Jugoslovanska moška kegljaška vsta od leve proti desni: Česen, Senaši, Biber, Belcijan, Steržaj, Dragaš, Rabfeld, Poleš ln zvezni kapetan Smoljanovič je na prenovljenem kranjskem kegljišču v prvem uradnem dvoboju prepričljivo premagala reprezentanco Italije. — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 21 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Skupščina inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije je na Bledu ocenila svoja prizadevanja in se domenila za nekaj svojih naslednjih nalog: ukiniti nočno delo žensk, skrbeti za modernizacijo proizvodnje ter sprejeti dolgoročni program razvoja tekstilne industrije. — Foto: F. Perdan GLASILO SOCI V petek, 21. marca, je bil na obisku v Visoki šoli za organizacijo dela Kranj in v tovarni Sava rektor mariborske univerze dr. Vla-mir Bračič s sodelavci. Sprejel ga je tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Kranj, torek, 16. 3. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Avto cesta Naklo — Ljubljana Kranj — Direktor Projektivnega Podjetja Kranj Stane Istenič in direktor strokovnih služb republiške skupnosti za ceste Lojze Blenkuš sta v četrtek, 11. marca, v Kranju Podpisala pogodbo o izdelavi glavnega projekta za odsek avto ceste med Naklom in Ljubljano. Podpisa, ki Pomeni zadnji akt preddel in začetek 2adnjih del za gradnjo gorenjske avto ceste,-so se udeležili tudi člani Predsedstva skupščine gorenjskih občin. Direktor Lojze Blenkuš je ob tej Pnliki povedal, da podpis pogodbe Pomeni tudi zagotovilo, da so se stvari okrog gorenjske avto 'ceste Premaknile z mrtve točke. Dokončno Je namreč odločeno, da prometni tokovi v Evropi ne bodo speljani mimo Jugoslavije. Prevladala je ugotovitev, da je prometna pot čez našo državo najbolj ugodna. Zato gorenjska avto cesta ni pomembna le za Gorenjsko, Slovenijo ali Jugoslavijo, marveč za celotno Evropo. Seveda pa ta prometna žila ne bo imela prave vrednosti in pomena vse dotlej, dokler ne bo zgrajen tudi predor pod Karavankami. Direktor strokovnih služb republiške skupnosti za ceste je izrazil prepričanje, da se bodo tudi glede predora stvari kmalu premaknile z mrtve točke in pojasnil, da bodo o tem kmalu stekli konkretni pogovori med našimi in avstrijskimi prometnimi strokovnjaki. Poudaril pa je tudi, da republiška skupnost za ceste z velikim zaupanjem prepušča izdelavo glavnega projekta avto ceste Projektivnemu podjetju Kranj. To podjetje je namreč že nekajkrat potrdilo visoko kvaliteto pri izdelavi tovrstnih projektov. Po pogodbi mora biti glavni projekt avto ceste od Naklega do Ljubljane gotov do srede prihodnjega leta. Po izdelavi sedanje predlokacij- Predstavniki izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, občinske konfe-ence socialistične zveze, občinskega sindikalnega sveta in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti so v petek v Kranju podpisali letošnji družbeni aogovor o razporejanju dohodka v kranjski občini. Značilno za letošnji dogovor je, da se je podpis zaradi tako imenovanega vertikalnega usklajevanja Precej zavlekel (nobena republiška samoupravna interesna skupnost, razen ln 20. uri 18. marca angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 16. marca amer. barv. pust. GROZOTE BELE ZARJE ob 16., 18. in 20. uri 17- marca amer. barv. krim. FRENZY (BLAZNOST) ob 16., 18. in 20. uri 18. marca amer. barv. zgodi spekt. QUO VADIŠ ob 16. in 19. uri Tržič 16. marca amer. barv. krim. FRENZY (BLAZNOST) ob 18. in 20. uri 1J- niarca amer. barv. /god. spekt. QU0 VA-1JIS ob 17. in 20. uri 18. marca amer. barv. vestem SANTEE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. marca amer. barv. zgod. spekt. QUO VA-UISobl7.in20.uri Skofja Loka SORA 16. marca ital. barv. komed. EMIGRANT ob ^0. uri 17. marca ital. barv. komed. EMIGRANT ob 18. in 20. uri 18. marca amer. barv. satira ZADNJA NALOGA ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. marca ital. barv. krim. NA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 20. uri Radovljica 16. marca jug. barv. film HIŠA ob 20. uri 17. marca jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN ob 20. uri 18. marca amer. barv. film NEMIRNA NEDELJA ob 20. uri Bled 16. marca amer. barv. film NEMIRNA NEDELJA ob 20. uri 17- marca amer. barv. film NEMIRNA NEDELJA ob 20. uri •Jesenice RADIO 16. marca angl. barv. komed. KAJ POLEZU- JES, RECI KAJ ob 17. in 19. uri 17 marca amer. barv. CS vestem KOCKA JE PADLA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 16. marca amer. barv. akcij, drama ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri 18. marca franc. barv. ljub. drama MANEKENKA IN MINISTER ob 18. in 20. uri Kranjska gora 17. niarca angl, barv. komed. KAJ POLEZU-JEŠ, RECI KAJ ob 18. in 20. uri Umor v Orient expressu Agatha Christie in Sidnev Lumet Nesporazum nastane že s prevodom naslova. Film imenujejo tudi Zločin itd., a Agatha Christie, s Poirotom seve, zastavlja Se eno vprašanje: kaj je namreč justifikac-ja? Saj je dvanajst potnikov Orient expres-sa la ko hkrati porota in eksekutor, krivda umorjenega nam je dokazana. Sicer pa, junak filma je genialni Belgijec, ki sta mu tako roman kakor film posvečena, ki nam s sintezo in analizo dogodkov odkrije vzroke smrti na mednarodnem vlaku sredi Jugoslavije. Režiser Lumet ni uspel le v bistvenem za žanr; s slikovno ponazarju-jočim pristopom do dela je razblinil čar radovednosti — film je, skratka razvlečen. Medtem ko so očistili železnico snežnih žametov, je Poirot rešil problem, zakaj se je umor pripetil in kdo ga je izvršil, metoda njegovega dela, kakor je drugače zanimiva zaradi logičnih zaključkov, gledalcu ne more biti zanimiva iz preprostega vzroka, ker ni logično posledično pogojena, ampak odvisna od avtoričine zamisli, razpleta, končnega učinka presenetljivosti. Film, kot medij, komunikacija, kljub lepim tehničnim rešitvam ni »kogenialno« prisoten, ampak je le dopolnjujoč, zvest besedilu. Poživlja ga le galerija interpretov, od Alberta Finneva, ki je izpolnil namišljeno predstavo detektiva, do izrazitejših kreatorjev Anthonvja Perkinsa, Ingrid Bergmanove, Redgravove, ruske princese, mafijca, sprevodnika (Casel, ki ga poznamo predvsem kot komika), pa Yorka, Bissetove, Connery-ja itd. So izvrševalci umora zločinci? Umor, eksekucija, zločin? Postanek zaradi žametov je sprožil igro »duha«, kakor nekoč in nekje Dekamerona kuga. J. Poštrak Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (11. zapis) Kako je s Furlani, našimi neposrednimi sosedi na zahodni meji? Kot našim v Italiji, se tudi njim že stoletja slabo piše. Četudi živi v sedanji videmski provinci (prej »Fur-|aniji«) kar pol milijona Furlanov, Jim država priznava le neko posebno larečje italijanščine. Kar pa seve ni ^av, saj je že pred 100 leti največji *aški jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli ugotovil, da niso ladinski je- ziki narečja, ampak pravi samostojni jeziki. Furlanščina je ladinski jezik in ne neko italijansko narečje. Furlani sicer izdajajo svoje knjige, imajo svoja društva, svoje pesmi in plese — vendar v šole kot učni jezik ali vsaj kot predmet njihov jezik ni prodrl. L. 1925 je fašistična oblast celo prepovedala furlanščino v javni rabi, tako kot slovenščino ... Kaj pa, če je furlansko ljudstvo le preveč otopelo, postalo v teku stole- »Ne vem še. Kmalu!