PoStnhta plačana T gotovinL i^f" št. 49. ^avbuivu. ujuuijHntt, txiuuijeva ulica !x — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tli. — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 245Ö, podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100. ■»odružmca Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ■»odružnica Trbovlje: v blši dr. Baumen rtnerfa. („jutro" XVI., st. z9ia) Ljubljana, ponedeljek 16. decembra 19» Cena 2 Dir Ponedeljska Izdaja „življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa St. 8122. 3123, 3124, 3125 In 312«. vsa V ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošt) prejemana Din 4.-, po rarnafial-dh dostavliena Din 5.- mesečno Ponedeljska trdaja »Jutra« izhaja Maribor: Gosposka ulica IL Telefoa fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa. ITALIJA ŠE NI ZADOVOLJNA V Rimu Izjavljajo, da je vrnitev Aksuma Abesiniji nemogoča -Ha pariške predloge bo Mussolini odgovoril šele ob sestanku sveta DN Obisk turškega zunanjega ministra v Beogradu Popolno soglasje Balkanske zveze v vseh mednarodnih vprašanjih Rim, 15. decembra. AA. Diplomatski dopisnik agencije Stefani poroča: Rimski politični krogi beležijo z velikim pesimizmom, da sankcijska kampanja proti Hoare-jevemu-Lavalovemu načrtu zn t-no otežuje položaj in zmanjšuje :nož-nost sporazuma. Razen tega vsebujejo ti predlogi tudi nekatere, ki :+a!ijanski javnosti ne zadovoljujejo. Tako je na primer prebivalstvo mesta Aksuma samo pozvalo Italijane, naj zasedejo m-sto. Pristanišče Asab so Italijani že prej ponudili Abesiniji kot svobodno luko, vendar pa gn je odklonila. Tigra je po večini hribovita, Ogaden je pa malaričen ali puščavski in zato ni posebno primeren za kolonizacijo. Razen tega niso trgovinske koncesije južno od 8. stopinje severne širine posebno prida. O francosko-angleških mirovnih pogojih piše »Giornale d'Italia« med drugim: Ti pogoji se ne morejo označiti kot zadovoljivi niti primerni za pričetek kakih razgovorov, ker ne upoštevajo zadostno vseh dejanskih italijanskih potreb in tudi ne raznih pogojev, ki so se pojavili po p ri če t ku italijanske akci " potrebne zaradi splošne abesinske mobilizacije. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, se more n. pr. reči, da je praktično vrnitev mesta Aksuma in okolice Abesiniji nemogoča, ker se je tamošnje prebivalstvo Italiji prostovoljno podvrglo. Pot za določitev podlage pričetku pogajanj se zdi dolga in negotova. Po teh kratkih ugotovitvah se o v sebini pariških mirovnih pred'ogov ne more ničesar nadaljnjega reči. »Giornale d' Italia* svari pred vsakim optimizmom gotovih inozemskih kiogov ter izjavlja da se po Mussolinijevem govoru v soboto teden ni nič izpre-menilo ker se razvoj itali jansko-abesin-skega spora razpleta dalje in se .oja-ške operacije nadaljujejo. Razen tega traja gospodarsko obleganje Italije po sankcijah še dalje. Sestanek velikega fašističnega sveta Rim, 15. decembra, o. Istega dne, ko bo v ženevi razpravljal svet Društva narodov o pariških mirovnih predlogih 18. t m., se bo sestal v Rimu k seji veliki fašistični svet, na kateri bo sestavljen službeni odgovor italijanske vlade na te mirovne predloge. Kak0r trdijo, b0 Mus0lini ob tej priliki zahteval gobova pojasnila od Francije im Anglije. Abesinski cesar proučuje predloge Addis Abeba, 15. decembra- A A. Abesinski cesar se je včeraj mudil v Desiju in podrobno proučeval angleško-francoske mirovne predloge s svojimi inozemskimi svetovalci. ki jih je poklical iz prestolnice in so se z letalom pripeljali v Desie. O izidu tega proučevanja ni še nikakih poročil. Drži le to, da sledajo v prestolnici zelo kritično na te mirovne predloge, ker mislijo, da se z njimi postopa z Abesinijo tako, kakor da bi že bila izgubila vojno. Zakulisne borbe v ženevi Ženeva, 15. decembra, o. Iz dobro poučenega vira se doznava, da krožijo v krogih Grafenatserfeva poslednja očitka Zaslužnega borca za pravice koroških Slovencev so spremili k večnemu počitku rojaki iz vseh krajev slovenske domovine Brdo pri Šmohorju, 15. dee. Na prijaznem Brdu pri Šmohorju, kjer je poslanec Pran Grafenauer nastopil svojo zadnjo pot, so se včeraj in dan t-s zbirale velike množice Slovenr^v iz vseh krajev Koroške, da spremijo svojega dolgoletnega vodjo k večnemu počitku. Ob krsti so se zbrali tudi mnogoštevilni Grafenauerjevi ožji icn daljni sorodniki, prišli pa so tudi zastopniki Kluba koroških Slovencev iz Slovenije, med njimi dr. Julij Fellacher, Marica Špi-carjeva in Julka čučkova za ljubljanski pododbor, dr. Blaž Reichman kot zastopnik prevaljskega pododbora, dr. Hochmüller kot zastopnik mariborskega pododbora, dr. Janežič za Jesenice, inž. Janez čuček za Celje in drugi. Zbrani zastopniki so položUi na krsto več krasnih vencev, izmed katerih je bil najlepši z fiapisom »Pozdrav prijateljev iz Jugoslavije«. Iz preproste hiše, kjer je ležal na mrtvaškem odru, so prenesli poslanca Frana Grafenauerja na pokopališče ob 14. uri. Pred hišo žalosti je opravil pogrebne obrede domači župnik Janez Ebner, nato pa se je od pokojnika poslovil v imenu slovenske skupine narodnih poslancev beograjske skupščine poslanec Karel Doberšek iz Prevalj. Žalni sprevod je krenili na pokopališče, kjer se je od pokojnika najprej poslovil v slovenskem in nemškem jeziku župnik Ebner, nakar je domači pevski zbor pod vodstvom Urha Ravša zapel »Blagor mu«, pevski zbor iz Brnc pa več drugih ža-lostink. Pri odprtem grobu so se poslovili od Grafenauerja še zastopniki koroških Slovencev iz raznih krajev Slovenije. Konferenca denarnih zavodov v Zagrebu Zagreb. 15. decembra, o. Dopoldne je Bila v prostorih tukajšnje borze konferenca zastopnikov vseh profesijonalnih organi-sacij denarnih zavodov v Jugoslaviji. Hed organizacijami denarnih zavodov so •e vršila že dalje časa pogajanja, da bi lazvele skupno stališče napram uredbi o :aščiti kmetov sploh ter posebno napram vprašanju krize našega bankarstva in denarništva. V tem pogledu so obstojale razlike v mnenjih med beograjskimi in zagrebškimi organizacijami. po dolgih pogajanjih pa so se sporazumeli predstavniki vseh profesijonalnih organizacij denarnih zavodov o skupnem stališču na podlagi kompromisa. Na današnji konferenci sta bili zastopani obe zagrebški organizaciji, Savez denarnih in zavarovalnih zavodov ter Udruženje bančnih in zavarovalnih podjetij v savski banovini, nadalje Udruženje bank iz Beograda. Društvo bančnih zavodov iz Ljubljane ter udruženji bančnih in zavarovalnih podjetij iz Novega Sada in Splita. Na konferenci je bila sprejeta spomenica, ki obsega 22 strani in ki bo izročena vsem mero-dajnirn činiteljem. V državi imamo okrog 620 denarnih zavodov, izmed katerih jih je 400 imobiliziranih zaradi zaščite kmetov. Podpis arbitražne pogodbe z Dansko Beograd. 