Kveder   Dragotin :
Nekaj misli o krizi v kmetijstvu.
¦ Za fclanašnji čas je potrebno, da se ;vse.naše narocino gospodarstvo, v prvi vrsti kmeiijsivo po'dobro izdelanem na-črtu preuredi ali kakor pravimo danes, ida se zracionalizirj. Na eni strani bi sDnorak) biti potrebam primerno ureje-Ho pridelovanje, jia drugi strani pa pro-tdaja jn. potroŠnja kmetijskih pridelkov in surovin. Le ako tako smoterno ižor-jgariiziramo in sproti reguliramo proiz-ivodnjo, prodajo in potrošnjo kmetijs-Kh. pridelkov, potem še le bo naše ce-lokupno kmetijsko gospodarstvo v jed-mki meri koristno kmetom-prcfdtioen-tom, trgovcem in konztimentom.
!Danes pa organiziranih in zracio-naliziranih poslovnih gospodarskih zvez ined kmeiovalci kot producenii iri t~gov-Ci, ter konzumenti še ni. Je pa zahteva casa, Idase v to svrho čim prej ustvari-|o nova tfdruženja in organizacije, — bTInosno, 'da se ze obstoječa pretirede v lo svrho, — nasproti katerim so ža s\ro-]je gospcdarako delovanje ~in poslovan-fje  bdgovorni:
1. kmetovalri-producenti,
'   2.  prek'uLci-uvozniki  in  izvozniki,
3. konztimenti posebno industrijski.
Prekupci-trgovci Izvozniki in uvoz-
niki pa tudi  potrošači ali konzumenii
bi tnorali biti navedenim organizacijam1
masproti odgovomi za to, da se res do-
1->avlja, kupuje in prodaja pa tudi po-
rosi, k?jer'koli je to mogooe, samo do-
mača roba, domači prideiki.
Vsega tega pa nam prav za prav Le manjka. Povsod v naši državi pridelujc-jp še kmetovald vse pridelke brez sktip-nega načrta, brez navodil in točno for-muliranih zahtev tistih, ki pridelke po-•trebtijejo. Dalje se pridelki prideluje-'jo tiidi brez ob?ira na možnost ali ne-možnost prodaje, brez obzira na verjo ali manjšo potreba raznih vrst* pridel-lcov za "dQmačo potrošnjo kakor tudi za izvoz. Najbolj škodljivo je tudi na-ziranje, ;da pripada kmetijskemu gospo idarstvu samo prideiovanje pridelkov, ne pa tudi organizirana pjiodaja ali doba-va istih koirziimeniom s posredovanjem v to potrebnih organjzacij, ki jih pa do-sedaj se ni.
Vsled tega raorda ne bo krivo, ako trdimo, da je še celokupno kmetijsko -gospodarstvo prepuščeno zgolj bolj na-jdjučju, slepi usodi, ravno zaradi tega, jker se vrši še brcz načrtov, ne^istema-tično, in brez določenega dija. Posebno razpečavanje ali dobava pridelkov kon-zumentom je večinoma še prepušč.ena takim krogom in osebarmwki nimajo sr-"ta ne do kmeta, ne do naroda, ne da
države,   katerim   je   takorekoč   skupnr blagor in napredek vseh  devetabriga.
Le tako si je mogoče razlagati, dai je Kmet s svojinii pridelki izročen vsa-kodobnemu svetovnemu tržnemu po-3ožaju ali takozvani konjunkturi s svo-jimj nestalnimi cenairii v mnogo večji meri, nego je to potrebno.
V naši državi se vsa neurejenost ali» neorganiziranost kmetijskega pridelo-vanja razodeva posebno v tem, da pri-delamo nekateriii pridelkov mnogo pre-več, 'driugih pa, — in teh ni malo, — pa mnogo premalo. Katerih, to bomo vi-deli v naslednjem. Sedanja vsesplošna gospodarska kriza je pa na-še kmetijsko prebivalst\Fo najhtijše zadelo baš s tem, da je povečala silno in popolnoma ne-utemeljeno nesoglasje med cenami za kmetijske pridelke in cenami za indu-strijske izdelke.
Težke in obupne so vsled tega raz-mere, v katerih se*nahaja kmetijsko pre-bivalstvo v nasi državi. Na eno je vendar pri vsem tegi upati. Slabe go-spodarske prilike bodo menda vendar enkrat zdramile tudi širše množice kme-'iijskega prebivalstva v tem smislu, da,>e bodo pričele v resnici enkrat organizi-rati stanovsko-pokiicno v mogočen go-spodarski pa tudi politični činitelj v naši 'državi. Pobudo in začetek v to je 'dal naš sedanji nestran-karski parlament, ki si je nadel pred vsem gospodarske naloge v izvrsitev in v tem pogledu po-sebno še rešitev sedanje kmetijske, go-spodarske krize.
(Dalje prifiocfnjič.)