJE: • shodi in prireditve, Če je organizator tujec oz. tuja pravna oseba (razen za tujce, ki imajo stalno ali začasno prebivališče več kot eno leto; zanj veljajo isti pogoji, kot za drž. RS); • shodi in prireditve na cesti (prireditveni prostor prometna površina, ki je določena kot cesta); • prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve (prireditveni prostor na vodi, v vrnJi ali nad vodo, pa tudi ob vodi na vodnem in priobalnem zemljišču, razen na kopališčih med njegovim obratovanjem) prireditve z zbiranjem živali (razstave, priložnostni živalski vrtovi, ocenjevanje in tekmovanje živali, cirkusi, ...) mednarodne športne prireditve; • vse mednarodne Športne prireditve po Zakonu o športu (Ur. 1. 22/98 in 27/02); • mednarodna klubska tekmovanja, ki se odvijajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez; • športne prireditve v kolektivnih in individualnih športnih panogah, na katerih sodeluje vsaj ena tuja državna reprezentanca na uradnih ali prijateljskih tekmovanjih in srečanjih druga športna tekmovanja ali srečanja v kolektivnih ali individualnih športnih panogah na katerih sodelujeta vsaj dve tuji ekipi ali kluba članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih prireditve na katerih se uporablja odprt ogenj, • prireditve na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje (ognjemet, ...); • prireditve na katerih se uporabljajo naprave, zaradi k iterih je lahko ogroženo življi.nje ili zdravje ljudi oz. premoženje: • uporaba vozil in motornih sani: • uporaba zrakoplovov - uporaba naprav za zabavo (zabaviščni parki); • uporaba drugih naprav kol so začasni objekti (odri, tribune, kulise, šotori) stroji, za prireditev posebej izdelane priprave, dvigala, vlečnice in druge naprave, ki 0bfatU}C)0 in lahko ob normalnem obratovanju o/, rabi ali ob prirejeni rabi ogrozijo življenje in zdravje ljudi oz. premoženje; • prireditve, na katerih se pričakuje več kol 3.')')() udeležencev. SHODI IN PRIREDITVE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVITI Shod oz. prireditev, za katero ni potrebno dovoljenje, je treba prijaviti. Obveznost prijave in če prireditev organizirajo: • gospodarske družbe ali samostojni podjetniki v okviru opravljanja svoje registrirane dejavnosti v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti: • državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva in druge organizacij v zvezi z oprav lj.an|cm avojt dejavnosti v svojih poslovni prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti; • študenti, dijaki in učenci v mejah hišnega reda v šolskih prostorih. DOLŽNOSTI ORGANIZATORJA: • Organizator mora shod ali prireditve organizirali tako. da ne bosla ogrožena življenje in zdravje udeležencev oz drugih oseb oz. premoŽenje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje; • organizator mora določili vodjo, ki je lahko oseba stara najmanj 1H let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje glede na značaj shoda ali prireditev in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prosi oni zagotovili rediteljsko službo če poseben predpis za posamezne vrste prireditev postavlja tudi druge zahteve zakon o varnosti cestnega prometa, zakon o varstvu pred utopitvami,.,.) mora organizator izpolnili ludi (e zahteve, kar mora navesti v prijavi oz. prošnji, prošnji za dovoljenje pa tudi predložiti morebitna dokazila če se na shodu ali prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, mora organizator i/polniti tudi pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ii predpisi. Poleg navedenega mora organizator prijavi obvezno priložiti: • dok izilo da |e o shodu ili prireditvi ki jo pripravil i obveščena lokalna skupnost - občina (kopija dopisa, potrdilo o oddani pošiljki, .,,); • soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (kopija najemne ali druge pogodbe ali pisno soglasje), dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup, kol ga določa Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Url, 