15. decembra AA. Včeraj sta Jugoslavija in Danska podpisali dogovor o arDitražnem urejevanju sporov. Svečanemu dejanju so prisostvovali predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, pomočnik zunanjega ministra Martinac in šef kabineta zunanjega ministrstva Protič za Dansko pa poslanik Erik Diering in tajnik poslaništva Mir-ner. Po podpisu dogovora je bil objavljen naslednji komunike: Opoldne je v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu podpisal predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z danskim poslanikom Erikom Dieringom v Beogradu, dogovor o pomiritvi. arbitraži in sodni ureditvi sporov med našo kralievino in Dansko. Dogovor je izdelan p0 vzorcih. ki jih je določilo Društvo narodov, je spolšnega značaja in Društva narodov vesti, po katerih se smatra kot neobhodna potreba popolna ustavitev sovražnosti na frontah v vzhodni Afriki, preden bi se mogla pričeti italijan-sko-abesinska mirovna pogajanja. Pri tem poudarjajo, da je to eden izmed glavnih pogojev, ki jih nalagajo prevzete dolžnosti vsem članicam Društva narodov. Ce bi se dopustil ta postopek bi to pomenilo, da sta se morala Društvo narodov in sistem o kolektivni varnosti ukloniti pred močnejšo silo. V Ženevi se vodijo hude zakulisne borbe, zlasti med delegati malih držav, ki nočejo ničesar čuti o kakršnihkoli koncesijah Italije na račun Abesinije. Francozi o angleški Beli knjigi Pariz, 15. decembra. A A. Današnji »Peli t Parisien« piše o britanski >Beli knjigi« in pravi med drugim, da dokumenti, zbrani v njej še jasneje kažejo, da Velika Britanija in Francija nikakor nista nameravati v italijansko-abesinskem sporu pritisniti na DN ali pa mu vsiliti vojo voljo. »Echo de Paris« poudarja v zvezi s tem resnost vprašanj, ki čakajo svet DN. Za DN se pojavlja vprašanje, ali naj v današnjem položaju ostane zvest določbam čl. 10 pakta DN ali pa je v korist čim prejšnje likvidacije vojne, da briskira ta člen, ki jamči teritorijalno nedotakljivost vseh držav članic DN. List vprašuje, ali bo Velika Britanija pristala na to, da se odreče dejanji hegemoniji, ki jo od letos izvršuje v Ženevi Ako Velika Britanija ostane pri tem stališču, se vprašuje list, nastane vprašanje. ali bo možno preprečiti polom DN. Naposled vprašuje, kakšno stališče todo zavzele posamezne države do prepovedi izvoza petroleja. Volitve na Jezici Ježioa, 15. decembra. Pri današnjih občinskih volitvah v občini Ježici je bilo 956 volilnih upravičencev. Glasovalo jih je 683. Kandidatna lista Franca Severja Je dobila 547 glasov in 23 odbornikov, kandidatna lista Ignacija Dovča pa 136 glasov in 1 odbornika. Volitve so v splošnem potekle inimo in ni bilo nobenega incidenta. odreja v glavnem fakultativni postopek pomiritve in morebitni obvezni sodni postopek pred stalnim mednarodnim razsodiščem v Haagu za pravne zadeve ter obvezni pomiritvemi postopek in morebitno obvezni arbitražni postopek pred posebnimi arbitražnimi sodišči za druge spore. Danski poslanik Erik Diering je izjavil novinarjem: Srečen sem, sem danes podpisal dogovor o arbitraži med našima dvema državama. ki še nikoli nista imeli nesoglasij in sporov med seboj. Moja država ima stalno poslaništvo v Beogradu in upam, da bodo po zaslugi novopodpisanega dogovora postali prijateljski odnošaji. doseženi zadnja leta med Jugoslavijo in Dansko, že in/timnejši. Proslava stoletnice hrvatskega preporoda Zagreb, 15. decembra, o Včeraj in danes se je nadaljevala v Zagrebu proslava 100-letnice hrvatskega preporoda in hrvatske himne, ki se je pričela z odkritjem spomenika pesniku Mihanoviču pri Klanjcu in spominske plošče v Zagrebu. Današnja proslava je bila mnogo bolj skromna kakor odkritje spomenika. Snoči je govoril v dvorani bivšega Hrvatskega Sokola o hrvatskem preporodu univ. prof. dr. Fančev, zvečer pa je bila v gledališču predstava Lisinskega »Porina«. Obe predstavi sta bili zelo slabo obiskani. V gledališču je govoril predsednik društva hrvatskih književnikov dr. Niko Andrič. Popoldne je bilo v dvorani trgovske industrijske zbornice manifestaci jsko zborovanje najstarejšega hrvatskega društva »Matice Hrvatske«, na katerem je imel njen predsednik dr Lukas značilen političen govor v hrvatskem duhu. Po zborovanju je bila «lavnostna akademija v dvorani Zagrebškega zbora. ki je obsegala pestre koncertne točke, govorila pa sta na njei rektor univerze dr. Hondl in predsednik Matice Hrvatske prof. Lukas. Po akademiji se je formiral manjši sprevod udeležencev, ki je manifestiral po me-stu Popoldne se je proslava nadaljeval.! v gledališču kier so predstavljali Žalski-Ogri-zovičeve »Prve novine.: in Lunačkove illir-ce«. Obnova hrvatskih skavtov Zagreb, 15. decembra, o Danes je bilo obnovljeno delo Hrvatskega skavtskega sa-veza. Na današnjem zborovanju je bila izvoljena nova uprava z dr. Tomo Tomičičeai na čelu. Savez bo zt pet obnovil hrvatske skavtske čete v posameznih krajih. Hrvatski skavti se smatrajo bolj kol katoliška organizacija in nastopajo zlasti pri cerkvenih slavnostih. Današnjemu zborovanju so prisostvovali kot gosti nadškof koadjutor dr. Stepinac. dubrovniški škof dr. Carevič, senjski škof dr Buric, kakor tudi zastopnik Katoliške akcije prof. Oršanič. Obnovo Hrvatskega skavtskega saveza smatrajo v jvnosti kot ojačenje klerikalne akcije na Hrvatskem. Nove prekomasacije občin Beograd, 15 decembra, p. Z odlokom notranjega ministra se kraj Gruča izloči iz občine Kostanjevica in priključi občini št. Jernej ter kraj Grlinci izloči iz občine Grbetinci in priključi občini Juršinci. Samomor somborskega župana Sombor, 15. decembra p. Snoči je skočil pod vlak na progi med Somborom in Vin-kovpi predsednik somborske občine dr. Lr,zn Radičič. Vzrok njegovega samomora ni znan. Beograd, 15. decembra. AA. predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je priredil danes ob 13. obed na čast turškemu zunanjemu ministru Tevfiku Ruždiju-Arasu. Po obe. du sta predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in tinrški zunanji minister Tevfik Ruždii Ara e sprejela poročevalce listov. Pri tej priliki je Tevfik Ruždi Aras podal izjavo, v kateri pravi med drugim, e z manjšimi oddelki stalno napadajo Italijanske transporte kn Lzvidniške čete in upajo, dia bodo tako Italijane zadržali V6e do nove !e-ževne dobe. Italijani s© oči vidno spoznali abesinske namene in so se odločili, da bodo nadaLjevali 6vojo ofenzivo v pospešenem tempu, če sedanji poizkusi za m:rov-na Pogajanja ne bodo uspeli_ Zdi se. da je bilo včeraj mirno na severnih bojiščih v Abesiniji. V času, ko je v Ženevi v razpravi mirovni predlog, kaže vse da skušata ohe vojujoči se stranki zavirati tempo svojih priprav in ostati v nekakem premirju, ki pa brez dvoma ne bo dolgo trajalo. Abesinska vlada je odredila g'ed^ na neivarnost morebitnega letalskega napada na prestolnico, da morajo vse orlasti spraviti svoje arhive na varen kraj. Znamenito skrivališče Meneùikov^ga vojnega p.ena je sedaj prazno in je finančno mi iistrstvo sklenilo spraviti tja vse vrednostne papirje. Italijanski komunike Rim, 15. decembra. AA. Ministrstvo »a tisk in propagando je objavilo včeraj naslednji komunike št. 71: Oddelek eritrejske vojske je pri izvidih v okolici Šelikota trčil ob sovražne čete in jih pognal v beg. Na drugih bojiščih ni bilo pomembnejših dogodkov. Grof Ciano pozvan s fronte v Rim Rim, 1-5 decembra, o. Minister za tisk ie propagando grof Ciano, ki je bil kot prostovoljec v Abesiniji, se je danes vkrcal na motorino ladjo »Viktorija, ter se vrača v Rim. {(aikor zatrjujejo, ga je odpoklica)] Mussolini, ker ga čakajo glede na zunanji politični položaj n njimi Posli v ministrstvu. Ponesrečen beg razbojnika Ur usiteli Skril se je v nekem seniku, a so ga