&

sv,

njNi A'>J

8 nL

!Sfew

k ft^c

.,.Os vi. Do & ^ U”1

**%aša nal«9 a:  |

prebuja in napredi naroda! |
Našnamen: *

dinosti in slogi do cilja! jg

NflR©tDNI VESTNIK

o-  __

*

NATIONAL HERALD.

- 5-

a S Fl

* Največji slovenski <b g ^

* v Zedinjenih drža’

The Lar gest Semi-We< 3,

^ the United States of Ai °

i

00d  GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, ^)REST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CIT r, ua.

63 .-Štev. 63. —

DULUTH, MINN.. THURSDAY. AUGUST 6 , 1914. — ČETRTEK. 6 . AVGUSTA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

»k

*» l*v.

' V %S i

Rl(:H

G„ rt

r, »o'£ je ;:' sej«

s*.s

rCMCUA POSLALA ITALIJI ULTIMATUM

London, Anglija, 6. avg. — Od navadno zanesljive strani se poroča, daje poslala Nemčija Italiji ultimatum. Poročilo si-
ce p ni ofieuejno, toda neverjetno ni. Italija namreč zelo čudno in sumljivo postopa. Med Avstrijo in Italijo vlada velika nape¬
tost, in nič čudnega ne bi bilo, ako bi ta “zvesta” zaveznica, taka vsaj takrat, kadar je Avstrijo potrebovala, izstopila iz trozveze
terse  postayila na stran Anglije.

Več tisoč nemških vojakov padlo v Belgiji.

Pomorska bitka med Anglijo in Nemčijo na Sev. morju.

S mladi

r V°"SL 0 v a a

* J " *Un v _

'Elij

«? ob"tol V 5 lk AHi

dvor, j 1 , 01 S ' M

' nlna  znaia $ 4 .,

ČUSTVENI OB

bl UTH,  Jr.,

V 8 ’ ^OCHETAB, H| W
puesieen,


‘v; vs tanovlitnouj

«»* nfti
^ Se niso pri |
4'ijo v našo sredi
l  bodo zavarovanji,
m rti, tudi lahko J
i. kajti naše druži.
ie dlani kolikor ustij

0  SAM BELGIJSKI ŠVADRON JE POGNAL IN ZAPODIL NAZAJ ŠEST NEMŠKIH ŠVA-
DRONOV. NEMCI IZGUBILI VEČ TISOČ MOŽ NA MRTVIH IN RANJENIH. OSEM¬
STO NEMŠKIH RANJENCEV SO PRIPELJALI V MESTO LIEGE. NEMCI SO PRI
UPADU V BELGIJO PALILI IN KLALI MIRNO PREBIVALSTVO. V ANTV/ERPNU
JE PRIŠLO DO RESNIH PROTINEMŠKIH DEMONSTRACIJ. BELGIJA JE ZA NEM¬
CE KLJUČ DO FRANCIJE. — POMORSKA BITKA NA SEVERNEM MORJU MED
BOJNIM BRODOVJEM NEMČIJE IN ANGIJE. — AVSTRIJA V NEVARNOSTI, DA
SE JI ITALIJA IZNEVERI IN NAPOVE VOJNO.

> SV. i-iauouu

rj«v (Cathollc Order of
KI jr Minn. —Vsakateri,
dopuščajo, da zamore
tih Jednot vzdrževati S
t>l moral postati dlan
kjer bi se marsikaj
Borštnarska društva
• inlk, po katerem vodijo
1/ katerega se lahkoIS
*i»^tuinosti pri društvesl*

:uštvo  sv. Frančiška oonj
i' \ ma  v slovenskem Jerihi
u . sakemu rojaku ui
laiiko zaavTuje*trl
'i,,, $20.00 na mesecu 1
* ,-no 0», » 1000,00  aU L
,. vr i'e vsako četrto w
. Crleason OvoraPjm
Z u  nadal)nap»l“?‘|

■ ftKSM

w*>h*f*

,e„h Kovači, »>

» s*, o* *B

S , K '/nsko^<B
’■ "KM®!,«

Redi> e

20. v»

Z  nedeljo P«' Atj

,„.t,)vi < ivorJ 5ij»a»! t '‘
‘J- l lruSt ' e ZaflA

...e SldV^SjotMA l
,mlno od K uHHi

; ke f "fali
i. a I n °* itfuDo.SiiJi
,L ‘ a za

l' la{ ® on >oglo , LM

■''fin

-  mi & 1  V
'■ A tnW VS*

OasPVff 61?-

Bruselj, Belgija, 6 . avgusta. — (1.38  zjutraj). — Nem¬
ška armada ob Meusi je doživela v Belgiji svoj prvi poraz, ter
izgubila več tisoč mož na mrtvih in ranjenih pri naskoku na
mesto Liege. Belgijci so se vojskovali kot levi, vsak posame¬
zen vojak je bil junak, in po hudem boju so pognali Nemce v
beg. Na bojišču so pustilima tisoče mrtvih in ranjenih, in sa¬
mo v Liege so pripeljali 800 ranjenih Nemcev, in jim tam stre
žejo.