45/95 in 66/96), če se naprave uporabljajo na odprtem prostoru. Dovoljenje izdaja Agencija RS za okolje in prostor, Prošnji za dovoljenje pa mora poleg zgoraj navedenih dokazil priložiti: • dovoljenje /a omejilev prometa ali zaporo ceste, kjer je zaradi shoda ali prireditve potrebno omejiti ali pfepovedati javni promet: • dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav ali vami uporabi predmetov, če se bodo pri izvedbi uporabljale naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev oz. premoŽenje; • druga dokazila u varni izvedbi. Pogoji za nekatere najpogostejše dejavnosti na shodih in prireditvah, ki jih mora izpolniti organizator, so dostopni na spletnem portalu e-uprave (http://euprava.gov.si). Marko Kladnik, vodja policijskega okoliša Na uredništvo smo prejeli anonimno pismo v Zvezi Z Gradiškim je/erom in odgovor nanj. Oba v celoti objavljamo. Načelo uredništva je sicer, da anonimnih pisem ne objavljamo, tokrat pa smo naredili izjemo, ker se uraden odgovor TI) Gradišča navezuje na omenjeno anonimno pismo. csi in brez vsakršnega dovoljenja, /'ostavi si mize in klojii. ki so popisane z oznakami TI) Gradišče. S tem početjem nam kvari mir, zgled in vzdušje mnogim obiskovalcem, ki so tu našli nekaj osebne sprostitve. Vse to opravlja na I>a rkirišču ob jezeru. Vi ste prvi, na katerega se obračam(o) in v kolikor se to ne ho prenehali}, se bom(o) obrnili na druge organe. Prosim! o), da ukrepate prt TI) Gradišče, da to uredijo ali pa si pridobijo ustrezno dovoljenje. Lukovica, J. 4. 2005 Zavedni občan .........odgovor......... Ti) GRADIŠČE Gradišče 48 1225 LUKOVICA OBČINA LUKOVICA Zupan g Kolnik Direktor uprave g. 1'irnal Lukovica 46 1225 LUKOVICA Gradišče, 22.04.2005 Zadeva: Mnenje o anonimnem pismu-veza "< iradiško jezero" Na podlagi Vaše zahteve smo skladno z vašim dopisom št. 649/(15, dne 12. 04. 05 imeli izredni sestanek TI) Gradišče, kjer smo obravnavali v dopisu navedeno problematiko. V zvezi z. v anonimnem pismu Izpostavljenim domnevnim problemom "motenja miru občanov" smo soglasno sprejeli nase mnenje, ki Vam ga posredujemo. Vsa leta obstoja našega društva je naša stalna skrb naravnana na varstvo okolja in izboljšanje podobe kraja ler popestritev vaškega Življenja. Se posebej se v zadnjem času zavzemamo za celostno ureditev ObmoCja novo nastalega Gradiškega jezera, ki je dodobra razgibalo Življenje v našem kraju. Prav zaradi navedenih aktivnosti na ljubiteljski osnovi in naše odpnosti do vse predlogov, pobud ter tudi morebitnih pritožb nas anonimno pismo preseneča in Žalosti obenem. V nadaljevanju bomo skušali izpodbiti namigovanja in obtožbe "zavednih občanov" ter navesti dosedanje ter bodoče aktivnosti na tem področju, in sicer: • Ze prej, še posebej pa po napolnitvi jezu v jeseni 2004, so se potrdila naša predvidevanja, da bo tak poseg v naravo povzročil veliko pozitivnega za naš kraj pa tudi kakšno neželeno posledico. Da bi omilili por.i)an|t stranskih učinkov "obratovanja" jezera smo se odločili, tla poskrbimo za sprotno urejanje okolice "nikogaršnjega" jezera. Sama napolnitev objekta in zimske vremenske razmere so povzročile izredno zanimanje pri številnih okoliških krajanih, ki so začeli redno obiskovati to območje. Ob tem so se pojavljali spremljajoči problemi glede (ne(čistoče, sočasno pa tudi pripombe obiskovalcev v smislu -"ali ni nikogar, ki bi znal ob lepem vremenu poskrbeti za minimalno ponudbo napitkov?" Prav te pripombe zainteresiranih obiskovalcev (kot kaZe "nezavednih občanov") so nas napeljale v postopek za pridobitev ustreznih listin za postavitev ustreznega montažnega ali premičnega objekta. Najprej smo se obrnili na Občino Lukovica, ki pa se je skladno z ZUP izjasnila kot nepristojen organ. Pri nadaljnjem zbiranju Informacij nas je ustavila ugotovitev, da DO obstoječih prostorskih listinah na navedenem objektu ni dovoljen noben poseg. Neuradno smo bili na pristojnem naslovu poučeni, da dokler ne bo spremembe ureditvenega načrta za lo območje