kmalu izsledili in prijeli — Pri pobegu je nevarno poškodoval paznika Novo mesto, 15. decembra Kakor je javnosti znano, se je 29. oktobra zagovarjal pred okrožnim sodiščem 30-letni zloglasni zločinec, ropar in tat Jože Urbanč. doma iz Mrtvic, srez Krško. Obsojen je Lil na deset let ječe s pravico pridržka in trajno izgubo državljanskih pravic. Urbane se je dobro zavedal, kaj la kazen pomeni Letos v januarju se mu je že enkrat posreči! drzon beg iz zaporov, pa je zdaj spet poizkusi i srečo. Znal pa je svoje misli skrbno skrivati in vedel =e je tako korektno, da ni nihče opazil ničesar sumljivega. Danes okrog 14.30 je jetniški paznik Lu-dovik Tešar kakor običajno pregledoval i>o-samezne celice in se dalje časa zadržal pri Urbančevi. Ko je zapuščal celico in šel proti izhodu ga je Urbanč nepričakovano napadel. Še preden se je paznik zavedel, mu je zločinec potegni! izza Pasu službeni bajonet in začel udrihati po paznikoveui hrb-tu Tešar se ie nevarno ranjen zgrudil na tla Imel je še toliko moči. da je zavpil na pomoč. Urbanč je to naglo izkoristil, vzel pazniku ključe ter pobegnil skozi sobo 31 in odtod na vzhodno stran jetnišriice, kjer je odprl na hodniku liezainreženo okno. skozi .katero se je pognal na prosto. Bil je v jetniški obleki in bos Bežal je proti Seid-lovemu travniku. O njegovem drznem begu so bili nemu-dno obveščeni orožniki. Sled za beguncem v mehkem snegu je bila dovolj vidna. Orožniki pod vodstvom poročnika j^neže-viča so takoj blokirali ves okoliš in kana I hi begunca izsledili na seniku g. Seidla | nad njegovim mlinom Urbanč se je zari globoko v seno. Orožmški narednik g Gande im orožnik g Tomic sta s pom0čje stavbnega mojstra g. Okrogliča in straž nika g. S'm«niča z vilami razmetavala se. no in kmalu so zagledali Urbanöa pr odmetavanju sema je bil begunec ranjen na glavi in na roki, vendar poškodbe ni so nevarne. Orožniki so ga ßpravill v za Por okrožnega sodišča, kjer so ga vklenip v težke verige. Pazniku Tešar ju je nudi] prvo pomoč primarij dr Ignac Pavlič. nato so ga pa prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Tešar je dobil pet nan na hrbta, od kate- rih sita dTe smrtno nevarni. O pobegu Ur. banča je bil obveščen tudi predsednik okrožnega Sodišča dr. Kavčič. V Novem mestu je Ponovni pobeg Uribanča vzbudil veliko razburjenje med prebivalstvom, ki ee je oddata ilio šele, ko je izvedelo, da so razbojnika spet prijeli. Sitnadfa v Beograda Beograd, 14. deccmbra. p. Predsednik izvršnega odbora JRZ g. Aca Stanojevič je ostal še tudi včeraj v Beogradu m včeraj ves dan nadaljeval konference z drugimi voditelji nove stranke. Posebno je bil opažen njegov sestanek z notranjim ministrom dr. Korošcem, ki se je vršil v ministrovem kabinetu in ki je traja! izredno dolgo. V prostorih Narodne skupščine je bilo precej mrtvo, ker ni zasedal noben klub in noben odbor in se jc zaradi tega večina poslancev preko nedelj« odpeljala, pač pa so za jutri sklicane seje skupščinskih odborov za trgovinski zakon in za zakon o prekrških ter &kupščin?kega administrativnega odbora. Ogorčenje španskih klerikalcev Madrid, 15. decembra. AA Gii Robles je izjavili, da vidi v najnovejši izpremem-bi vlade samio trenuten poraz svoje stranke in njej sorodnih elementov Gii Robles ini njegovi prijatelji ne verjamejo, da bi 6e nova vlada dolgo 0'bdržala, vsekakor pa izjavljajo, da bodo stopili v naj-ostrejšo opozicijo zoper novD vlado in da bodo delali za ustanovitev bloka desničarskih strank. Pričakuje se odgoditev parlamenta za 14 dni, to je do 30. decembra t 1. V tem času bi izšel »ta.m u-.l! hit«/Ae m» »mt mntatmf pustil preko -13 (VX) zlatih kron . Matija Treun pa 25 <*)0 Sledila jr kratka «kiča nalog »a nai-iltžnio b>dočtinat \a prvem mestu je potrebna graditev SlajmerJevega doma k- se bo ražšinl m opremi) t novim ur najmodernejšimi zdravilnimi napravam Na novo se bo ustanovil nkuli«tični oddelek, institut za röntgen, oddelek za elektro-flzi-kalno zdravljenje opremilo pa se bo tudi hidroterapevtično kopališče in ustanovila se bo ambulanca za kirurgične. interne, ginekološke in druge bolnike S posebno pozornostjo dfla društvena uprava za novi porodniški oddelek, s katerim v zvezi bo ustanovi iena tudi posvetovalnica za matere in dojenčke Prej ali slej se bo sana-tonju prikliučila tudi zdravniška posvetovalnica za izbiro poklicev V narbližnj' bodočnosti bo skuhalo društvo omogočiti ceneno ali celo brezplačno letovame mladine v planinskih in obmorskih kni h V zvezi s sorodnimi ustanovami bo siVu«<»lo društvo ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4. in 9V4 uri senzacija -in atrakcija HARRY PIE L v velefilmu .. A n T s » T Senzacija kak rène Se niste videli predsednika bolniške blagaine Antiča iz | na širši podlagi ustvariti temelje za postavitev bolnišnice za zdravljenje raka iti ore-potrebne bolnišnice za tuberkulozne Hkratu pripravlja društvo razširjen ie svojega področja na zdravi i en ie in bolniško oskrbo Članom upokojencev, nameščenskih vdov in sirot ter najbedneiših brezposelnih nameščencev Brezcposelnim je namenjen fond. v katerega se stekajo sred*tva. ki ho jih dru'tvu naklonili razni dobrotniki in podjetja. V svobodni državi hočejo trgovski im zasebni nameščenci pod okriljem TBPD posvetit? vsf svoie sile za zdravo, lepšo in boljšo bodočnost naroda in domovine. Beograda. ie pozdravil nredsednik praz-nujočega društva Peter Klinar z obsežnim nagovorom katerega prvo misel je posvetil mlademu vladarju Ni Vel kraliu Petru II in kraljevskemu domu Iskrene pozdrave ie slavnostni zbor poslal t-ud; kra-lifvsiVemu namestništvu z Nj. Vis knezu r<*f»entom Pavlom na čelu ter kraljevi vladi in zastopniku rtiinistra za socialno politi-t;ko Komnenovicu. nafo na podal zgoščen historiat stoletnega dela ki predstavlja v resm'ci edini"* ven primer v noVm socialnem, gospodarskem in kulturnem snova-n ju. Poslednji krik mode : ZLATI „DOVER" MONOGRAMJ Eleganten, lep, praktičen in ZASTONJ, dobite ga v Ljubljani v vsaki modni trgovini! Proti koncu leta 1835 je ljubljanski trgovec Ferdinand J. Schmidt na pobudo trgovskih in lekarniških sotrudnikov sklical javni sestanek vseh. ki bi se zanimali za ustanovitev bolniškega instituta za trgovske in lekarniške sotrudnike, in v nekaj dneh ie pričelo poslovati društvo, ki je bilo poleg dunajskega in grašikega edina podobna ustanova v tedanji Avstro Ogrski. Tri leta poznej-e se je v poslopju civilne bolnišnice ustanovil bolniški institut, v katerem so se mogli zavarovani člani brezplačno zdraviti. Ustanovitelj Schmidt je kot direktor nad dvajset let vodil društvene agende, njegov prvi naslednik pa ie bil tedrnji mestni župan Mihael Ambrož, ko ie društvo uvedlo še pokojninsko zavarovanje. ie število članstva raslò od lefa do leta Teta se ie njena delovno področ- ja rq7čii-!i0 na v=o Kr-»r,jciVo, na indi na so-'Mnjo Štajersko. Koroško in Primorsko. T:>.ko ie ustanova živahno in plodno rasla in cvete'a do izbruha svetovne vojne, ki ie za kratko dobo zavrla nien razmah. zato pa ie v na«i mladi državi prišlo do toliko večjega razmaha. Z uveljavil en jem zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1022., ki je uredil obvezno zavarovanje delavcev in vseh zasebnih nameščencev za primer bolezni, onemoglosti, starosti