« »No! Kamor pač pojdete ... ne mislite nič hudega o meni! — Saj pridete morda še k nam?« Ponudila mu je roko. »Kaj je to slovo, Minka?« je vzkliknil Kačur. »Kaj pa še drugega?« se je začudila in se je takoj zasmejala. Uprla je roke ob boke, vzdignila je obraz in je napela ustnice. »No?« Poljubil jo je in je stal trepetajoč pred njo. »In — ničesar več, Minka?« Kaj pa še? — Kako ste sitni! Torej še enkrat!« »Nič več!« Pogledal jo je v obraz z globokimi, plahimi očmi in se je počasi okrenil. »Zbogom, Minka!« »Zbogom!« »Ni mogoče! Ni mogoče tako!« je mislil in je postal in se je ozrl. Privzdignila si je bila krilo in se je vračala po blatni stezi proti lopi. »Hej, gospodična Minka!« je zaklical. »Kaj ne pričakujete nekoga?« »Seveda!« je odgovorila z glasnim smehom in ga je pozdravljala z roko; njen beli obraz se je svetil iz sence, od nevidne luči obžarjen. Kačur je omahnil, zaječal je in je hitel iz parka. Ne misli, ne čustva; do blatne poti, do neke ceste. Hitel je sključen, pot mu je oblival obraz. »Tam — kakšen kraj je tam?« Dospel je v Zapolje. Krčme so bile še razsvetljene; tam so sedeli gostje, v gorki izbi, v svetli luči; smejali so se in so se razgovarjali in niso poznali žalosti. Odprl je duri; v gosposki izbi, za belo pogrnjeno mizo je sedelo samo troje gostov; učiteljica, mlada okrogla ženska z živahnimi, prekanjenimi očmi in lepim podbradkom; zaspani, nerodni in neobriti davčni praktikant in učitelj Ferjan. »Od kod pa ti?« je skočil Ferjan izza mize. Svetil se mu je rdeči obraz in oči so se mu lesketale. »Kakšen pa si? Ali ti je slabo? Ves bled si! Ves blaten! Od kod pa prihajaš?« Stiskal mu je roko in ga je vlekel k mizi. »Kam sem prišel?« je vprašal Kačur. Ferjan se je zakrohotal. »Pijan je, bratci, pijan! Kam si prišel? V Mantovo si prišel! V kraj svoje slave in časti! No, sedi, idealist! — Kaj? Kam pa?« Kačur je slekel suknjo in je sedel za mizo. »Nikamor! Pil boš z mano! Saj si obljubil, da bova pila, preden pojdeš! — No, praktikanče ti zaspano! To je Kačur; saj se še ne poznata ne! Vseeno je, če se poznata ali ne! Spi dalje!« Kačur je slekel suknjo in je sedel za mizo. »Ostal sem, ker si me vabil, Ferjan; drugače pa bi bil nocoj rajši doma!« Kačur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob dlan. »Saj res ni vseeno!« je izpregovorila učiteljica. »Zaradi take malenkosti ni treba človeka preganjati! Tudi meni bi ne bilo blago pri srcu!« »To je vse lepo in ti dela veliko čast, gospodična Matilda —« je govoril Ferjan slovesno, »ampak stanovske reči ne sodijo v krčmo! — Poznam te, Kačur! Tista komedija te ni razdražila — kaj te je torej razdražilo?« Kačur se je ozrl nanj z mirnim, globokim pogledom in ni odgovoril. »No, torej pustimo! Kar je pod sodom, za to se ne brigamo! Vsak človek ima svojo zakristijo; in tam nima ljudstvo nič opraviti! Tudi jaz jo imam!« Učiteljica se je ozrla smehljaje na Kačurja/ »Pravijo, da ste imeli radi Minko iz Bistre?« »Rad sem jo imel!« »In še?« »Rad jo imam!« »To je moška beseda!« je vzkliknil Ferjan in je udaril s pestjo ob mizo. »Zdaj ima tistega inženirja?« je vprašala učiteljica. »Ne vem!« je odgovoril Kačur in ustnice so mu trepetale. »Će se imata rada, je zelo lepo. Jaz jo imam rad, kakor sem jo imel!« Ferjan je izpil na dušek poln kozarec in je vzkipel. »Ti, Matilda, baba! Če ga ne boš pustila na miru, te vržem na cesto! Kaj pa tebe briga, k6ga ima rad in kćga ne? Ali gledaš sama za njim? A? Ali gledaš za njim? Saj te še ne vidi ne; preveč je pameten.« Praktikant se je zdramil in je iztegnil roko preko mize. »Pameten je! Pameten!« Takoj se je razsrdil Ferjan nad njim. »Ali boš tiho, ti, ki te nobeden nič ne praša? Spi!« Praktikant je zaspal. »Francka!« je klical Ferjan. »Zakleni vrata, da ne bo vsak smrkavec poslušal, kaj počne gospoda!« »Jaz pojdem, Ferjan!« seje vzdignil Kačur. Nenadoma se je izpremenil Ferjanov obraz; zaupen je bil in skoraj plah. Prijel je Kačurja za roko in ga je posadil poleg sebe. »Ti! Ti! Kaj misliš, da si ti sam? Kaj misliš, da nisem bil cel6 jaz nekoč, kakor si ti nocoj in kakor si bil v nedeljo zvečer? Veš, jaz sem drugače pijanec — jaz sem ti lagal, ne moj nos — ampak to verjemi, da bi ti ne bil mogel govoriti v nedeljo, če bi mene ne bilo na svetu. Ti misliš ozdraviti svet naenkrat, kar pavšalno — jaz pa pijem in dam samo včasih kakšen homeo-patičen prašek, zdaj temu, zdaj onemu; vzame ga in še ne ve ne, kaj je dobil. To ni moja metoda, ne! Kaj metoda! Moja natura je! Nečem, da bi me kdo motil pri pijači! In tudi krčem ne maram menjati! Zdaj dolenjca, zdaj vipavca, nazadnje celo Štajerca — ne! Za take reči nisem ustvarjen! . ..« »Pa čemu to?« je prašal Kačur začudeno. »Res! Nepotrebno je!« Ferjan se je sklonil še niže in mu je položil glavo na ramo. »Čisto nekaj drugega sem ti mislil povedati, pa sem popolnoma pozabil. — Ti, ali bi rad denarja?« »Kaj?« »No, jaz ga itak zapijem! — E, pijan sem!« Ozrl se je z meglenim očesom na učiteljico. »Kaj pa ti?« ' '»Pijanec!« »Bog te bo še kaznoval, da boš moja žena!« Kačur se je bil naslonil na stol in je zakril oči z dlanjo. »Kako grdo, kako grdo je vse to!« »Kaj je grdo?« se je začudil Ferjan. Kačur je vstal in se je oblekel hitro. »Ne zameri, Ferjan! Glej, bolan sem! — Lahko noč!« Šel je hitro, omahovaje. Prišel je domov, legel je na posteljo, luči ni upihnil. Kakor v vročici so se mu svetile oči. Pozabil je popolnoma, da je sedel v krčmi in da je pil in govoril — videl je pred sabo bel obraz, ki se je smejal, in zdelo se mu je, da je prišel naravnost od tam, še to minuto, in da bi se morda še lahko vrnil. »Saj je vse izgubljeno! Za zmerom!« Pomislil je na svoje smešno delovanje in se je zasmejal na glas. »Čemu je bilo tega treba? Čemu tega? Jaz, siromak, ki nimam, kamor bi položil glavo, ki nimam človeka na svetu!" Jaz bi daroval drugim od svojega uboštva! Nisem užil še kapljice ljubezni, drugim bi točil polne korce! O! Pomagaj sebi! — so rekli Kristusu! — O Bog!« Zaspal je potem in je sopel hropeč in je kričal v sanjah. Krivopjete (glej 10 zapis) tij neborbeno? Vsaj tako nam izpričuje dejstvo: v vsej videmski pokrajini živi okrog 700 tisoč prebivalcev. Od teh jih pol milijona govori furlanski (okoli 25.000 domačinov in 15.000 ekonomskih emigrantov govori slovenski) — a vendar si ne znajo ali ne morejo ničesar izposlovati za uveljavitev svojega jezika. Pač, le vsakoletno gmotno podporo dobi Furlansko jezikoslovno društvo. To je vse ... Potem pa nam postane kar razumljivo, zakaj tudi ustavni predpisi, ki bi bili v prid slovenščini, ne morejo prodreti pri videmskih pokrajinskih oblasteh. Kljub obljubam, prijateljskim paktom in pogodbam. Velja pa le še povedati, da v Vidmu izhajata dva časopisa v furlan-ščini: Patrie del Friul in Scune Furlane. Kako samosvoj, kako arhaičen, četudi rahlo italianiziran, je furlanski jezik, spoznamo s primera, ki nam je gotovo ljub, Prešernova Vrba v furlanščini (le prva kitica): Ciar bore natif, tiare di felicifat dula ca je plantade la ciase di mio pari! Se la brame d'impara — schifds serpint — mal tu mi vessis robat dal to mond.. . Nekaj nenavadnega je tudi v dejstvu, da se etnična meja med Furlani in Slovenci že stoletja ni kaj bistveno spreminjala, četudi so eni kot drugi močno podvrženi