Nemci so začeli napadati, Belgijci so jih hrabro odbijali,
kako junaško so se borili, je najbolj razvidno iz tega, da je
en sam belgijski švadron pognal v beg šest nemških švadro-
nov.

Ved napadom na Liege je general von Emrnich, povelj-
nemške armade ob Meusi zahteval prost prehod skozi
ijo za svoje čete, toda ta zahteva je bila kratkomalo od¬
bita. Nato so začeli Nemci napadati. Belgijci so po junaškem
boju z mešano brigado napad odbili, in noben nemški vojak v
okolišju fortov se ni mogel rešiti.

25,000 Belgijcev premagalo 40,000 Nemcev.

Bruselj, via London, 6 . avgusta.-Dodatno se še poro-

^ da je stalo v bitki v sredo 25,000 Belgijcev proti 40,000
"™cem. Kljub tej premoči so se Belgijci z občudovanja vre
®o hrabrostjo borili in odbili prav vsak napad nemških čet,
fas o se morale slednjič umakniti s krvavimi glavami.

/0  ,* V - KM

'wm
sm

* 3 °$300*° gtoPjlA}

W U >1

%  "i >

Nemci nastopajo z vso brezobzirnostjo.

London, Anglija, 6 . avgusta. — Neka brzojavka iz Am-
jkdama listu "Chromcle” naznanja, da je padlo v bitki pri
^.Belgija 3,500 Nemcev. Poročevalec pravi, da so Nemci
^dib tamošnjega poštarja, ker ni hotel oddati neke brzo-
^ v ke za Nemce m tako izdati svojo domovino. Pred Liege
j^žene nemške čete pričakujejo vsako uro ojacenja. Na
pride nemški prestolonaslednik na čelu armade

"000  mož. •

Pomorska bitka med Anglijo in Nemčijo.

jj- London, Anglija, 6 . avgusta. — Velika pomorska bitka
fGršila, ali se še vrši na Severnem morju med bojnim bro-
Velike Britanije in Nemčije. Tako poročajo brzojavi
*" Oiromcle”.

4i  Weški torpedni rušilec Virago je dobil brezžično br-
0  z  naznanilom, naj bode pripravljen na sprejem

Sik«

ih fazi

10 $*> ypi\.

Wm

!e " cev > oziroma ujetnikov, katere naj odpravi v Sbotley.
L t  lret ia flotila torpedovk je odplula iz pristanišča včeraj
( 0 i a B se vrnila preteklo noč le malo poškodovana. Po-
n ^ 1  nikakor ni mogoče dobiti.

ate riji britske zastavne ladje Amphion, katen^pove-
Podadmiral sir John Jelicco, sta bili neznatno poskodo-

Vojna med Avstrijo in Italijo?

^w 0 n ^°n, Anglija, 6 . avgusta. — Tukaj močno ugibljejo,
Nemčija svoji zaveznici Italiji vojno. V Londonu
° ne bi  vzbudilo posebnega začudenja, in iz Pariza

\  h Ja l°-da j e  Nemčija že poslala Italiji ultimatum.

K 4  tUg T a  laza v nemško-avstrijsko-italijanski situaciji je

%  j^Jtalija pripravlja na vojno z Avstrijo. Radi azijske

POLOŽAJ.

London, Anglija, 6. avgusta. —
Položaj v evropski vojni je vedno,
'bolj zamotan. Radi upada Nemči¬
je v Belgijo, je bila angleška vla¬
da prisiljena napovedati Nemčiji
vojno. Nemčija je namreč s 100,
000 mož brojeeo armado začela pro
dirati skozi Belgijo proti Franciji.
Ker Se je pa izjavila Belgija, da
ostane nevtralna, ji je končno na¬
povedala vojno, ker Belgija ulti-
matuma niti sprejeti ni 'hotela, re¬
koč, da bi bilo to pod njeno čast¬
jo. Pri invaziji v Belgiji so Nemci
zopet enkrat pokazali s. o jo u>li
slavljeno kulturo. Po zavzetju olb-_
mejnega belgijskega mesta Vise
so zmagovalci mesto zapalili in po¬
bijali prebivalce.