smrti in rte-sre:e. je natopila za društvo popolnoma nova do-ba. Po tem zakonu bi bilo moralo društvo likvidirati, a odločnemu nastopu delodajalsikih in nameščenskih organizacij je uspelo, da se ohrani in reorganizira kot kraievni organ Osrednjega urada. Največ zaslu'? v tem naporu eta si pridobila predsednik zbornice za TOI Jelačin in tedanji generalni taj.nik dr. Windischer, ki je bil že od leta 19% vnet požrtvovalen podpornik društva. V decembru 1929 je minister so-calne politike vsem krajevnim organom Osrednjega urada nostavd komisarje in pri bolni "k i blagajni TBPD je komisarsike po- sle prevzel tajnik zbornice dr P'ess. ki je zavzemal to funkcijo do julija 1932.. ko je bila imenovana nova samouprava. Novo ravnateljstvo je takrat prejšnjega komisarja spričo njegovih velikih zaslug za blagajno izvolilo za svojega predsednika. Z novim letom 1930 je pričelo poslovati tudi dopolnilno višje zavarovanje. Društveni odbor s predsednikom Petrom Klinarjem pa je svoie napore V-r on a i z ustanovitvijo lastnega sanatonja Slajmerjev dom. ki je v kratkih letih svojega obstoja zaslovel sirom države. Svojo zgodovinsko študijo je govornik zaključil z nekaterimi številkami, ki zgovorno ponazorujejo društveno rast in razmah Pred svetovno vojno je društvo izkazovalo nad 277 000 zlatih kron. kar predstavlja za tedanjo dobo ogromno bogastvo. Danes šteie bolniška blagajna 7č00 članov, od kater-h jih je 4 600 pridobila v zadnjih dvanajstih letih Višje zavarovanje šteje skorai 4.2M članov, ki so se vsi prijavili po letu I9>9 V zadnjih dvanajstih letih je zakonito za varovan ie /bralo za okrog 39 milijonov D>n pr«pevkov in izdalo nad 32 milijonov za razne daiatve Višje zavarovanje ie v zadnjih petih letih pobralo od svojih člano\ /a 4.700 (K*t [>n ppspevkov, za razne podpore za amortizacijo sanatori-ja m drugo pa ie . '♦*<-^ni,'ra. 60 letmsa akademskega „Ts*igiava" Izredno slovees.no s*- )*• vršila snuioòi v okusno oikiasen Jvora.n noteia »O ia» v katere oaatiiu |e ob tri;j,avans.k«i!i grtu b>e atei trmlavanek pra.poi p.osiava 60 etioi»* Juaoslovt^rieikf'sia iika lemvketia društ"« »T i lava« n 25 letnic*- stairešin«ke<'a društva K pomembn; oro^lavi društva k" zajema velik kos naše aaotlov ne v polpretekli dobi. so prišl" bivš" člani -a -seh i»*iov n kra i-v dravske banov ime Bili so ìatud; -te vi.lni r*d'|ičniki kakor b v^ rx>!b;in dr Pirk maier poM inela niflt' »od-n.ik Ar Kovča. pr»»i, sednik manb «'«ke^a okrožnega sodišča Ar Ziher. predsednik oeiliskega olcozneua sfvi^^a dr Vi lo ič mi drugi Na slavju «p je zbrala elita slovenske napredne inteligence Proslavo je "rtvoriil s toplimi oezd-ravn;,ni besev akadem<'k ''eteri n kot zaisitopniik mariborskega rwstva iiugo-«'ovenskih aikademikoi». zartfoonik 7>"ffreb-šikega »Triglava« in Tone Pmtrč koit zaistop-nik r Spektorskega. fcj je orisad vso velli čim Tolstega osebnosti, njegovega poslanstva 'n duha Uvodne besede je irpregovorj.] p-•■d-«edmik maitice profesor Sokolov. Pof*>klme so imelr gojenci tukajšnje realne gimnazije. orgapiKiani v poltniHku Ripiega križa prav lepo «snelo akademijo, na katwe «poredu so bile izbrane penke in «»r-kestralne točke. Tri nesreče ' Na RotovSkem trgu si je pr! p.olr-u «tri deisno nogo predeedmik mornariške lekcije Ja,!tfnsic<- straže g Karel' Ju*. — Na kii-S šču Vetinjm jske im Takten M'1) we u.ir;- so trčili skupaj kme^i voz. ma ?areki voz Vi ^ifsar Delavec Ferdo Her t-o le padel s kolesa pod konjska kopita Kmečki vozimik je v zadmiem trenutku u^aa-il konja, ker bi s'cer Heričko pod voz^m naiorže na^el s:n>rt. Tie» <*ko j? dobil lzlje poSko -- Na Orajskem trgu je trčil 171eteni ins»aJ.T(pr Maks Miki? s kolesom v neki weóni flvtos. MikiČ je pri padcu dobil reč po&kodb po Vsaka 'ASPIRIN- TABLtTA nosi Bay®r-jev križ kot garancijo za pristnost Proti vsam bolečinam in prehladu HHaspirin Oglas i« reg,str. pod S Br 6704 od 1. UL 1935 • mestniku Pavlu in pozdravne min'sfcru za. prosveto Stošoviču, nrmistru za notranja deJa dr. Korošcu in ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Komneno-viču. KongTes je predlog z odobravan cm sprejel, nato pa se je predsednik spominjal vseh med letom umrlih članov, kar terih spomin so delegati počastili stoje. Po kratkem poročile o delovanju zveze so sledili reuraiti podzv^znib de'egatov. in sicer je za beograjsko poizrvezo poročal g. Gajdč, za zagrebško g. Prohaska, za ljubljansko g. Bravničar. Poročila so bila sprejeta na znanje, prav tako pa tudi referati izvršnega odbora zvezne uprave, tako tajnika g. Miikoliča, blagajnika g. Laiciča in urednika »Muzičarja« g. žige Hiršlerja. Po poročilu nadzornega odbora je bila odboru podana razrežnica in sCe-dile so volitve nove uprave. Izvoljena je bila vsa stara uprava s predsednikom g. Lhotko na čelu. KongTes, ki je bil opoldne prekinjen, se je popoldne nadaljeval. Navzočni delegati so razpravljali o raznih pomembnih vprašanjih, ki se tičejo glasbenikov, o krizi, ki je prizadela ta stan, o nezaposlenosti in o drugem ter zahtevali dia se najdejo pota, da se neizmerno težavno stanje ublaži. V tem pogledu ja bilo stavljenih več pismenih in ustnih predlogov, o katerih je kongres vse popoldne podrobno razpravljal. Kongres je trajsl do večera in se bo jutri dopoldne nada'jeval. Glasbeniki o svojih težnjah in potrebah Ljubljana, 15. decembra Danes so se zbrali predstavniki Zveze glasbenikov v prostorih JNAD Jadrana v areni Narednega doma, da razpravljajo' o stanovskih in organizacijskih vprašanjih. Na kongres so prispeli iz Beograda častn^ predsednik, inšpektor ministrstva prosve-te, glavni referent radia Beograda in skladatelj g .Pera Krstič, predsednik beograjske podzveze g. Gajič, rektor glasbene akademije, skladatelj in predseanik Zveze glasbenikov kraljevine Jugoslavije g. Fran Lhotka iz Zagreba, profesor glasbene akademije, skladatelj in centralni blagajnik g. Pran Lucič iz Zagreba, centralni tajnik, Pran Mikolič. urednik zveznega glasila »Muzičarja« in skladatelj g. žiga Hiršlert skladatelj g. Bradič iz Zagreba in drugi, ljubljansko podz/ezo pa so zastopali skladatelj g. Bravničar, član radijskega orkestra. Trost, pomočnik tajnika g. Komac in delegati dirigent in skladatelj g. Raha—Rajhenič, operni dirigent g. Neffat in član opernega orkestra g. Stanič. Kongres je otvoril predsednik ljubljanske podzveze g. Bravnič&r in prisrčno pozdravil vse delegate, nato pa je povzel besedo zvezni predsednik g. Lhot- tka. V uvodu je predlagal, naj pošlje skupščina vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru IL ki Nj. Via. knezu nè- Proces proti Veleevu Sofija, 15. decembra, p. Danes je bilo ladano uradno poročilo, da se bo pričo.; proce3 proti Damjanu Veleevu in tovarišem 18. t. m. ab 8. dopoJ'àne. Razprava no javna. ProCe« bo vodil kot predsednik sodišča, general Petrov. Razprava se bo vršila v dvorani poštno-brzojavne «Erekcije, ki so jo v to ea-rho posebej preuredili. Funkcije državnega tožilca bo vršil podpolkovnik Arsen Karov. P° &kJePu Sodišča bo v javni razpravi preči ban a obtržniea, nakar bo sodišče posebej sklepalo. b«M ftaj bo raizpran-a javna ali tajna. Ker želi vlada, da bi se procedo v>J:il,i swje saiuipnike in se bodo mandati delili po proporr™. Vo'rtve m nc^-o porfovmo do.bo na so stop-nlenaile rarfbu.rjenje struij akademr'ikov do vrhunca. Med tem ko so na li^o. kii jo je un-iaivni odbor na zboru prvoVio nr:«t.i,le me «tmie. 90 fSln^aCelü t«oWiVe fakulfWe »daj pri invili u^tmw proti formfl'l-ni nekvalifirramoRti nosilna V^e jm -0 aJcwdotrr'ki knto,i;aVofr!