oz. ustreznih urbanističnih dopolnitev ni mogoča izdaja ustreznega soglasja. Zaradi nenehnih pripomb na naše društvo glede "neurejenosti" območja (smeti), ki ga povzročajo aktivnosti na in ob jezeru, smo zadolžili dva naša mladinca, da redno spremljata aktivnosti na območju in poskrbita za minimalno ureditev (čiščenje) okolice območja, še posebno v času številčnejšega obiska ob lepem vremenu. Ker smo društvo brez. sredstev, ki bi jih lahko namenili v te namene, smo se dogovorili z navedenima članoma, naj poskušata najti primerno stojnico za občasno in začasno točenje napitkov obiskovalcem območja kot nadomestilo za opravljeno delo. V ta namen sla si omenjena člana za lasten račun izposodila mini premičen kiosk, v katerem občasno nudila napitke. Stojnica ne more imeti statusa pridobitne dejavnosti, saj je obseg porabe napitkov minimalen in sluzi bolj za zadovoljstvo obiskovalcem. To zadovoljstvo obiskovalci pogosto izraZajo s pohvalami in pripombami v smislu "končno se je nekdo zbudil". Naša člana zagotavljata, na terenu pa tudi stalno preverjamo, da nameščena stojnica ne kvari mini oz. vzdušja na območju, razen če za pisca anonimke pomeni "prijazen" klepet sprehajalcev ob čaju nepremostljivo motnjo pri njegovem sprehodu. Naj poudarim, da doslej nismo prejeli na TD kakor tudi neposredno na stojnico nikakršne pripombe na nafa ravnanja ali obnašanje obiskovalcev v smislu navedb v anonimki. Doslej smo prejemali le pohvale na naša ravnanja, ki so posledica opisanih odločitev. Pozitivnost naše odločitve je opazno tudi iz prizadevanj nam sosednjega TI), ki se tudi pripravlja na dopolnitev ureditve območja s podobno akcijo. Pri tem si Želimo uspešno sodelovanje ler čim manj neprijetnih podtikanj anonimnih "herojev" s skupnim ciljem Živeti v urejenem in človeku prijaznem okolju. Sicer sprejemamo obveznost, da borno z lastnim prizadevanjem, tako kot doslej, ter s pomočjo občine poskusili najti tudi formalnopravno ureditev postavljene stojnice, kar je brez soglasja lastnika parcele (drŽava) nemogoče doseči. V ta namen skušamo pridobili soglasje morebitno zainteresiranega lastnika najbližjih zemljišč za tako postavitev, ki bi omogočila ureditev statusa začasne stojnice za občasno ponudbo napitkov. Zavedamo pa se. da umestitev takega objekta (jezero) Ze sama po sebi ne omogoča "absolutnega" miru. kot ga pričakuje anonimni državljan, kar dobro občutijo vsi bližnji prebivalci navedenega območja. Kol zaključno ugotovitev naj navedemo, da so nas v navedene odločitve prisilile aktualne okoliščine v času in prostoru in so posledica dejstva, da sta se investitor in lastnik obravnavanega območja po dograditvi praktično umaknila. Posledično sta prepustila novo nastale razmere lokalni skupnosti. Naš pozitiven odnos do tega območja pa je kot kaZe, iz nam nerazumljivih in neznanih vzrokov, povzročil domnevno motnjo. domnevno zavednega nepodpisanega in domnevnega občana naše občine (?). V pismu se je sicer Ze v prvi vrstici proglasil da ne gre za njegovo (mojo) občino temveč "vato" občino. Kljub grenkemu priokusu, ki je posledica skrivanja pisca za nepodpisanim "zavednim občanom" pozivamo njega in vse ostale morebiti motene, da nam sporočijo svoje pripombe ali nestrinjanja ustno ali pisno. Kot vse doslej nameravamo v demokratičnem dialogu sprejemati In odpravljali vse probleme in pomanjkljivosti pri našem delovanju. Naše delo temelji samo na nepoklicni dejavnosti društva oz. intuzijazmu "zares zavednih" krajanov. Veseli bomo tudi vsake dobronamerne pomoči, ki bo doprinesla k boljšemu počutju okoliških krajanov in obiskovalcev kakor tudi anonimnega pisca, V upanju, da [x>segi anonimnega državljana ne bodo zaustavili našega veselja do tlela pri urejanju obravnavanega območja, vas lepo pozdravljamo in vabimo vse k obisku prijetnega kotička ob Gradiškem jezeru. th Predsednik TI) izziv V prejšnji številki smo strankam zastavili vprašanje: Kaj menite o problematiki cestninskih postaj v Lukovici? Pa ju imamo, cestninski