pritisku itali-anizacije. Prav posebno zbližali pa se nismo nikoli. Mar je to medsebojno gorjansko nezaupanje? Zaprtost, mračna usodnost? Le sem in tja smo se krvno pomešali. Odtod najbrž naša priimka Furlan in Fer-lan. Struga Tilmenta pri Pušji vasi OB TILMENTU Seveda bi se dalo o Furlanih — tako bližnjem, a vendar dokaj tujem sosednem Ijud-stvecu — še marsikaj povedati. Posebno to, da jih delimo na gorjance in na ravnince. V gorah okrog Tablja (Poutebbe) žive karnijski Kurlani. Ti so tako pomešam /. nami, da imajo nekatera naša krajevna, gorska in ledinska imena zapisana kar tako kot mi: Dolenja Studena — Studena bassa, Gorenja Studena — Studena alta, Dunja — Dogna, Mali Vršič — Malvueric, Krnica — Car-nizza, Zadnji ščit — Cit di dentro, Šinovec, — Scinauz, Plečce — Ple-ziche itd. Prav zato, ker bomo od Rezijanov k ostalim Beneškim Slovencem potovali nekaj časa po furlanskih krajih, govorimo toliko o njih. Seveda, če si ne bomo izbrali kozjih stezic kot bližnjice čez visoke Muzce ali sedlo Učje. Čas pa je res bolj naklonjen asfaltirani cesti — hitreje in udobneje je. Zato nas bo pot poslej vodila ob širokem peskovitem Tilmentu (Tag-liamento), ki smo si ga nekoč svojUi kot našo etnično mejo na zahodu. Najbrž zaradi krajev tesno na levem bregu reke: Belgrado. Gradišča ipd. — No, naše miroljubno geslo, tujega nočemo, svojega ne damo, nas bo vodilo, da si bomo Tilment lastili za etnično mejo le od Vrat (Portis), mimo Pušje vas (Venzone) do Gumi-na ali Humina (Gemona del Friuli). To se pravi, do ozemlja terskih Beneških Slovencev. To pa je le majhen del toka. Tilment, hudourniška reka, je za naše pojme kar preširoke struge z neštetimi rokavi in rokavci. Peska, grušča dosti — vode malo... Ka? kliče po regulaciji. To izpričuje tudi * objavljena podoba, posebno v desnem delu. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube hčerke in sestre Dragice Štumberger se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, delovnim kolektivom, ki so nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali toliko lepega cvetja in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči: mati, oče, brat in sorodniki. Kranj, 15. marca 1976 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 8 mesecev starega nemškega OVČARJA. Kokrica, Cesta na Rupo 20 1548 Prodam HLEVSKI GNOJ in 1 kub. m macesnovih PLOHOV. Sp. Bela 7, Preddvor 1510 Prodam KONJA lipicanca z jahalno opremo, kamping PRIKOLICO 305 s šotorom in PONY — nosač z opremo. Ogled pri gostilni Krvine, Slap pri Tržiču 1511 Prodam TELICO, 9 mesecev brejo. Strahinj 38, Naklo 1512 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila, in večjo količino ŽGANJA. Per-ne Franc, Zadnja vas 3, Begunje na Gorenjskem 1513 Prodam PRAŠIČA, 250 kg težkega, za zakol. Zeleznik, Breznica 15, Škofja Loka 1514 Nepričakovano nas je v 66. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Angela Rezar Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni! Tenetiše, Podbrezje, Zg. Dobrava, Kranj, 15. marca 1976 ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega moža, sina, brata in vnuka / Janeza Golteza se iskreno zvahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih urah stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Iskrena zahvala zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Tržič za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in učencem šole Heroja Bračiča iz Bistrice, vsem sosedom, posebno pa Ritanovim za njihovo nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi kolektivu TRIA, njegovim sodelavcem in govorniku tov. Vrhovniku za poslovilne besede. Vsem, ki ste pokojniku v njegovem življenju karkoli storili dobrega, iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica z otroci, mama, oče, stara mama, brat Franci in Lado z družino v imenu vsega sorodstva. Tržič, 15. marca 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, tete in tašče Marjete Kuralt roj. Rozman Černetove mame iz Žabnice se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem vaščanom, posebej še dobrim sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani ob tej težki uri. Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki so se poslovili od nje na domu in spremili na zadnji poti. Posebno smo hvaležni dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Iskrena zahvala predsedniku zveze borcev NOV ter Cegnarju Janku za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje se prav posebno zahvaljujemo pevcem iz Virmaš za lepo petje. Enako Mariji Jamnik ze lepo petje pri cerkvenem obredu. Žalujoči: mož Franc, sin Franc, hčerke Martina in Marina z družinami Žabnica, Grenc, Pivka, 15. marca 1976 N ZAHVALA Ob neprecenljivi izgubi ljube žene, matere, stare matere, sestre in tašče Lidije Križnar se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kranj in vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so poklonili vence in cvetje in pokojnico spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se ZP Iskra — Elektromehanika Kranj, posebno tovarišu Vehovcu, kvintetu Gorenjci in govornikoma. Žalujoči vsi njeni Stražišče, Nova Gorica, Maribor, Ljubljana, 13. marca 1976 Prodam TRAKTOR s hidravliko, 25 KS s kosilnico in plugom. Poizve se v trafiki Cerklje 1515 Prodam KROMPIR, KORUZO in PŠENICO. Zalog 16, Cerklje 1516 Prodam SMUČKE z okovjem MARKER, pancarje in palice. Cerklje 58 1517 Prodam TRAKTOR STAYER 18 KM. Doslovce 21, Žirovnica 1518 Prodam REPO za krmo. Zabije 3, Golnik 1519 Prodam TELEVIZOR ISKRA PANORAMA CASTOR, staro 3 mesece, po ugodni ceni. Telefon 24-891 1520 Prodam en mesec stare PETE-LINČKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 1521 Prodam KRAVO po izbiri. Pre-doslje 98 1522 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Križe 91 1523 Prodam dva BIKCA in TELIČKO čiste simentalce, po eno leto stare, in KRAVO po izbiri. Sp. Brnik 60 1524 Ugodno prodam BETONSKE MREŽE št. 503 (8-6 mm). Sp. Gorje 38 a, od 8. do 15. ure v trgovini 1525 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Pripeljem ga tudi na dom. Poljšica 13, Zg. Gorje 1526 Prodam PRAŠIČA za zakol. Strahinj 63, Naklo 1527 Ugodno prodam zbirko knjig NAŠA BESEDA. Mato Mravlje, Bistrica 157, Tržič 1528 Ugodno prodam spalni KAVČ. Ogled vsak popoldan. Melinc Miha, Kebetova 3, Kranj 1529 Prodam termoakumulacijsko PEČ, PEČ na olje POTEZ, PEČ na trdo gorivo. Nabernik Vinko, Kurirska pot 23, Kranj 1530 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in 200 kg TEHTNICO. Zadra-ga 17 - 1531 Prodam ORGLE TIGER. V račun vzamem betonski MEŠALEC. Dolina 13, Tržič 1532 Prodam LESTVE, sklednike, peč-ne vratca, pasjo hišico, lesene vile, kozolček. Zg. Besnica, Zabukovje 13 1533 Prodam suha BUKOVA DRVA. Selo 20, Bled 1534 vozila Prodam NSU - tip 110, letnik 1968, cena 15000 din. Ogled vsak dan popoldan. Jenko Andrej, Cesta na Brdo 10 1547 Prodam sprednje vetrobransko steklo za R 8 (10). Te.: 24-412 Poceni prodam MOSKVIČ 403, celega ali po delih. Podljubelj 83 1439 Prodam KOMBI IMV KESO-NAR, letnik 1969 ali zamenjam za zaprtega s stekli. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 1484 Prodam R 4, dobro ohranjen. Cesta Kokrškega odreda 42, Kranj - , 1535 Prodam osebni avto ŠKODA, letnik 1967, dobro ohranjen. Kovor 56 A 1536 Prodam italijanski FIAT 1500. Grosova 21, Kokrica 1537 Prodam osebni avto FORD ESKORD, letnik 1969. Eržen Stanislav, Zapuže 21, Begunje na Gorenjskem 1538 Prodam ŠKODO," letnik 1966, v dobrem stanju. Zg. Brnik 30, Cerklje 1539 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zg. Brnik 85 1540 Prodam MOPED T 12 s prevoženimi 4000 km in ŠKOLJKO za fiat 750, letnik 1966. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 1541 kupim Kupim od 200 - 300 kg težkega BIKA. Babic Alojz, Strahinj 19 1542 stanovanja Mladoporočenca iščeta GARSONJERO ali SOBO z možnostjo ku- hanja v Kranju, za krajše obdobje. Ponudbe pod »Nujno« 1490 SOBO oddam dvema dekletoma. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1543 Mlada zakonca brez otrok nujno potrebujeta enosobno STANOVANJE ali večjo sobo v Škof j i Loki ali okolici. Možnost predplačila. Ponudbe na »Glas« Škofja Loka 1544 prireditve HOTEL ZLATOROG BOHINJ prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel BRATOV ARNOL. Vabljeni! 1501 OO ZSMS LJUBNO prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 1545 najdeno Našla se je ŽENSKA ROČNA URA. Dobi se: Sagadin, Zupančičeva 39, Kranj 1546 obvestila MODERNI SO KRATKI LASJE. Trimer GLAVNIK za striženje vam je pri tem v veliko pomoč. Dobi se v mnogih trgovinah, če pa ga ne najdete, pošljite vaš naslov in poslali vam ga bomo po pošti. Po povzetju plačate za 2 glavnika 54,00 din, zraven pa dobite še dve metalni znački. TRIMER, Zagreb, p. p. 696 ali Bo-škovičeva 40 1419 dežurni veterinarji OD 19. DO 26. MARCA 1976: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147 tel. 42-015 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja^ vas 186 tel. 68-310 za občino Škofja Loka; ČOP Boris, dipl. vet., Lesce, Dacar-jeva 5 tel. 75-606 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba telefon 25-779 Kranj. mk Mladinska knjiga vabi na ogled razstave pisalnih, računskih, fotokopirnih ter razmnoževalnih strojev - od 17. do 24. marca 1976 v prostorih poslovalnice na Maistrovem trgu 1 v Kranju. Posebne ugodnosti tovarne DIGITRON Buje: pri nakupu namiznih kalkulatorjev nudi 10 % popust, medtem ko je cene žepnim kalkulatorjem znižala za 45 %. Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja ti - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre in tete Ivane Božnar roj. Rupar vdova po borcu NOB Jakobu Božnarju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in darovali vence in lepo cvetje. Prav lepo zahvalo izrekamo tovarišici Lenčki Krek-Pevčevi za ganljiv nagrobni govv*r kakor tudi sostanovalcem v stolpnici in tovarišici Pire za njeno požrtvovalnost in skrb ob njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu Pogačniku za njegove poslovilne besede. Žalujoči: brat Lojze ter vsi nečaki in nečakinje Škofja Loka, 15. marca 1976 Torek — 16. marca 1976 Glas — 15. stran Triičan Janez Bahun, eden naših najboljših sankačev, je na Dvosedi so v nedeljo opravili eno vožnjo. Najhitrejša sta bila Milan in Drago Česen sta bila velika favorita v vožnji dvosedov ^detjski tekmi v Podljubelju zasedel drugo mesto. Premagal ga Albert Perko (št. 155), ki je prevzel vlogo »pilota« in je bil obenem Žal sta med drvenjem proti cilju zletela s proge in ostala brez Je mlajši klubski tovariš Teodor Kališnik. tudi vodja proge, in Mali Tone, ki je v nedeljo prvič tekmoval dobre uvrstitve. — Foto: F. Perdan v dvosedu. Zmagovalca sta člana tržiške sankaške sekcije in sta doma iz Podljubelja. Največ zmag Tržičanom V nedeljo je bilo na naravni sankaški progi v Podljubelju mednarodno tekmovanje za športne m tekmovalne sani — Na športnih saneh nastopilo 47pionirk in pionirjev Podljubelj - Sankaška sekcija TVD Partizan Tržič, ki je že nekaj let vodilna v republiki, Je organizirala v nedeljo, 14. marca, na 700 metrov dolgi naravni progi s padcem od 13 do 14 stopinj 5. mednarodno sankaško tekmovanje za tekmovalne in športne sani. Tekme so se udele-*!" sankači iz osmih slovenskih klubov in tekmovalci iz Sveč na Koroškem, s katerimi Tržičani je nekaj \ei uspešno sodelujejo. V nedeljo smo na podljubeljski sankaški progi srečali kar 4' pionirk in pionirjev, ki so vozili na športnih saneh, 92 mladink, mladincev, članic, članov in veteranov, ki so tekmovali na tekmovalnih saneh, in 21 dvosedov. Solidna udeležba najboljših slovenskih sankačev priča, da je bilo v ne-k aJi? V Podljubelju eno najkvalitetnejših san-"aških tekmovanj letošnje zime. Največ prvih mest so tudi tokrat pobrali Tržičani, člani sanjske sekcije TVD Partizan. Tržičan Drago V.esen je bil najhitrejši tekmovalec nedeljske v a' drugi vožnji je bil najprej na cilju, endar to ni zadostovalo za zmago, saj v prvi v°žnji ni imel sreče. sankanje je nevaren šport. Terja veliko drz-n°sti in znanja, zato je treba računati tudi na nesreče. Le-ta je v nedeljo doletela Bojana Miklavčiča iz Idrije. Doživel je težak zlom noge. Reševalci so ga odnesli na varno in mu nudili najnujnejšo pomoč. Poklicali so tudi reševalni avtomobil. Precej dolgo je bilo treba čakati nanj. Zato bi kazalo v prihodnje v takih primerih hitreje ukrepati ali poskrbeti za zdravniško pomoč že na samem tekmovanju! REZULTATI - pionirke: 1. Marn (ŠŠD Polet Tržič), 2. Kavčič (Polet), 3. Ahačič (ŠŠD Storžič Tržič); pionirji: 1. Tomelitsch (Bistrica), 2. Mali, 3. Stojakovič (oba ŠSD Storžič); članice: 1. Rev, 2. Perko (obe Tržič), 3. Šolar (Železniki); mladinke: 1. Petelinkar (Sora),'2. Heberle (Begunje), 3. -Miklavčič (Idrija); starejši člani: 1. Česen, 2. Meglic (oba Tržič), 3. Zupan (Begunje); člani: 1. Kališnik, 2. Ba-f hun, 3. Marn (vsi Tržič), 4. Debeljak (Železniki), 5. Perko (Tržič); mladinci: 1. Nemec, 2. Jane (oba Tržič), 3. Krašovec (Jesenice), 4. Olipitz (Bistrica), 5. Pohleven (Železniki); dvosedi: Perko-Mali (Tržič), 2. Meglic - Peter-nelj (Jesenice), 3. Kališnik-Ahačič (Tržič). J. Košnjek \ soboto na Zelenici 24. »šuštariada«, tradicionalno tekmovanje slovenskih usnjarjev, čevljarjev in gumarjev Tržiški Peko skupni zmagovalec V posameznih kategorijah so bili v veleslalomu najboljši Rado Podobnik (Alpina Žiri), Franc Ko-mac (Trio Tržič), Štefan Močnik (Trio Tržič), Ta-nxara Potrč (Koteks-Tobus Ljubljana), Irena Lav-rič (Peko Tržič) in Janez Kališnik (Peko Tržič) med veterani Ljubelj - S slovesno razglasitvijo rezultatov se je v soboto popoldne končala na Ljubelju 24 smučarska »šuštariada« ali tradicionalno pr- enstvo usnjarjev, čevljarjev in gumarjev v ve-'eslalomu. Prva »šuštariada« je bila pod Storži- em in j0 je organiziral Peko. Tudi letošnjo Plreditev so pripravili Tržičani, in sicer osnovna organizacija sindikata Peka. Smučarskega jekniovanja so se udeležile ekipe Peka, Save iz rvranja, Tria iz Tržiča, Koteks-Tobusa iz Ljub-Jane> Alpine iz Zirov, Industrije usnja z Vrhni-*e, Kostroja iz Slovenskih Konjic, Tovarne "snja Slovenj Gradec, Planike iz Kranja, Ko-jmsa iz Slovenskih Konjic, Poliksa iz Zirov, Ga-'flnta iz Ljubljane, Utoka iz Kamnika, Tovarne snja iz Šoštanja in Šolskega centra iz Kranja, pkupno se je prijavilo 263 tekmovalcev, starta-'° pa 223. Najboljši so prejeli praktične nagra-ae. pokale in medalje. akipno je bil najboljši tržiški Peko s 50 tonami. Sledijo Sava 40, Trio 39, Koteks-Tobus ^.Alpina in Industrija usnja Vrhnika 34, Ko- stroj 20, Tovarna usnja Slovenj Gradec 17, Planika