> p^iV^n 7n,'To_ vn.r'aii; ja urroror h; se tiMifi. da je '■•sta. kl ie b'ia lje fcvwrinVft-oci'ie Zhonnri^nnj rwrì ti ^ dir Melila P/vec - Steleitorva in a «ir. Joža Raa Nogometni parlament zboruje Ob veliki udeležbi se je včeraj pričela glav na skupščina JHS — Za Ljubljano je v uprav* nem odboru Klemenčič Milovan — Skupščina bo trajala pozno v noč BeogTad, 15. decembra. p. Ob 9. dopoldne je bil otvorjen 18. občni zbor JNS v dvorani Delavske zbornice. Otvo-ril ga je predsednik saveza g. Radovano-vič in predlagal konstruiranje verifikacij-skega odbora, v katerega je bil poleg drugih izvoljen tudi delegat LNP g. Stanko. Po poročilu verifikacijskega odbora se je občnega zbora udeležilo U8 predstavnikov. ki so zastopali 564 klubov izmed 620. kolikor jih je včlanjenih v savezu. Skupina LNP je imela 47 pooblastil, opozicija Ilirije 10. Ob pričptku občnega zbora. ki mu je prisostvoval tudi prof. Mes-rn er kot de-iegat ministra za telestt0 vzgojo so bile poslane pozdravne brzojavke Nj Vel. kralju, Nj. Vis. knezu Pav'u in ministru za telesno vzgojo Komneno-viču. Pozdrav predsednika V svojem otvoritvenem govoru je predsednik Radovanovič poudarjal, da preteklo leto ni primeslo težko pričakovanega znižanja taks, niti zakona o telesni vzgo-ji, čegar osnutek je bil zelo nepovoljen in zaradi tega tudi umaknjen. Nadalje se je spomnil smrti iskrenega in velikega prijatelja Jugoslavije predsednika bolgarske športne ft -.eracije Dimitrija Ivanova, čigar spomin je občni zbor počastil s klici: Slava! Tajniško in blagajniško poročilo K tajniškemu in blagajniškemu poročilu sta podala precej netehtne pripombe delegat Jugoslavije Todorovič in Mukčevič iz Podgorice. Kakor na vseh poslednjih občnih zborih saveza, tako se je tudi na današnjem zopet pojavil stereotipni primer g. Nestorja Segedinskega> tajnika subotiškega podsaveza, ki ga je sprožil predsednik Bačke Tevčič Giza. Danes je bila razprava o tem zelo kratka in je obini zbor kaj kmalu prešel preko te vsakoletne točke dnevnega reda. Po daljšem pojasnilu sa veznega tajnika Koste Hadžija sta bili sprejeti tajniško in 'blagajniško poročilo, proti katerima so g-lasovali le trije delegati. Resolucija športni javnosti Po odobritvi teh poročil je tajnik Kosta Hadži predlagal resolucijo, namenjeno vsej športni javnosti, kakor tudi vsem merodajn m faktorjem. Bil je danes prvi primer ,da je bila na občnem zboru JNS predložena resolucija sprejeta soglasno. Resolucija, ki je bila sprejeta po kratki debati vsebuje naslednje zahteve: 1. da Se zmanjšajo, odnosno ukinejo takse na športne prireditve. Tusli plavalni zavez I e polaga! račsme Zagreb, 15. decembra. Danes se je v Zagrebu dopoldne m popoldne ter pozno zvečer vršila glavna «skupščina Jugoslovenskega plavalnega saveza. Od 29 klubov je l>"lo zastopanih 15, <>d teh 13 s pravico glasovanja. Ci tanje poročil tajnika, biagajniikn in tehničnega referenta je trajalo z debato, ki se je večkrat oddaljila od predmeta, l cale štiri ure. Tudi volitev nove uprave je trajala več kot eno uro, ker se delegati niso mogli sporazumeti glede tajnika, blagajnika in dveh odbornikov. Zaslužni predsednik dr. Stevan Hadži je za svojo ponovno izvolitev stavil pogoj, da bo skupno izvoljena nova uprava. Predloženih je bilo Vč?č list. na katerih so bila skupna imena predsednika, podpredsednika tn tehn;čne-ga rcforenta. Končno je bik) od 11 list soglasno sprejeta lista, ki jo predlagal predsednik dr., Hadži, ki si je izvolil naslednje sodelavce: Podpredsednik Nikola Köhler, tajh'k dr. Tvica Pavelič. blagajnik Ivo Steinhardt, tehnični referent Mirko Simovič, namestnika Hesweiler in Kriškovič. nadzorni odbor ur. Buratovič, živanovič in Fazekuš. • ■ "i. .. .... , . Pozno zvečer se je še vršila debata o novem sistemu državnega plavalnega prvenstva. Dosedanji sistem je bil z 12 proti 1 glasu oklonjen. Največ izgledov ima do zvečer predlog splitskega Jadrana, ki določa tri prvenstva: juniorsko prvenstvo, prvenstvo posameznikov, na katerem bodo lahko nastopili tudi juniorji brez ozira na Ifta, in prvenstvo moštev. V soboto zvečer se je vršila skupščina «bora plavalnih .sodnikov. Od 57 sodnikov je bilo na skupščini samo 12. Nov odbor je sestavljen ta ko'e : predsednik Tomislav B"denko. podpredsednik Nikola Köhler, tajnik in blagajnik Mirko Simovič, odborniki šef, Nardelli, Kulj:š (Ljubljana). Steinhardt. Nadzorni odbor: Stergar (Kamnik) in Količ (Dubrovnik). 2. da državne in samoupravne korpora-cije ne odvzemajo klubom zemljišč> na katerem so vzgrajena igrišča, nego jih jim poklonijo ali pa dajo v najem za minimalno najemnino. 3 da se vsej srednješolski omlndini omogoči popolno in svobodno delovanje in udejstvovanje v športnih društvih. 4. naj država iskreno m vsestransko podpre naš sport in njegove interese. Volitev upravnega odbora Nato se je odredil odmor 10 minut, da se izvoli kandidacuski odbor za sestavo upravnega odbora. Za Ljubljano je bil v ta odbor izvoljen g Nedeljko Buljevič. Ta kandidacijski odbor pa je sestavlial listo preko èno uro in to z?.rad' vp-a^ania kandidature bivšega saveznega kanetana Bo-ška Simonoviča in g. Brane Boroviča Sporazum je bil dosežen šele takra* ko je bil g. Bo'ko S monovc predlagan za častnega člana, a g Brana Borovič v nadzorni odbor. Predlagano kandidacijsko listo je občni zbor sprejel z vzklikom. Upravni odbor bo torej izpopolnjen z naslednjimi odborniki: Predsednik: Ljuba Radovanovič. II. podpredsednik: dr Mihajlo Andrejevč tajnik za notranje posle: Kosta Hadži, II blagajnik: Bora Petkovič. odborniki: dr Žime Jurišič (Sarajevo) Stevan Trifunac (Skop-Ije), Milutinac (Niš), Josip Teissl (Osijek), dr. Nižetič fSnlit) Klemenčič Milovan fLjubljana). Miodrag Pa v! i cevi č, Bogoljub čurčič, Branko Dostanič, Slavko Panajoto-vič. Nikola Simič. Nadzorni odbor: Borovič Brana. Rista Milutinovic. Nikola Stojannvič, namestniki: Milan Milanovič, Vasa ßukva in Djor-dje Martinovič. Delegati na nogometn? tekmi Donoldanski del skupščine se je končal ob 13.30 Popoldne so delegati prisostvovali nogometni tekmi med dvema reprezentancama Beograda. Tekma je z 2 : 2 (1 : 1) ostala neodločena. Državno prvenstvo Ob 16.30 se je občni odbor nadaljeval in razpravljal o prvi točki dnevnega .eda, t. j. o novem splošnem pravilniku. Debata o tem je zvečer še trajala. Večina členov pa je bila sprejeta z majhnimi izpremembami. Edino debata o § 7 (amaterizem) je bila odložena na konec občnega zbora. Izvoljen je bil petčlanski odbor, ki bo izdelal izjavo o tem, kaj se razume s pojmom »amater«. deti o jadranju na olimpiadah. Zeio aktualno gradivo prinaša nato podrobna razlaga tekmovalnih pravil iz starega veka o katerih bomo pri priliki seznanili tudi'naše čitate-lje), zaključuje pa rirokovno štivo članek o zmagovalnem pohodu hokeja na ledu. II koncu čitarno zabavno zgodbo o treningu preobilnega boksača. Revija je lep prispevek k propagandi olimpijske ideje, ki so ji Ob zaključku lista je zbor še v polnem teku. Vodi se še vedno ostra debata o spremembi posameznih paragrafov pravil. Vprašanje tekem za državno prvenstvo bo prišlo na vrsto šele pozno ponoči. Največ izgledov ima po trenotiiem položaju predlog Zagreba, po katerem bi se morali vsi klubi vrniti v podsavezno prvenstvo. Ligo desetih ali dvanajstih klubov delegati Ljubljane odklanjajo. v Sisi Ilašk : Hajduk (Sarajevo) 3 : 3 (1 : 1) Zagreb. 