To se je pa kmalu maščevalo.
Belgijska armada, ki je stolpila
nemškim četam nasproti, se je dr¬
žala tako dobro, da je vrgla Nem¬
ce na celi črti nazaj. Belgijcem hi¬
tijo na pomoč Francozi.

AVSTRIJA IN SRBIJA.

London, Anglija., 5. avgusta. Ra
di izredno stroge cenzure je težko
dobiti verodostojna poročila o do¬
godkih v Avstriji V Srbiji. Neka
brzojavka iz Niša v Srbiji je javila
listu “Matin’ v Parizu, da so Srbi
zagnali 10,000 mož broječ oddelek
avstrijske armade nazaj. Avstrij¬
ske čete poizkušajo že ne teden
prekoračiti Savo in upasti v srb¬
sko zemljo, toda to se jim do sedaj
še ni posrečilo. Poroča se nadalje,
da je začelo srbsko vojaštvo pro¬
dirati v Bosno in Hercegovino. La¬
konično kratka brzojavka nazna¬
nja še iz 'Srbije, da je general Ra¬
domir Putnik šef srbskega gene¬
ralnega štaba nevarno obolel, in
da je bil njegov sin ranjen v neki
bitki. Drugih poročil iz vojne med
Avstrijo in Srbijo absolutno ni
dobiti.

UPAD V FRANCIJO.

Pariz, Francija, 5. avgusta. —
Stotisoč mož broječa armada Nem
cev prodira iz Lusemburga proti
Franciji. Ena kolona 'koraka pro¬
ti Longwy, osemnajst milj jugo-
zapadno od Lusemburga, druga
proti Villarupt, in tretja proti
Thionville, Alzacija, šestnajst
milj severno od Metza.

POMORSKA BITKA.

London, Anglija, 5. avgusta. —
Iz Tyne brzojavljajo, da se vrši
na 'Severnem morju 'bitka- med
nemškim in francoskim brodov-
jem. Iz Kodanja pa naznanjajo, da
se je neka ruska bojna ladja, baje
“Andrej Pervosvannyi” pri
Aland otokih potopila.

in so sedaj že 10 milj daleč na
nemškem ozemlju. Rusi so zavze¬
li in zažgali nemško železniško po
stajo v Morjemin in Biali, ter raz¬
dejali tirove, da je sedaj železni¬
ška zveza iz Lyk in Johaimisbur-
ga prekinjena.

EVROPA OBOROŽENA.

London, Anglija, 5. avgusta. —
Vsa Evropa je sedaj pod orožjem.
Na eni strani stojita AvstroOgr-
ska in Nemčija, nasprotujeta ji¬
ma pa Rusija, Francija, Velika
Britanija, 'Srbija ter Črnagora.
Angleški ministrski predsednik
zahteva že v drugič dovoljenje
kredita v ogromnem znesku 500
milijonov dolarjev.

BELGIJSKI USPEHI.

Bruselj, Belgija, 5. avgusta. ---
Belgijski vojni minister j? izdal
razglas, v katerem naznanja, da
Belgijci uspešno odbijajo nemško
invazijo. Izgube Belgijcev so v
primeri z onimi Nemcev neznatne.

RARBAJtlZEv NEMCEV.

Bruselj, Belgija, 5. avgusta. —
Bdgijški uradn ;  list naznanja, da
sta dva ti-» raška armadna zbora, 7.
in lO. vdrla v belgijsko provinco
Luettich, in prišla že do fterve,
Peppinster in Remonsehr.nspa.
Nemška artiljerija je na svojem
pohodu obstreljevala majhne
forte.

Luettich, Belgija, 5. avgusta. —
Po večurni bitki so nemško čete
zavzele obmejno mesto Vise.
Zmagovalci so mesto zapah 1 .: in
pobili vse osebe, tudi mirno pre¬
bivalec. Nemci so nastopili s svojo
prirojeno jim surovostjo, narav¬
nost barbarsko. Zapalili so tudi
mesto Argenteau. Stotisoč mož
nemških čet se nahaja na pcCiodu
v Luettich.

WILSON PROGLASIL

NEVTRALNOST U. S.

Predsednik opominja državljane
in inozemce v Zdr. drž., naj ne
kršijo nevtralitetnih po¬
stav.

AVasliington, D. C., 4. avg. —
Danes je predsednik AVilson for-
melno proglasil nevtralnost Zdru¬
ženih držav v splošni evropejski
vojni. Tozadevni proglas se glasi v
izvlečku: “Ker je vojna med Av-
•stro-Ogrško in Srbijo, med Nem¬
čijo in Rusijo, ter med Nemčijo in
Francijo, s katerimi deželami ži--
vijo Združene države v prijatelj¬
skih odnošajih, naznanjajo Zdru¬
žene države svojo nevtralnost. Vsi
amerikanški državljani in inozem¬
ski naseljenci v Združenih državah
so posvarjeni, naj ne (kršijo pro¬
glašene nevtralnosti.”