in Konus 11, Poliks 10, Galant 9, Utok 7. Tovarna usnja Šoštanj 2 in Šolski center Kranj 1 točka. REZULTATI - moški do 25 let: 1. Komac (Trio Tržič), 2. Primožič (Peko), 3. Meglic (Peko), 4. Pečelin (Alpina), 5. Jurjevčič (Peko); moški od 25 do 35 let: 1. Podobnik (Alpina), 2. Lepšina (Kostroj), 3. Valenčič (Sava), 4. Zupan (Sava), 5. Rupar (Sava); moški od 35 do 45 let: 1. Močnik (Trio), 2. Krašovec (IU Vrhnika), 3. Bajda (Kostroj), 4. Svab (Peko), 5. Justin (Koteks-Tobus); ženske do 30 let: 1. Lavrič (Peko), 2. Kramar (Peko), 3. Cerkovnik (Peko), 4. Zaje (Sava), 5. Mohorič (Sava); ženske nad 30 -let: 1. Potrč (Koteks-Tobus), 2. Jerman (Sava), 3. Štucin (Trio), 4. Stritih (Peko), 5. Pravst (Sava); veterani nad 45 let: 1. Kališnik (Peko), Stanovnik (Galant), 3. Perko (Trio), 4. Štefe (Koteks-Tobus), 5. Martinčič (Peko); J. Košnjek Slovenska moška košarkarska liga Le Triglav KRANJ — Tekmovanje v moški republiški Hgi je letos s startom v februarju in koncem v juniju precej pridobilo. Dvanajst košarkarskih vrst tako ni več izpostavljenih vremenskim neprilikam pa tudi pogoji za tekmovanje so za vse enaki.Vsi ti dejavniki pa so tudi izredni za dvig kvalitetne ravni slovenske moške košarke. Po šestem kolu je edino še neporaženo moštvo kranjskega Triglava, ki je s tem, poleg Fructala, Rudarja, Celja, Branika in Bežigrada 74, še kandidat za prvaka. In če bodo s tako 'Rro nadaljevali, jim prvo mesto prav gotovo ne uide. V tem kolu so premagali Trnov-r*ne, medtem ko so morali Jeseničani v ijranjski gori priznati premoč metliški aeti. •"' -v TRIGLAV : TRNOVO 92:65 »Kranj - Telovadnica OŠ F. Prešeren, 'riglav : Trnovo 92:65 (50:27), gledalcev 100, fodnika Kovačič (Nova Gorica), Kobilica Ljubljana). Sindikalno prvenstvo na Starem vrhu Škofja Loka — V soboto, 20. marca, bo na ?fciučiščih Starega vrha sindikalno prvenstvo j\lničnega centra in medicinske fakultete iz j-dubljane v veleslalomu. Nastopilo bo prek 150 /•"-ttiovalcev iz 33 temeljnih organizacij zdru-z^riega dela, pričakujejo pa, da si bo tekmovale ogledalo tudi več kot 400 navijačev. Pokro-J;elj tekmovanja je generalni direktor klinična centra v Ljubljani Zdravko Krvina, vodja .*«movanja pa predsednik konference sindika-" v kliničnem centru Avgust Župevc. 8 "eleslalom bodo pripravili smučarski delavci bJjMčarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke. »''"Pa Alpetoura bo poskrbela tudi za merjenje ^ov. -jg Triglav: Košir 20, Fartek 4, Torkar 4, Zupan 20, Kalan 4, Skubic 24, Ljpovac 2, Štefe 8, Urlep 4, Hribernik 2. " Trnovo: Omahen 21, Zupančič 8, l. Koza-mernik 14, Matičetov 20, Slapnik 2. Triglavani so Trnovčane v prvem delu srečanja presenetili z ostro in učinkovito obrambo. Plod take igre je bil, da so na odmor odšli kar s 23 točkami prednosti. V nadaljevanju pa so prav v obrambi zatajili in gostom dovolili, da so z natančnimi meti z vseh položajev ublažili najavljeni visoki poraz. Najboljša moža so tokrat domačini imeli v Skubici. JESENICE : BETI 79:81 Kranjska gora — Telovadnica osnovne šole, gledalcev 50, sodnika Plevnik, Lozič (oba Ljubljana). Jesenice: Noč 8, Pirih 27, Mišic 4, Vauhnik 8, Šmid 4, Vujačič 28. Beti: Kremesec 4, Vergot 16, Lalič 24, Sli-gere 4, Jezerinac 21, Kamnikar 10, Papovič 2. Ponovno razburljivo srečanje v Kranjski gori. Metličani so vodili skoraj skozi vso tekmo. Le v zadnjih dveh minutah so Jeseničani po-vedli s štirimi točkami. V finišu tekme so gostom dopustili, da so jih ujeli|in ob znaku sirene dosegli zmagoviti koš, ki jim je prinesel zmago in obe točki. Lestvici: Triglav 6 6 0 524:428 Fructal 6 5 1 492:457 Bežigrad 74 6 4 2 522:444 Celje 5 3 2 409:382 Beti 6 3 3 421:430 Jesenice 6 3 3 431:455 Rudar 6 2 4 432:425 Branik 6 2 4 475:476 Novoteks 5 2 3 361:389 Vrhnika 6 2 4 476:525 Trnovo 6 2 4 467:529 Jezica 6 1 5 462:500 Para prihodnjega kola: Trnovo : Jesenice, Celje : Triglav. D. Humer 12 10 8 6 6 6 4 4 4 4 4 2 Mladinsko in pionirsko prvenstvo SFRJ v plavanju Štirje naslovi za Boruta Beograd V 25-metrskem bazenu je bilo mladinsko državno prvenstvo v plavanju. Prav v Beogradu se je izkazal triglavan Borut Petrič, ki je kar štirikrat stopil na najvišjo stopnico. Borut je novi državni prvak na 100 m kravi, kjer je s časom 56,1 tudi novi mladinski rekorder SFRJ. Zmagal pa je še na 400 m s 4:10,4 in 800 m kravi s 8:42,4 ter na 200 m delfin s 2:16,7. PO TRI PA ZA D. PETRIČA IN BRADAŠKOVO Zagreb — V tukajšnjem zimskem bazenu pa so se za državne naslove potegovali mlajši pionirji in pionirke A. Tudi tu so se naraščajniki Triglava odlično držali, saj so ekipni zmagovalci, najboljše so tudi pionirke, medtem ko so pionirji drugi. V posamični konkurenci pa sta Darjan Petrič in Tatjaria Bradaška osvojila vsak po tri najvišje državne naslove, oba pa sta bila še po enkrat druga. Uvrstitve Kranjčanov: pionirji: 100 m kravi: 1. D. Petrič 1:06,6, 400 m kravi: 1. D. Petrič 4:50,5, 100 m prsno: 3. Mihclič 1:27,5, 100 m hrbtno: 5. Bešter 1:22,7, 4x100 m mešano: 2. Triglav 5:30,5, 800 m kravi: 1. D. Petrič 9:56,0, 200 m prsno: 2. Mihelič 3:05,5, 200 m mešano: 1. D. Petrič 2:40,4, 5. Mihelič 2:50,7, 4x100 m kravi: 4. Triglav 4:59,8; pionirke: 100 m kravi: 6. Kolman 1:17,1, 100 m prsno: 1. Bradaška 1:24,2, 4. Dvor-šak 1:31,7, 6. Strniša 1:25,3, 100 m hrbtno: 2. Bradaška 1:20,8, 5. Strniša 1:25,3, 100 m delfin: 4. Praprotnik 1:27,8, 4x100 m mešano: 1. Triglav I 5:45,5, 3. Triglav II 6:03,6, 200 m prsno: 1. Bradaška 3:04,9, 4. Kolman 3:18,9, 6. Pajntar 3:19,0, 200 m hrbtno: 1. Bradaška 2:53,3, 6. Strniša 3:04,5, 200 m delfin: 3. Berložnik 3:12,4, 6. Praprotnik 3:15,2, 4X100 m kravi: 1. Triglav I 5:15,3, 5. Triglav 115:43,4. % Končni ekipni vrstni red: 1. Triglav 15.071, 2. Mladost 14.853, 3. Mornar 8097; pionirke: 1. Trglav 9805, pionirji: 1. MLa-dost 7805, 2. Triglav 5266. -dh Ženski turnir v odbojki V počastitev dneva žena je bil v Kranju 9. marca odbojkarski turnir ženskih ekip. V pred-tekmovanju so bili v treh izločilnih parih doseženi naslednji rezultati: Bolnica Golnik : Iskra 2:0, Partizan Kranj : Elektro Gorenjska 2:0, OŠ Simon Jenko : SDK 2:0. Zmagovalne ekipe iz predtekmovanja so se uvrstile na zaključni turnir, kjer je po ogorče-' nili bojih zmagala ekipa Partizan Kranj, drugo mesto je zasedla ekipa Bolnice Golnik in tretje mesto ekipa OŠ Simon Jenko. Rezultati: Partizan Kranj : OŠ Simon Jenko 2:1, Bolnica Golnik : OŠ Simon Jenko 2:1, Partizan Kranj : Bolnica Golnik 2:1. Posebej je potrebno pohvaliti veliko resnost in zavzetost vseh ekip in posameznih igralk, ki so se tekmovanja udeležile polnoštevilno. Tudi prikazana odbojka je bila glede na razmere in pogoje, v katerih deluje kranjska odbojka, več kot kvalitetna. Občinski sindikalni svet Kranj, ki je zmagovalni ekipi predal skromno darilo, bo tudi prihodnje leto pokrovitelj tradicionalnega turnirja ob dnevu žena. M. Sajovic Kranj : Jesenice 4:6 Pred dnevi je bil tretji dvoboj med mladinskimi šahovskimi ekipami Kranja in Jesenic. Posamezni rezultati: Mazi : Mencinger 1:0, Novak : Zeleznik 1:0, Pavlin : Barič 0:1, Božič : Golob 1:0, Ziberna : Svrzikapa 0:1, Berce : Rozman 0:1, Mrak : Hadžič 1:0, Zumer : Pejic,0:l, Markun : OgnjenoviČ 0:1, Crček : Resman 0:1. L. M. Največ Triglavu in Dupljam V Dupljah je bilo v soboto občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih tekih za pionirke in pionirje. Nastopili so tudi člani šolskih športnih društev. Rezultati — ml. pionirke: 1, Simona Krničar, 2. Iva Bešter, 3. Dragica Slatnar vsi Triglav); ml. pionirji: 1. Aleš Grašič, 2- Jani Žlindra, 3. Peter Jošt (vsi Duplje); st. pionirke; 1. Mojca Bešter, 2. Dragica Korošec, 3. Jana Jenko (vse Triglav); st. pionirji: 1. Igor Perne, 2 > one Fister, 3. Igor Kalan (vsi Triglav). J. Kuhar Za pokal Kongs-berg i in VIII. Poldo v memorial Planica čaka najboljše PLANICA - Dolina skakalnic pod Poncami se pospešeno pripravlja na slovenski skakalni praznik. Od petka do nedelje bosta namreč 90-metrska skakalnica in stara velikanka sprejeli najboljše skakalce ZRN, NDR Italije, Francije, Avstrije, Švice, Švedske, Jugoslavije in drugih. Vsi bodo skupaj z mladinci v soboto nastopili za lovoriko Kongsberg, v nedeljo pa nato še na osmem Poldovem spominskem tekmovanju. V pisarno organizacijskega komiteja prihajajo prve poimenske prijave. Zahodni Nemci bodo v Planico pripeljali Groscheja in Schwinghammerja ter še pet mladincev. V reprezentanci NDR so D. Aschenbach, Danneberg, Kampf in Wosipiwo, Francoze pa bo vodil Gilbert Poirot. Švedi bodo prišli z Eliemaem, Švicarji pa s Schmidom, Mdschingom, von Gruningenom in Bonettijem. Italijani so prijavili štiri člane in pet mladincev, v avstrijskem zastopstvu pa bo pet članov in prav toliko mladincev. Za parkiranje v Planici se ni treba bati, saj bo na voljo kljub veliki količini snega, nad 5000 prostora za avtomobile in avtobuse. V vseh turističnih poslovalnicah so že v predprodaji paketi z nalepkami za osebne avtomobile 80 din in avtobuse 900 dinarjev in vstopnice po 20 din za odrasle in 10 din za mladino in vojake. Prav pa bi bilo, da bi bil tudi petkov uradni trening dobro obiskan. Šolam organizacijski komite namreč priporoča, da za to organizirajo šolske športne dneve, saj bodo na tem treningu v obeh konkuren-cah nastopili vsi. Po delavnih sindikalnih organizacijah že prodajajo komplet šestih značk, katerega geslo je »Postani prijatelj Planice«. Komplet, ki bo v prodaji tudi na samem prizorišču tekmovanja, je 120 dinarjev, posamezna značka pa je le 20 dinarjev. D. Humer Globočnik prvi v Avstriji Na skakalnicah v Beljaku je bil v nedeljo tradicionalni dvoboj skakalcev (mladincev in pionirjev) Koroške in Slovenije. Hkrati je bilo tudi avstrijsko pokalno prvenstvo, tako da je bila na startu vsa avstrijska elita in 32 slovenskih mladih skakalcev. V konkurenci pionirjev je nastopilo 80 skakalcev, v mladinski pa 70. V reprezentanci Slovenije so nastopili tudi skakalci Triglava, Jesenic in Zirov. Med vsemi se je najbolj izkazal Kranjčan Bojan Globočnik, ki je zmagal v konkurenci starejših pionirjev in tako že drugič zapored premagal vse slovenske pionirje in avstrijsko elito. Tudi v ostalih konku-. renčali so imeli slovenski skakalci vidna mesta. V ekipni konkurenci je Slovenija premagala Koroško s 1830:1718,6. Rezultati — ml. pionirji: 1. Hirner (Avstrija) 186,8 (26, 27), 9. Gašpirc (Slovenija) 179,3 (26,5, 26,5), 14. Čimžar, 16. Beton, 22. Slatner; st. pionirji: 1. Globočnik (Slovenija) 213,1 (30, 30), 2. Baje (S) 210,3 (30, 30,5), ostali Gorenjci: 10. Ribnikar, 11. Bevc, 13. Možina, 14. Krolnik, 19. Lavrenčič, 23. Martinjak, 25. Baloh; ml. mladinci: 1. Win-kler (A) 304,0 (46,5, 51), 2. Tepež (S) 195,2 (46, 48), uvrstitve Gorenjcev: 10. Jemc, 14. Prešeren, 18. Bizjak, 20. Globočnik, 22. Krolnik, 34. Šink, 35. Bevc, 37. Vesel, 48. Martinjak; st. mladinci: 1. Gryer (A) 221,2 (50, 54), 2. Bogataj (S) 220,9 (50, 53), uvrstitve Gorenjcev: 4. Burjak, 10. Finžgar, 11. Kejžar. J. Javornik V vodstvu Petek Kolo pred koncem članskega prvenstva Gorenjske v šahu je vodstvo prevzel Petek, ki je v zadnjih treh kolih zbral 2,5 točke in s tem ostal tudi edini neporaženi igralec. Prvi poraz je do-, živel Roblek v igri z Deželakom. Važnejši rezultati:* Roblek : Hribar 1:0, Petek : Deželak 1:0, Hribar : Deželak remi, Deželak : Roblek 1:0, Roblek : Zorko remi, Petek : Pavlin remi. Vrstni red: 1. Petek 6,5, 2. Roblek 6, 3. Hribar 5,5, 4. Ravnik, Zorko, Deželak 5, 7. Novak in Pavlin 4,5. L. M. Sankači za plaketo Idrije V Idriji je bilo v soboto medklubsko sankaško tekmovanje za plaketo mesta Idrije s tekmovalnimi sanmi. Na tekmovanju je sodelovalo tudi osem gorenjskih klubov. Rezultati mladinke: 1. Vanja Petelinkar (Sora), 3. Dika Heberle (Begunje), članice: 1. Ivanka Šolar (Železniki), starejši člani: 1. Jože Frelih (Železniki), člani: 1. Drago Česen (Tržič), 2. Mirko Klinar (Jesenice), 3. Teo Kališnik (Tržič), mladinci: 1. Jože Nemec (Tržič), 2. Lado Hrovat (Begunje); dvosedi: 1. Kališnik-Česen (Tržič), 2. Lavti-žar—Klinar (Jesenice), 3. Debeljak — Habjan (Železniki). B. Vidic Za program telesne skupnosti Jesenice — Za program jeseniške samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo bodo v letošnjem letu porabili 5 milijonov 606.000 dinarjev, medtem ko bodo po programu vzajemnosti in solidarnostnih potreb, za katerega se samoupravno združujejo sredstva v telesnokulturni skupnosti Slovenije, namenili 487.000 dinarjev. Skupna vrednost programov telesne kulture predstavlja 6 milijonov 93.000 dinarjev, od tega bodo zbrali od prispevka od osebnih dohodkov delovnih ljudi v združenem delu 6 milijonov 20.000 dinarjev in od prispevka občanov 73.(KX) dinarjev. I). S. Mednarodni kegljaški dvoboj v Kranju Prepričljiva zmaga »modrih« KRANJ — Prenovljene kegljaške steze — dotrajano asfaltno prevleko so zamenjali s plastiko — so z uradnim dvobojem moških kegljaških vrst Jugoslavije in Italije odlično prestali uvodni krst. Hkrati s tem prvim uradnim dvobojem obeh reprezentanc pa je naša modra vrsta v soboto imela tudi predzadnji preizkus za sestavo reprezentance, ki bo od 15. do 22. maja na svetovnem prvenstvu na Dunaju poskušala osvojiti največ, zlato odličje. Premajhno kegljišče ni moglo sprejeti vseh ljubiteljev kegljanja, 200 jih je namreč vseh sedem ur dvoboja vztrajalo na sedežih, mizah in gaj-bicah, prav toliko ali pa še več jih je pa ostalo zunaj. Z gotovostjo lahko trdimo, da v Kranju že dolgo nismo gledali tako zanimivega in kvalitetnega kegljaškega srečanja. Steržaj, Dragaš, Biber, Poleš, Rabfeld in Senaši, zunaj konkurence pa sta nastopila tudi Belcijan in Kranjčan, sicer člana ljubljanskega Gradisa, Česen so pokazali vse tisto, kar kegljaški šport sploh nudi. Keglji so padali kot za stavo in nova plastična prevleka je dokazala, da je res izredna in da se na njej odlično keglja. Dvoboj je pokazal, naši so reprezentanco* Italije premagali kar s .'172 keglji razlike, da so Italijani tokrat naleteli na nasprotnika, ki je že dva meseca pred svetovnim prvenstvom odlično pripravljen. Najboljši posameznik je bil braniko-vec Miro Steržaj, ki je z 977 keglji postavil tudi prvi uradni rekord prenovljenega kegljišča. Za petnajst kegljev je za njim zaostal Dragaš, Česen-pa za štiriindvajset. Od Italijanov je bil najboljši Gruber, ki mu je uspelo podreti 882 kegljev. Jugoslavija 5515 - Biber 915, Poleš 874, Senaši 880, Rabfeld 909, Steržaj 977, Dragaš 962, zunaj konkurence: Belcijan 900, Česen 953. Italija 5143 - Schgor 841, Unterhofer 864, Platzgunner 838, Bacher 865, Aurather 848, Gruber 885, zunaj konkurence: Zoggeler 866, Auer 857. NOV REKORD