15. decrmbra Danes se je vršila zadnja kvalifikacijska tekma med zagrebšk'm Haškom in si-rajevskim Hajdukom, ki je proti pričakovanju ositala s 3:3 (1:1) neodločena. Ker je Hašk že na prvi tekmi v Sarajevu od. nesel obe točki, zanimanje za to tekmo ni bilo veliko. Današnjemu srečanju je pri-sostavko samo okoli 400 ljudi. Vendar pa je bila igra. čeprav je bil teren blaten in je snežilo, precej živahna. V začetku je bil Hajduk slab. kasneje pa je nudil boljšo igro ter je bil proti koncu tekme celo nadmočen. Haškovi igralci zaradi slabega terena niso pokazali lepe igre. Pri Hašku so bili najboljši Gayer v krilski vrsti, dalje obramba ter Fink v napadu. Pri Sarajevčanih pa je treba pohvaliti branilca m vratarja čelebešiča. Goli so padli takole: v 40. min. je Vi-dovič znbi) prvi gol za Haška. vendar pa je Vanek že minuto kasneje izenačil. Prva minuta drugega polčasa prinese zopet Hašku vodstvo z zgoditkom Horvata. V 18. min. pa izenači Džanežič. V 20. min. je uspešen zopet Vidovič, v 35 min. pa je Džanežič postavil končni rezu'tat. Sodil je g. Joksič iz Beograda dobro. Ker je torej Hašk v dveh tekmah dosegel tri točke, se je plasiral de finitimo v državno ligo. ★ Ostale nogometne tekme praga: Prvenstvo: DFC : Klarrev o parfšik; olimpiadi 1 1900 Kopica krasnih slik opremVja kratke vrstice o glavnem, kar je treba ve- gremska Mitrovica, 15. dee. V tukajšnjih krajih je kljub strogi za-brani še v navadi, da si ta ali oni font poišče nevesto z ugrabljemjem. Tako ugrabi je nje je bulo na prav drzen način izvršeno v petek zvečer. Mlad fant iz vasi Hrtkovcev Toma Mandušič se je s tremi tovariši dogovoril. da bo ugrabil 15 letno Stefico Mandusičeva družba je prišla- na kraj, kjer naj bi deklico ugrabili, kar z vozoim in se skrila v neki jarék S seboj so privèdli. tudi kmeta Pero popovčaka, da bi jiim pomagat PoPoyčak je imel naročilo, da ustavi šte-fico; ko se bo vračala z neke Po'i dmnov, s čimer bi skrito družbo oPozoril, da je žrtev že na mestu. Bil je večer, ko je Stefica stopala po cesti proti drvmu. Popovčak jo je Po dogovo" ru ustavil in izpregovbril z njo nekaj besed, nato pa je nadaljeval pot, kakor ria se né namerava nič hudega zgoditi Tedaj pa so skočili iz zasede najprej Mandušič in za njim njegovi pomagači. Kakor bi trenil, se je deklica znašla ha vozu. ki je nenrarimn zrlirjai v noč Eden izmed dražbe je tiščal dekletu roko na usta, da nI mogla kričati, a ostali so ji groziiM z re-volvefjem in puško. Po naključju se je tedaj peljal nnmo neznan avto. pa so ugra bitelji te «traini pobegnili z dekletom pre ko Polja domov v Hrtkovce. Tu pa &e zaenkrat niso čutili dovolj varni, zato «o nadaljevali z žrtvijo pot v vas Krajevce. kjer so primekem Mamdtiščfevem sorodniku postili dekle Mandušič je hotel os-ati čez noč pri dekletu, toda mladenka je na kolenih prosila gospodarja, naj se je u-simili in jo reši vsiljivcev. Gospodar se je dal preprositi in jo zaklenil v sobo. Nato Je pognal ugrabitelje in se s puišk»> v roki ustopij pred vrata, kjer je nesrečno dekilico stra.žiil vso noč. Včeraj zjutraj je Mandušič ponovno prišel k Forodnii.-ii in z g-roižniaimi izsilil od Zaprtje, nenormalno razpadanje ln gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-J OSEFO VE grencice. Offi reg B. Dr. l)5485räö njega, dia mu je izročil gtefico Fant je nato dekle z vrezom peljal v Hrtkovce in mod potjo dek'lioi gr0zil, da jo utbije, ako ne pristane na možitev z njiim. Med tem pa »o iz Mitrovice na vse strani poslali skupine zasledovalcev in je ena izmed njih ugrabitelja prijela in dekle osvobo-d, ila. Mali oglas Kmetovalci, preskrbite se pravočasno z dobrini hribovskim semenskim ovsem. ki ga dobite po najnižji ceni pri tvrdki JOS. E R Z 1 N Janežičeva 13 (Pride). Telefon 37-14. 1 23S12-33 Nj. Vel. kraljica o tvorila razstavo božičnih darov Beograd, 15. decembra. AA. V petek ob 4.30 popoldne je Nj. Vel. kraljica Marija otvorila dobrodelno razstavo božičnih da- rov v prostorih beograjskega ženskega društva. Otvoritvi so prisostvoval« g>s. predsednika vlade dr. Milana Stojadinovi-čeva, trgovinskega ministra dr. Milana \ rb iniča. g-a. ministra za telesno vzgojo naroda g. Mirka Kcmrenoviča, ga. I.anf-o-skega Tvslanika i.'rofa Dampiera. angleškega noshn'ka g. Campbella. tur?ke-;a posla, nika Ali Haidarja. uprava beo-^ra ickega ženskega društva in mnogo uglednih gospa iz beog-aiske družbe. Otvoritev nove ženske gimnazije v Beogradu Beograd, 15. decembra, o. V prisotnosti Nj. Vel. kraljice Marije, putrijarha Varni, ve. prosvetnega ministru Stonoviča, predsednika senata dr. Tomažiča, predsednika Narodne skupščine čiriča in mnogih drugih odličnikov je bilo danes slovesno otvorjeno novo poslopje II. ženske gimnazije v Beogradu. Vojaški ataše v Parizu Beograa. 15. decembra, p. Za vršilca dolžnosti vojnega atašeja v Franciji, Angliji in špmiji s sedežem v Parizu je imenovan inž. polkovnik za generali t abao stroko Djordje Glišič doslej pomočnik načelnika štabi n. armije. KOLIKO metrov meri vaše okno ? f,*? «" "VI A meter WINDFIXA rtor ^ cov-nn P, in T>in ' iTf A koliko plačate za kurjavo i Jug. pat. pusteno-Kovmsko brtvilo za okna in vrata A. Hrlìé, Zagreb, Gajeva 20 Zrnec Franjo — L^felfaaa KOPITARJEVA ULICA I. Tržaška trgovinska ftmmrka v sImžM vshcäßc-afriike ekspsälsil Kakor znano, so vojaškim oblastem že meseca marca, ko so pričeli prvi večji vojaški transporti odhajati v Vzhodno Afriko stavili na razpolago celo vrelo ladij ita-liiarske trgovinske mornarice, hkratu pa so pričeli nakupovati večie tovorne ladje tudi v inozemstvu. Tržaški »Piccolo«, ki je znan kot glas:lo tržaških pomorskih in finančnih faktorjev, na tudi »Popolo« sta te dni objavila dališi članka, ki zvenita prav za prav kot reklama za tržaški Lloyd in Cosulichevo družbo, a vsebujeta hkra-tu tudi zanimive informacije, ki kažejo, kako je bila italijanska trgovinski mornarica angažirana za vzhodno-afriško ek«pe-dicijo. Sedaj, ko se izvaiajo sankcije, to ni niti več taka škoda, ker bi ladje sicer ostale brez dela zasidrane v domačih lukah. Po podatkih, ki sta jih objavila oba lista. so stavili voìa^k'm oblastem na razpolago samo tržaški Llo>'d 18 velikih la. dij, Cosu^ich 6. družba «Italia«, s katero sta obe tržaški podjetji v ra i tesnejšim sodelovanju, pa 16 ladij s skupno tonažo 414.907 ton. Zasedeno je bi'o tudi znatno števio ladij drugih p.iroplovtiih družb. Ladje »Italije« so prepule progo od Italije do Vzhodne Afrike, ki meri približno 6500 km, 72 krat. ladje tržaškega Llov-da krat. Cosulicueve pa 25 krat. tako d« je opravilo le teh 40 ladij skupno 195 voženj v Massiuo. A«nb, Magdišu in druge eritreiske in somalijske luke. Vs?kakor se lahko ra osnovj teh podatkov sklepa, kolik je bil prav za prav resnični obseg vseli transportov ljudi in vojnega materiala. Zanimivo je. d-i jc med temi ladiamj 7 modern:h parnikov. ki so jih preuredili v