postaji! N Si Nova Slovenija (TH/miiM qni Republike Slovenije med drugim delam tudi v Odboru za zadeve Kvropskc unije, ki je bil v preteklem mesecu precej aktiven. Poleg praznovanja dneva Kvrope, ki je kot praznik pravzaprav dan za dejavnosti in praznovanja, ki zbližujejo , ter prve obletnice priclmžitvc Republike Slovenije f vropski uniji |c odbor organiziral celo vrsto ostalih aktivnosti. V okviru Kvropskega tedna smo tako organizirali javne predstavitve mnenj po tematskih sklopih, in sicer na temo Ustavne pogf>dbc, Lizbonske strategije ter Kohczijske in strukturne politike. O Pogodbi o ustavi za Kvropo, ki je bila ena od tem predstavitve, je bilo že veliko napisanega in pojasnjenega v .številnih medijih, zato lw>m rajši nekaj vrstic namenil tako imenovani Lizbonski strategiji, o Kohezijski in strukturni politiki pa kaj več ob naslednji priložnosti. Uzlx>nska strategija je bila sprejeta leta 2000 z veliko mero optimizma, zato se ob njenem srcdnjcrf>čncm preverjanju uresničevanja strategije upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj je bila l.izl>onska strategija v prvih petih letih neuspešna. Ob prenovi Lizbonske strategije se zato postavljajo jasnejši cilji, poenostavitve za njeno uresničevanje ter jasen poziv drŽavam Članicam, da je za uspeh potrebna njihova podpora. I.izbonska strategija pomeni dosledno uveljavitev notranjega trga, dajanje prednosti učinkovitosti pred prerazdeljevanjem in prednost konkurenci drŽav pred omejevalnimi dogovori ter, kar je izrednega pomena, ves Čas moramo imeti v ozadju perspektivo KIJ in njene vonskc strategije je namreč v veliki meri odvisno ali bodo zastavljeni cilji Lizbonske strategije uresničeni. Zato je ključnega pomena, da države članice Kl I do jeseni 2005 sprejmemo nacionalne akcijske načrte za uresničevanje Lizbonske strategije in določimo tudi nacionalnega koordinatorja za lo strategijo, ki l>o omogočil usklajeno delovanje ministrstev za dosego Lizbonske strategije. Če hoče KU dobiti moč in zagon za to, tla lx> postala vodilna sila v globalnem svetu, ni dovolj le, da je gospodarska in trgovinska velesila, ampak mora biti tudi tehnološka inovacijska velesila, finančna velesila, ki izkazuje veliko civilizacijsko kohezivnost (povezavo) H uresničevanje svojih ciljev. Gre torej za skupen projekl in prvi najpomembnejši ciljno naravnan projekl EU. £d RoIhtI Hrovat, poslanec SDS v Državnem zlx>ni Republike Slovenije SDS Lukovica na novi poti z novim predsednikom Francem Barličem Na nedavni seji OO SDS Lukovica je bilo izvoljeno novo vodstvo - izvoljen je bil sedemčlanski Izvršilni odbor ter tri članska Nadzorna komisija. Predsednik SDS Lukovica je poslal že omenjeni Kranc Harlič iz Blagovice. Konference se je udeležil tudi Robert Hroval, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije. Prepričan je, da ima sedaj SDS v Lukovici pravo vodstvo, ki je sposobno najmanj doseči, Ce ne telo preseči rezultat volitev SDS na državni ravni. SDS ima danes v slovenski javnosti celo večjo podporo kot na volitvah, pred nami pa so številni novi izzivi. Tudi na lokalni ravni, tudi v občini Lukovica. Naše želje in načrti so veliki, vendar izven možnosti, ki si jih sami ustvarjamo, ne bo mogoče živeti. Samo gospodarski razvoj na zdravih temeljih je lahko podlaga trajne blaginje * ne mislimo in ludi ne smemo pa zanemariti socialnih vprašanj mladine, kmetov, zaposlenih in upokojencev, /.a skupno dobro prihodnost moramo predvsem mladim zagotoviti enake izhodiščne možnosti ter prijazno in uspešno šolanje Prihodnost je v znanju, ki pa ne sme biti samo sebi namen, ne sme biti nad človekom, ampak za človeka. Na nedavnem kongresu SDS, ki je potekal v Portorožu, smo sprejeli tudi nov politični program stranke. V njem smo osvežili naše temeljne vrednote. Slovenija deli svoje vrednote z družbami istega kult urno-civilizacijskega kroga zahodne in srednje Kvrope. Vtem smislu sprejemamo načela pogodbe o evropski ustavi oziroma listine 0 temeljnih pravicah. Slovenski