DRAGAŠA V nedeljo se je vseh šestnajst reprezentantov Jugoslavije in Italije, med katerimi sta bila tudi Kranjčana Jože Turk in Milan Jereb, potegovalo za nagrado Kranja. Za našo osmerico pa je bil to tudi zadnji izbir za dokončno sestavo reprezentance, ki bo nastopila na Dunaju. " Spet nabito polno kegljišče je uživalo v kvalitetnih igrah. Vsi so, enako kot na sobotnem dvoboju, dali vse od sebe. Naša najboljša Miro Steržej in dvakratni svetovni prvak Zagrebčan Nikola Dragaš sta se borila kot leva in pri tem tudi nov rekord ni izostat.Miro le za en kegelj popravil sobotnega, nato pa je Nikola z izrednim dosežkom 992 kegljev postavil novega. S to znamko, ki bo prav gotovo dolgo ostala nepre-kosljiva, je osvojil prvo mesto in s tem tudi nagrado Kranja. Tudi ostali so kegljali kot za stavo, naši pa so bili spet najboljši, saj je prvi Italijan Aurather z 895 keglji na osmem mestu. Rezultati: 1. Dragaš (Medveščak) 992, 2. Steržaj (Branik) 978, 3. Biber (Medveščak) 920, 4. Belcijan 917, 5. Česen (oba Gradiš) 909, 6. Senaši (Spartak Debeljača), 7. Rabfeld Split), oba 901, 8. Aurather (Italija) 895, 9. Poleš (Grmoščica) 894, 10. Gruber (Italija) 889, 11. Turk 886, 12. Jereb (oba Triglav) 881. POLEŠ ODPADEL S po dvema nastopoma na kegljiščih Crikvenice, Debeljače, Ribnice, Kranja ter po enem v Varaždinu in Varaždinskih Toplicah se je dokončno izkristalizirala jugoslovanska moška kegljaška reprezentanca za svetovno prvenstvo na Dunaju. V njej so Dragaš, Steržaj, Biber, Senaši, Rabfeld, Česen, Belcijan, medtem ko je Poleš odpadel. Končni vrstni red kvalifikacij: Dragaš 9548, 2. Steržaj 9438, Biber 9162, Senaši 9078, Rabfeld 9061, Česen 9056, Belcijan 9038, Poleš 9005 D. Humer Minulo soboto je bilo v Polju pri Bohinjski Bistrici letošnje republiško prvenstvo za slepe v smučarskem teku in v spustu. Navdušeni mladi in starejši člani Zveze slepih in društev slepih so se republiškega prvenstva udeležili v kar precejšnjem številu in ponovno dokazali, da je tudi smučanje med tistimi rekreativnimi športi, ki zanimajo slepe. Prijeten zimski dan z obilno snežno odejo in toplim soncem je vplival na sproščeno razpoloženje med tekmovalci, ki so najprej preizkušali svoje smučarsko znanje v spustu, popoldne pa so se pomerili še v tekih. Smučanje je šport, ki od slepih zahteva kar največ koncentracije in tudi znanja. Nekateri izmed njih so postali že pravi odlični smučarji in na raznih tekmovanjih zasedli zelo dobra mesta. Z vso resnostjo in voljo so organizirali tudi minulo republiško prvenstvo, ki je povsem uspelo. In kaj pravijo o smučanju kot eni izmed privlačnih oblik rekreacije nekateri udeleženci nedavnega republiškega prvenstva v spustu in smučarskih tekih? Stane Pire iz društva slepih Karel Jeraj iz Ljubljane: »Naše društvo slepih se stalno zavzema, da bi se slepi udeleževali več oblik rekreacije. Najbolj privlačna je seveda še vedno igra z zvenečo žogo, atraktivna 'dvoranska igra, potem je atletika, planinstvo in seveda tudi smučanje. Člani našega društva so se zelo redno udeležujejo raznih pohodov, obiskujejo planinske postojanke in opravljajo slovenske planinske transverzale. Precej jih je, ki so opravili loško planinsko pot, se udeležili pohoda na Stol, v kratkem se odpravimo na Porezen. Osmo republiško prvenstvo v smučarskih tekih in v spustu je letos rekordno po udeležbi. Letos se je iz Kranja, Ljubljane in Gorice prijavilo za dve kategoriji (povsem slepi in udeleženci z ostanki vida) 29 tekmovalcev za spust in 17 tekmovalcev za smučarski tek. Precej so se naučili tudi v smučarskih tečajih, ki smo jih pripravili letos in ki so uspeli v zadovoljstvo vseh tečajnikov.« Dušan Porenta z Vrhni-1 ke: »Sodeloval sem že na šestih republiških smučarskih prvenstvih, razen tega pa tudi na državnih in drugih smučarskih tekmovanjih. Že od samega začetka pa sodelujem tudi na tekmovanju v Dražgošah ter na »Trnovskem maratonu«. Prav tako grem vsako leto rad na zimski pohod na Stol. Še posebno lepo pa sta uspela letošnja dva smučarska tečaja, ki smo jih pripravili na izredno dobrem terenu. Na voljo smo imeli tudi krajšo vlečnico. Kar dosti nas je, ki pozimi radi smučamo, seveda le, če je zima z obilo snega. Poleg zimskega športa se nekoliko še vedno ukvarjam tudi z glasbo, če mi le dopušča čas.« Darko Kisovec iz Škofje Loke: »Rad smučam, sodeloval sem na raznih manifesta-tivnih smučarskih^ prireditvah ter tudi na smučarski olimpiadi na Švedskem. Tam smo bili v štafeti peti, kot posameznik pa sem se uvrstil na 19. oziroma 24. mesto, kar je predstavljalo solidno uvrstitev. Redno pa se rad udeležim tudi jugoslovanskih prvenstev; tako v spustu kot tudi v smučarskih tekih. Poleg smučanja se ukvarjam še z drugimi športi, najraje tečem, vendar pa mi je v največje veselje prav zima z obilo snega, ki prinaša možnosti za smučanje.« D. Sedej Otroški vrtec čez dve leti Poljane - V Poljanah v Poljanski dolini že več let močno pogrešajo organizirano otroško varstvo. Vse več prebivalcev s tega področja je namreč zaposlenih, predvsem v oddaljenejših industrijskih centrih, vzgojno-varstvene ustanove v kraju pa še vedno ni. V srednjeročnem načrtu družbenoekonomskega razvoja škofjeloške občine do leta 1980 je zdaj predvide- na gradnja vrtca v Poljanah čez dve leti. Krajevna skupnost Poljane je sicer začasno vzgojno-varstveno ustanovo že nameravala urediti v kletnih prostorih krajevne podružnične šole, vendar so Poljanci kasneje od te namere odstopili, ker prostori ne ustrezajo zahtevam in jih tudi ni mogoče ustrezno preurediti. Po predvidevanjih bodo nov otroški vrtec začeli graditi leta 1978 v Predmostu. -jg Gripe za zdaj še ni Medtem ko v nekaterih evropskih državah menda prebivalstvo ■ kar precej oboleva za gripo, pred mesecem nam je grozila tudi iz vzhodnih držav, pa pri nas vsaj uradno gripa ni prisotna. Res pa je veliko gripi podobnih obolenj, ki pa vsaj zdaj še nimajo znamenj epidemije. Povprašali smo po gorenjskih zdravstvenih zavodih, kakšne težave imajo bolniki, ki se zatekajo po pomoč k zdravnikom. Dr. Borut Rus, direktor zdravstvenega doma Jesenice: »Na jeseniškem in radovljiškem območju imamo v tem času pač obolenja, ki so za ta zimski Čas običajna. Slišali smo sicer o gripi, vendar pa obolenja pri nas za sedaj ne kažejo znamenj gripe, niti teh gripi podobnih obolenj ni pretirano veliko. Seveda pa je to trenutno stanje, ki se lahko čez noč spremeni.