bolniške 'adje. Tudi te ladje so stalno prevažale ran;ence in bolnike iz Vzhodne Afrike v It-i'ijo in na D;i-dekaneške otoke. Letošnja žetev v I?tri V zadnjih letih so skušaii na prizadevanje fašističnih oblasti tudi v Istri povečati rodukcijo žita. Uspešna pa je bila vsa akci;a le na veleposestvih istrskih grofov in markizov, ker so pač le ti Vjhko žrtvovali večje vsote za zboljlanie svoje remije in povečanje svojega vsakoletnega pridelka. O tem pričajo tudi nagrade, ki jih daje režim v okviru tako zvane žitne bitke posestnikom, ki so na svojih po'i ih pridelali najvr? in najboljšem žita. Tudi letos 60 istrski veleposestniki odnesli vee največje nagrade. Po podatkih, ki jih je navedel kmetijski strokovnjak dr. Petronio v svojem poročilu o priliki razdelitve omenjenih nagrad. je znašala letošnja žetev v pu'jski pokrajini 231.385 stotov. Vsa polja, ki so hila posejana z žitom- so merila skupno 2^.238.2 h*, tako da odnsde letos na vsak ha po 11.4^ stotov pride'ki Po količini preseda letošnja žetev lansko za okrog 30.000 stotov. Požar v koperski gimnaziji. Pre.d dnevi je nastal požar v prostorni ginjnazije v Kopru. Ogenj je nastal povsem nenadoma v kemičnem kabinetu in se je öd tam razširil na -dva sosedna razreda. Na p^-moč so poklicali domače in tržaške gl'Ice. ki so požar o pravem času omejili, da se ni razširil na vse poslopje. Za četrt milijona plena Slaaik. 15. decembra. s~»1i. vpi'co so sko>zi mesece odnašali b'r.oro iz ak Vrlišča in sa v celeun od-i f-sli za ukroji o čed.rt milijon« d'in«rjev. &krbón je b ' d>» zadnjega fepa trgowiki pomočnlik pri fr-rovn Weisen, pa je zaito dob"o poznal domače razmere. Prav 'tako ie bil Korenv, ki je '<'-škos-m-ašlci držarvlicn, pred let" '^lužibeti T-_i W'eifwu. Tretji «.rea podirnižnice Peko, ki ima pro-srtoce v okrarfenega trtwea. Mihajlov brat Mniriko Sluier je po poklie-u čevljarski pamoSnUk. Pri zaslišanju po jjepriidžprarciL. kii «o imeli kilju-c od skladvallili kniwdo druo S'ovennii, kje* se vrši p-efokava, komu so prodali hLagjo. PorošcrJ na trgovskih akadenùfah ne morejo st«ii?atni učenci na srednje trgovske šzuijemo v plitka vodi, zakopanega do gobčka v pesku, se pojavi okoli gobčka črv, ki miglja zdaj kvišku, potem se skrči, kakor da bi se hotel zariti v pesek, zatem izgine in se kmalu spet pokaže. To seveda ni pravi črviček, temveč je to črv-kasti jeziček, ki ga moli iz gobčka. Ribice mu gredo rade na to vabo in ko jo hočejo zagrabili, s0 že saime zagTaibljeme ter na potu v nenasdtljiv želodec. Opisana ribica ž irvi v topli ta ne pregloboki vodi, d0ima je pa v Sredozemskem morju. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba I Ljubljanski kalejdoskop Da ima Ljubljana velik promet, tega menda ne bo nihče tajil. Saj smo morali zaradi tega prometa postavljati celo rešilne otoke; podirati hiše in zidati iz iste opeke nove, zgraditi tri mostove in skriti stranišče pod njimi. In še ubogi Prešeren je zmerom v strahu, ali ga ne bodo lepega dne postavili na sredo Ljubljanice, da ne bo oviral prometa. Samo nekje ni mogoče nikoli urediti promeita: pred pošto. Zlasti opoldne in ob šestih zvečer je človek neprestano v nevarnosti, da pride pok kolesa ali pa da ga ljudje zmečkajo. Nekaj bi predlagal: Pri nas imamo vse poteio natečajev. Za zidanje hiš, za plakate, za znake, za prevajanje tujki za naštevanje filmov in kdo ve kakšne še. Kaj če bi naša občina razpisala natečaj, kako bi bilo mogoče urediti promet pred pošto? In podelila, recimo tri nagrade (5000. 30000 in 2000 dinarjev). Morda bi kdo kaj umestnega svetoval, ker na oficielnih mestih ničesar takega ne odkrijejo? In če bi potem še nekaj čas& debatirali in delo odlašali, je prav verjetno, da bi se dalo to vprašanje v desetih, dvanajstih letih uspešno rešiti. & Na zimo pritisne mraz in z njim vred brezposelni v mesto. Seveda, zunaj ni dela, v mestu se pa le da ujeti kakšen grižljaj. Hoditi je treba pač od vrat do vrat in . . . .. . in brezposelni hodijo. Dan za dnem, od jutrnih do večernih ur. Zlasti po; boljših hišah. Povprečno po petnajst na dan, da je treba neprestano poslušati zvonje-nje na vratih. Ljubljančani niso skopi, toda vsaka reč ima svoje meje. Tudi prosjačenje bi jih moralo imeti. Lani se je dala miloščina na magistratu odkupiti. To seveda navala prosečih po stanovanjih ni odpravilo, pač pa ga je vsaj malo zavrlo. Letos tega ni več. Zakaj ne? Med brezposelnimi je veliko število takih, ki beračijo iz komodnosti. Saj se je že celo izkazalo da so bili med prosečimi taki, ki imajo doma posestva. Da pijan prosjak v Ljubljani tudi ni posebna redkost- čedalje več jih je in časih so kar nevarni, zlasti če vidijo, da so kje same ženske doma. Tudi se zgodi, da se takega usmiljenja vrednega človeka časih kaj prime, kar ni njegovega. če je naša občina preslaba, da bi uvedla kakšno izdatnejšo pomožno akcijo — v našem listu smo že marsikaj predlagali, pa se nihče od gospodov ni zganil — naj stori vsaj tole: Ugotovi naj, kdo po hišah prosjači in naj da vsem, ki so res potrebni podpore, legitimacije, da smejo prositi- To bo stalo občino samo toliko, kolikor stane papir za legitimacije in nič več. število prosečih Pa se bo zmanjšalo vsaj na polovico. Vsakdo, kdor bo prosjačil brez take legitimacije, pa naj se brezobzirno kaznuje in izže-ne v svojo občino. In še nekaj. Za prosjačenje naj se določijo vsak dan določene ure. Recimo tri ure kar bo čisto dovolj. Pri sistematičnem omejevanju brezposelnosti z javnimi deli je občina docela odrekla. ker nima denarja. Morda bi se ji posrečilo urediti vsaj to, kar tu predlagamo. * Na gladkih ljubljanskih ulicah se pogosto primeri, da se kakšen konj spotakne in pade. Zlasti zdaj, ko je vse poledenelo, se to rado pripeti. Takrat se seveda nabere kopica dobrih Ljubljančanov, ki gledajo, kako se voznik muči. da spravi konja po-kor.-cu. Dobre nasvete dajejo, malo pokritizirajo. ko žival že stoji in potem se počasi razidejo. za senzacijo bogatejši. Da bi pa sam pomagal, tega se seveda nihče ne spomni. • Zadnjič je tako padel konj na Miklošičevi cesti. Nekje od Medvod je prišel voznik in pripeljal drva. Potem je konja pobiral, toda žival je bila težka in cesta nagnjena. Konj se ni mogel dvigniti. Tedaj se je voznik ujezil in začel konja obdelovati z bičem in nogo. Ljubljančani, ki so ta prizor gledali, so bili seveda hudo ogorčeni. Klicali so stražnika, a stražnika ni bilo. Toda da bi bil kdo sirovimi izpulil bič in ga nekajkrat z njim oplazil čez hrbet — to seveda miroljubnim Ljubljančanom ni prišlo na misel. Z menzami in podobnimi prehran j eval-nicami smo v Ljubljani, hvala bogu, dobro založeni. Kakor se vidi, morajo prav dobro uspevati, ker so prav poceni. Ljudje zahajajo vanje rajši kakor v gostilne, ker si pač prihranijo izdatke za pijačo, ki jo je treba v gostilni naročiti. Nekaj pa je v takih menzah vredno opazovati. Nekatere ljudi, ki tam jedo. Sreb-ljejo juho, kakor bi bih sami v sobi, kade kakor Turki, se zadirajo nad postrežnicarni, če ne pridejo dovolj hitro na vrsto in še marsikaj. In po kosilu si snnžijo zobe četrt ure in gredo naposled po možnosti še z zobotrebcem v usrih na ulico. Menda ne bi škodovalo, če bi priredil v Ljuhljani tečaj, kako se jé. če bi se ga udeležili vsi, ki bi ga bili potrebni, bi možak zaslužil že v enem letu lepe denarje. In za Ljubljano bi si pridobil nevenljive zasluge. Nekaj zanimivega se je zadnjič primerilo v boljši ljubljanski družini. Domaia gospodinja je sedela s svojo prijateljico v sobi. Iznenada je začula, kako je nekaj zaropotalo v shrambi. Dandanes vlomi niso nič nenavadnega in se pogosto primerijo tudi ob belem dnevu. Zato je gospodinja takoj mislila, da mora biti kaj takega- Stopila je k telefonu in poklicala policijo na pomoč. In res — preden je minilo pet minut, so bili policisti pred vrati. Gospodinja se je oddahnila. Zdaj se ji ni treba ničesar več bati. Odvedla je policiste pred vrata shrambe in s prijateljico od daleč opazovala, kaj bo. »V imenu zakona, odprite.'