demokrati postavljamo v središče naslednje vrednote: svobodo. človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnosl. Zato se bomo v Lukovici še toliko bolj trudili, da bomo naš program, tako državni kot tudi lokalni, izpolnili v največji možni meri. Vedno smo bili in vedno bomo delali za ljudi, za občane, v njihovo dobro. Tudi zato nas ljudje vedno bolj cenijo. Prepričani smo, da je naš program sprejemljiv za veliko večino ljudi, ne glede na njihovo takšno ali drugačno opredeljenosi. In ravno v tem vidimo možnost za nov zagon, za nov veter, za novo pot. Tudi v občini Lukovica. 6 OO SDS Lukovica zahvale Kje si, mati naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, ti srcih naših boš ostala. Ob boleči in prerani izgubi dragi' mamice, /ene. hčerke, sestre in vnukinje JOŽICE PER roj. Vozelj iz VotC nad Blagovico se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za i/rečena so/.alja, podarjeno cvetje, sveče in svele maše ter vsem, ki ste namesto cvetja darov'ali v druge namene ali nam ob težkih urah slovesa kako drugače pomagali. Iskrena hvala g, Župniku Jožetu Vilovšku za lepe poslovilne besede in opravljen pogrebni obred, hvala zvonarjem na (ioleaju ter pevcem /a /apele pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Že leto dni v grobu spiš. v naših srcih še živiš. Ni dneva ni noči, da ne bil med nami ti. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je le praznina, ki hudo boli. Štiriindvajsetega juniju bo minilo žalostno leto, odkar .si odšel za vedno, naš dragi mož, ati, ata, tast, brat in stric Alojz Kurent Hvala vsem, ki prižigate svečke in z lepimi mislimi postojite ob preranem grobu. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen m trpljenje iz/iolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. I'a pošle so H moči in zaprl trudne si oči. A v naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, lit čeprav pokojno spiš, z nami kakor prej živil. V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric JAKOB URBANIJA Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki Ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Župniku Anionu 1'olokarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala i'rancu Novaku za besede slovesa, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Rt )K0VNJAČJe glasilo (Ibčine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo I tomitrovič, Marta KerZun, Mojca Smrkolj, Irena Vodu.šek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 (v! 00, jezikovni pregled: Marta KcrZa.ii, spletna stran: www.lukoviea.si, e-ma.il: ol>eina.lukovioa(J lukovicn.si, rokovrrjacP lukovicasi; Produkcija: Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podllpovtca 31, L411 Izlake; trženje oglasnega prostortu člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava K,.r,% I )I)V (I Ir. I. RS št. 89/98). Rokovinač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko HiOl in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. I Irednišlvo si pridržuje pravico do kr;nšaiya besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročcnih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je Šentviški zvon na srečanju pevskh zborov Scnt.vidov. Koto: Nada 1'rašnikar. sam www.sam.si skupina Za male in velike mojstre. Strokovna skupina gradbenega inženiringa Sam d.o.o., Latkova vas, vam svetuje in organizira: ■ pripravo tehnične dokumentacije, ■ izvedbo klasične gradnje objektov, ■ izvedbo strojnih ometov, ■ izvedbo zamenjave strešnih kritin, ■ obnovo kopalnic od izrisa do izvedbe keramičarskih del, ■ izvedbo oblog iz mavčnih plošč, ■ izvedbo toplotnoizolacijskih fasad, ■ izvedbo zunanje ureditve, ■ svetujemo pri izbiri materialov in izvajalcev ■ ter pri pripravi ponudb in izvajalskih pogodb. Z veseljem pričakujemo vaše povpraševanje na naslovu: Sam d.o.o. Latkova vas 85 tel.: 03/70-32-709, 03/70-32-708 inzeniring@sam.si od ideje do izvedbe Sam Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše 1235 Radomlje