« Tudi na spodnjem koncu Gorenjske, to je na področju ZD Kranj, je zdravstveno stanje prebivalstva podobno — torej brez gripe, le s prehladnimi obolenji. »Kaj posebnega ne opažamo za zdaj,« je povedal direktor ZD Kranj dr. Drago Petrič, »morda je le malo več virusnih obolenj kot je to sicer značilno za ta letni čas. Dokaj pogosta so virusna obolenja, ki se rada zakomplicirajo s pljučnico, in to predvsem pri odraslih. Isti virus povzroča pri otrocih črevesne težave in morda še bruhanje, ostala znamenja pa so podobna gripi. Veliko je nahoda, vnetih oči, suhega kašlja, visoke temperature, slabega počutja. Bolniki se običajno do tri dni zdravijo sami, če pa temperatura ne popusti, poiščejo zdravniško pomoč. Posebnih zdravil za ta prehladna obolenja ni, le starejše bolnike zaščitimo preventivno z antibiotiki, da ne pride do komplikacij. Pri starejših bolnikih tudi ni priporočljivo dolgo odlašanje in čakanje doma, medtem ko ostali bolniki težave prehladnih obolenj dosti lažje prenašajo. Pri otrocih virus povzroča tudi driske, ki pa jih lahko kot vemo povzročajo tudi salmonele; zato je potrebno pri otrocih biti previdnejši in zato blato tudi laboratorijsko pregledamo. Stanje na območju treh občin Kranja, Tržiča in Škofje Loke je zasedaj tako, kot se pozimi pričakuje. « L. M. V spomin na ponesrečene planince Jesenice — Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice pripravlja za nedeljo, 21. marca, spominski planinski pohod z Vršiča prek Slemena v Planico, kjer bodo smučarski skoki v spomin legendarnega Janeza Polde. Planinci, alpinisti in visokogorski smučarji iz vse Slovenije se bodo spomnili tragično umrlih planincev na tem področju. Pohod bo v primeru lepega vremena in ugodnih snežnih razmer. Zbor udeležencev bo v nedeljo zjutraj ob sedmih pri Erjavčevi koči na Vršiču. Pohod je priporočljiv za dobro opremljene in telesno dobro pripravljene planince. Na področju Vršiča in Slemena so se odigrale žalostne planinske tragedije. 24. marca 1968 je snežni plaz na Slemenu zasul Alojza Gajška, Andreja Noča, Janeza Robiča in Rafka Zupana. Leto kasneje je plaz zasul dr. Alojza Dolharja. Pohodniki se bodo spomnili tudi Pavla Peternela, ki je omahnil poleti leta 1961 v severni steni Velike Mojstrovke, dr. Uroša Tršarja in dr. Braneta Pretnarja, ki sta se ponesrečila 22. julija leta 1969 v severnem razu Travnika, in Koširja, Kovača in Pipana, za katere se je življenje končalo 13. junija leta 1970 v Veliki Mojstrovki. U. Župančič nesreče S ceste v drevo V petek, 12. marca, nekaj po polnoči se je na cesti prvega reda med Hrušico in Jesenicami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Darko Kos (roj. 1953) iz Mojstrane je peljal proti Jesenicam. V blagem levem ovinku ga je zaneslo na levo stran ceste, ko pa je hotel vozilo zravnati, je izgubil oblast nad krmilom in zapeljal v desno s ceste v drevo. Sopotniki Marija Zupan s Kočne, Bojan Dornik z Jesenic in Zlato Manikovski s Hrušice so bili v nesreči hudo ranjeni, voznik Kos in pa sopotnik Silvo Gašperšič z Jesenic pa sta bila lažje ranjena. Vse so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 20.000 din. V soboto, 13. marca, se je republiškega prvenstva invalidov v Bohinjski Bistrici v smučanju udeležilo precej invalidov, ki so tekmovali v spustu in v smučarskih tekih. V spustu je v kategoriji popolnoma slepih zmagal Matevž Kebe iz Ljubljane, v kategoriji slepih z ostankom vida pa Milan Orel iz Centra slepih v Škofji Loki. V tekmovanju v smučarskih tekih na 6 kilometrov je med slepimi tekmovalci najhitreje tekel.Štefan Hudolin iz Kranja, med slepimi z ostanki vida pa Nace Kane iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan Pred ustanavljanjem SIS za varstvo zraka V Sloveniji se v primeri s širšim jugoslovanskim prostorom o vpraša-'nju onesnaženega zraka zelo resno pogovarjamo, saj je bil že pred tremi leti sprejet poseben amandma o tem problemu k slovenski ustavi. Pred letom dni pa je slovenski izvršni svet zahteval znižanje carinske stopnje za filtrirne naprave in pozval zvezno gospodarsko zbornico naj poišče izdelovalce filtrov tudi na domačem trgu. Slovenski je tudi predlog, naj bi bile delovne organizacije oproščene dela prometnega davka, kadar vgrajujejo v svojo proizvodnjo filtrirne naprave za prečiščevanje zraka, kar pa seveda pri nelahki finančni situaciji ni naletelo na ustrezen odmev. Za sistematično delo na tem področju bomo v Sloveniji kmalu imeli vse glavne predpise. Po izidu zakona o varstvu zraka se v kratkem pričakuje sprejetje še nekaj podzakonskih predpisov, na primer strokovna navodila o lokacijskih pogojih, predpisa o imisiji in emisiji in drugo. Zakon in predpisi pa na papirju seveda ne pomenijo ničesar in zaradi tega ne dihamo nič bolj čistejši zrak. Zelo počasi se na primer premika ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo zraka, ki bi se bile morale po zakonu ustanoviti v 27 slovenskih občinah že do sredine lanskega leta: to so občine, v katerih je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo — III. območje in v občinah, kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo — IV. območje. V občinah so se ponekje že lani ustanovili iniciativni odbori, ki so svojo pripravljalno nalogo dobro izpolnili, tako da so v nekaterih regijah že tik pred ustanovitvijo samoupravnih skupnosti, drugod pa se bo ustanovitev zavlekla še za nekaj mesecev, čeprav republiški sekretariat za urbanizem, ki je prejšnji teden sklical tiskovno konferenco, meni, da so nekatere naloge bodočih samoupravnih skupnosti za varstvo zraka še posebno pomembne in je zato zamujenega časa še posebej škoda. Med nalogami bodočih SIS za varstvo zraka je priprava kompleksnih sanacijskih programov, ki naj bi bili izdelani v letošnjem letu. Medtem ko so že znani in izdelani nekateri sanacijski programi posameznih velikih onesnaževalcev zraka, pa doslej občinskih sanacijskih programov še nimamo. Seveda pa bodo ti programi lahko sestavljeni le nav podlagi stanja in vzrokov onesnaženja, kar je naloga republiške službe za varstvo zraka. Brez 'materialne podlage seveda akcija za čistejši zrak ne bo prišla daleč. Zato je ena od nalog SIS za varstvo zraka tudi priprava samoupravnega sporazuma o plačevanju prispevka zaradi onesnaženega zraka; ta prispevek bo osnova za pripravo in izvajanje sanacijskih programov. Nič manj pomembna naloga SIS za varstvo zraka pa ne bo sodelovanje pri prostorskem in urbanističnem planiranju, pri snovanju novih kot pri sanaciji starih naselij in tudi pri načrtovanju novih industrijskih objektov, ki lahko onesnažujejo zrak. Ne nazadnje pa bo naloga SIS za varstvo zraka tudi vzgoja in izobraževanje občanov in delavcev v OZp, ker bo le tako mogoče uspešneje varovati zrak pred onesnaženjem in učinkoviteje izvajati sanacijske programe. L. Mencinger Delavke Gorenjskih oblačil za vrtec JESENICE - Na Jesenicah so se februarja odločili, da s samoprispevkom pomagajo pri iz* gradnji šolskega in varstvenega prostora, predvsem pri gradnji šolskega centra na Plavžu. Vendar pa prav zdaj na Jesenicah, predvsem na Plavžu, hudo primanjkuje prostorov za varstvo predšolskih otrok. V stolpnici S3 na Jesenicah so v spodnji etaži prostore namenili za vrtec, vendar jih zaradi pomanjkanja denarja še niso mogli odkupiti. Delavke Gorenjskih oblačil na Jesenicah so se zato odločile, da s svojo pobudo in akcijo pospešijo odkup etaže tako, da bi na Plavžu čimprej dobili prostore za varstvo nekaj predšolskih otrok. V soboto, 13. marca, so prišle na svoja delovna mesta in enodnevni zaslužek namenile za dokončno ureditev in opremo prostorov v stolpnici na Plavžu. Vsekakor pohvalna in spodbudna akcija delavk Gorenjskih oblačil, vredna posnemanja. D. S. f* 4 m Vi 4 |jfc J f% V Prešernovem gledališču v Kranju je bila v četrtek, 11. marca, popoldni akademija ob 10-letnici Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj in ob 30-letnic* socialistične predšolske vzgoje. Na' akademiji, ki jo je pripravila Vzgojitelj" ska šola v Ljubljani, so dijakinje te šole pripravile predstavo Oaza je vaza z0 marjetice, ki predstavlja pripravljenost vzgojiteljice razumeti doživljanje sveta otroka. — L. M. — Foto: F. Perdan