« je Za klical mož postave in potrkaj na vrata. Nič. »V imenu zakona . . .« Spet nič. Policisti so se spogledali. Nihče se ni oglasil. Kaj naj store? In sklenili so. da bodo s silo vdrli vrata in zločinca prijeli. Pripravili so se. Ena, dve, tri! Vrata so se na stežaj odprla. Shramba je bila prazn-Okno zaprto. Nikjer sledu za zločinr Pač pa je na tleh ležalo omelo. Omelo. ki je padlo s stene in povzio ropot, zaradi katerega je morala priti p licija na pomoč. Tone B"r Božična razstava slovenskih umetnikov Ljubljana, 15. decembra Ko smo pred 14 dnevi poročali o otvoritvi Goršetove razstave, sano zabeležili zanimiv, pomembni rekord, da ima Ljubljana hkratu tri umetniške razstave. Prejšnjo nedeljo je bila zaključena razstava Luigina Kasimir ja in njegove gospe, danes dopoldne pa so v Jakopičevem paviljonu brez kakšnih ceremonij otvorili božično razstavo slovenskih umetnikov, tako da je rekord spet obnovljeni. Zaradi pičlo organizirane propagande je bij obisk te vsekakor zanimive, kvalitetno pornemb. ne razstave danes nekam majhen, a ne more biti dvoma, da ji bo kulturna Ljubljana v teh kratkih dneh, kar bo odprta, Posvetila največjo pozornost, saj spadajo umetnine prav gotovo v prvo vrsto tistih predmetov, ki naj pri m ose jo ljudem veselja za praznike. Razstavili so Vavpotič Ivan in Rrumo. šantel Henrika. Avgusta ta Saša, Zupan, Pregljeva, Piščenčeva. Se>dej, Slapemik, Maleš, G. A. Ko6, Jakac in Pavlove« in kiparja Loboda in Putrich. tako obsega razstava v celoti 100 sliik in dv0je plastik. Odprta bo do praznikov vsak dan od 9. do 17 ure, vstopnina pa je tako skromna (3.— Dm, za diLiake 1.— Dim), d-a jo bo lahko obiskala vsa množica občinstva, ki ima kaj smisla za snov am je naše upodabljajoče umetnosti Slovenski vokalni kvintet v Zasavju Litija, 15. decembra. Sinoči je prišel v Litijo koncertirat Slovenski vokatai kvintet iz Ljubljane. Odlična pevska petorica, ki jo sestavljajo Trne štifoermik (•!. tenor), MiOan Jug (II tenor), Romam petrovčrič (bariton). Tone Petrovčie (I. bas) ta Artur šulc (II. bas) se je mudila nedavno na zmagoviti turneji po bratski Češkoslovaški, kjer je priredila devet koncertov. Po vrnitvi v domovino pa so prejeli povabilo litijskega Sokola In so sinoči prvič po povratku nastopili spet pred rojaki. Kljub pomanjkljivi reklami se je zbralo v Sokolskem domu mnogo ljubiteljev le. Pega petja iz Litije, šmartna, Ponovič in okolice. tatet je začel s svojim geslom »Zdravo, zdravo!«. Nato pa so se vrstile umetne ta narodne. Z največjo dovršenostjo in lepim prednašanjem so zapeli »Mi— kovo »Jutro«, Prelovčevih »Sedem rož«, Adamičeve »Završke fante« ta »Oženil se bom«. Slikofvito je bil predvajam tudi För. sterjev >Spak«. Našega navzočega doma-čtaa Petra Jereba so počastili s tremi njegovimi skladbami: »O kresu«, »Pisemce« in » Pelin roža« ki so jo morali ponoviti. V posebnem ciklu so nam zapeli prisrčne koroške in druge narodne, med njimi Maroltovo koroško »Te, te, te dobro Poznam«. Marinkovičeva udarna »Na Adri-ju« je zaključila prisrčen pevski večer. Občinstvo je znalo ceniti umetniško Podajanje pesimi in je pevce ves čas hvaležno pozdravljalo. Društveni starosta učitelj g. Ven0 Tauf er jih je v druigem premoru pozdravil na odru, pri čemer so pevci prejeli tudi kite cvetja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 16 decembra: zaprto. Torek, 17. decembra: zaprto, (gostovanje » Celju: »Izdaja pri Novaric). Sreda. 18. decembra: Vesela božja pot. A, Četrtek 19. decembra: Otroci. B. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 16. decembra: zaprto. Torek, 17. decembra: zaprto. Sreda, 18. decembra: Kraljičin ljubljenec. Red Sreda. Četrtek, 19. decembra: Aida. Red Četrtek. Prihodnja premiera v ljuhljanski drami bo štiridejanska drama iz življenja francoskega pisatelja Molièra z naslovom »Molière«. Godi se začasa vladanja Ludoviita XIV. Delo je izredno močno, odrsko učinkovito. V operi bo v soboto zvečer premiera opere »Salome«. Vremensko poročilo. Sneži v območju Alp ta na Balkanu. Nad sev^rno-zapadmo Evropo je ciklon. Visok pritisk z oblačnim vremenom, mestoma s snegom, vlada v ostalih delih. V Jugoslaviji je oblačno povsod. V primorsih krajih dežuje, na severno-za pa dnem in vzhodnem delu sneži. Temperatura se je nekoliko zvišala; naj. nižja Mrzli Vodici — 5, najvišja v Er-cegnovem + 11. Novosadska napoved za darne»: Oblačno, dež v primorskih krajih, sneg v notranjosti. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Z ena v našem kazenskem pravru O tej temi bo predaval danes dne 16. decembra ob pol sedmih zvečer v dvorani mestnega magistrata g. dr. Branko Goslar, Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za to važno in zanimivo vprašanje. , „rs + Naznanjamo žalostno vest, da je gospod SUPAN IGNACIJ ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK., BIVŠI ŽUPAN BREŽIŠKI, IMETNIK REDA SV. SAVE V. STOPNJE itd. danes ob 7. uri po daljšem trpljenju, previden s Svetotajstvi, v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek 17. decembra ob 15. uri na mestno pokopališče v Brežicah. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 18. t m ob 7. uri v farni cerkvi v Brežicah. Brežice, dne 15. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. f Občina mesta Brežic sporoča s tem žalostno vest, da je umrl danes v 76. letu starosti nje dolgoletni župan in odbornik, gospod SUPAN IGNACIJ ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK. EV POSESTNIK V BREŽICAH, IMETNIK REDA SV. SAVE V. STOPNJE. Vestnega in zvestega našega sodelavca in moža poštenjaka bo naša občina ohranila v trajnem spominu. Pogreb se bo vršil v torek dne 17. decembra ob 15. uri na tukajšnje mestno pokopališče. Brežice, dne 15. decembra 1935. Za občino mesta Brežic DR. DRNOVŠEK, predsednik občine. Sreski cestni odbor za srez Brežice sporoča s tem žalostno vest, da je umrl danes njegov dolgoletni načelnik, gospod SUPAN IGNACIJ BIVŠI ŽUPAN MESTA BREŽIC, ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK-IMETNIK REDA SV. SAVE V. STOPNJE. Podpisani odbor se bo trajno spominjal vnetega pospeše-v atei ja njegovih gospodarskih interesov i P tnkaSn^ffr?0 ^j1 V SS6* ^ 17 ' decembra ob 15. uri na tukajšnje mestno pokopališče. Brežice, dne 15. decembra 1935. Za sreski cestni odbor Brežice DR. DRNOVŠEK, načelnik. Urejuje Davorin Ravljen« Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf RIbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskam;-i , »w» Jezerfek. — Za Inaecatnl del je odgovoren Alojs Novak. — sul «