Državljane Združenih držav, ki
bivajo -sedaj izven mej naše deže¬
le, so bili obveščeni, da naj sami
sebi pripišejo vse posledice, ako bi
se kaj vtikali v vojsko.

Vse v vojno zapletene države
pozivajo svoje “zveste podanike”,
da se naj vrnejo nazaj v domovi¬
no bojevat se. To pa smatrajo ne¬
kateri tudi za. kršenje nevtralno¬
sti, toda mnenja o tem so različna.

AVashington, D. C., 5. avgusta.
— Danes je bila izdana nova ne¬
vtralna proklamacija Združenih
držav v vojni med Anglijo in
Nemčijo.

NOVI ZAPLETLJAJIV MEKSIKI.
VILLA SE LOČIL OD CARRANZA.

VOJSKOVODJA JE PROGLASIL SVOJO NEODVISNOST
OD VLADE KONSTITUCIONALISTOV IN REORGANIZI¬
RA SVOJO ARMADO. AMERIKANCI NAZNANJAJO, DA
JE ZBRAL GEN. VILLA V DVEH TEDNIH 5000 NOVIN¬
CEV TER JIH DOBRO OBOROŽIL.

•J" 1 « kanskih zapletljajev so nastala hoda nasprotja
S?! ^želoma, govorice o nerazdružlj.v. vezi med Av-
? m ni 0  so  Me le prazne marnje. Kratkovidnost av-
Politikov se bode strašno maščevala.

RUSIJA IN NEMČIJA.

Varšava, Rusija, 5. avgusta. —
Ruske predstraže so že prekora¬
čile prusko mejo pri Liyk in Biali,

Bruselj, Helgi'a, 5. avgusta. —
Vlada naznanja, da nadaljujejo
nemške čete s svojim pohodom v
Luettich in da so prišle že blizu
Fienron. Držijo se izven st-dne
daljave fortov, oči vidno je, da se
nameravajo držati toka reke
Mass, in tem potom vdreti v Fran¬
cijo.

Antwerpen, Belgija, 5. avgusta.
— Proti tukaj bivajočim Nem¬
cem so se vršile resne demonstra¬
cije. Ljudje so naskočili nemške
kavarne in restavracije, ter so tu¬
di razbili grb nad vratini nanške-
ga konzulata. Ker policija ni mo¬
gla napraviti reda, je bil progla¬
šen preki sod. Vsi Nemci bodo iz¬
gnani.

BELGIJA KLJUČ.

Bruselj, Belgija, 6. avgusta. —
Od 440 milj dolge severovzhodne
meje Francije pride 250 milj na
mejno črto ob Belgiji in Luxem-
burg. Ostanek, kakih 190 milj,
tvori pravzaprav mejo mej Fran¬
cijo in Nemčijo.

Ta del/meje je dobro zavarovan
z obrambno črto, ki se vleče od
Verduna do Nancy, Epinal, BeP
fort in Besancon. Druga dbram-
bna črta Francozov se razprostira
paralelno od Rheimsa v Ohalons
in Verdun, iz Chalons v Langres,
iz Dijon v Besancon. Druga obram
bna črta se nahaja 120 milj od Pa
riža, prva pa 140 do 200 milj od
glavnega mesta.

ŠTRAJK RUDARJEV.

Kansas City, Kan., 4. avgusta.
—- Šestindvajset premogovih rovov
v Kansas je moralo nehati obrato¬
vati vsled štrajka 3,000 rudarjev,
ki so vsi člani Western Federation
of Miners. Rudarji pravijo, da ni¬
majo pogodbe, pod katero bi dela¬
li, stara je pa potekla dne 31. ju
lija. — Lokalni operatorji in Ber¬
nard Harrigan, predsednik distri-
kta štev. 14, United Mine AVorkers
of Amerika pravijo, da so odložili
rudarji delo vsled nesporazuma.

El 'Paso, Tex., 4. avgusta. —
Potniki, ki so prišli iz vseh krajev
severne Meksike pripovediijejo,
da je gen. Francisco Villa progla¬
sil svojo neodvisnost od Carran-
zove vlade. Villa je začel reorgani¬
zirati svojo armado, ter. je poveril
to nalogo gen. Felipe Angelesu,
bivšemu Carranzovemu vojnemu
tajniku. Kolikor je dosedaj znano,
Carranza o Villajevem odpadu še
nič ne ve.

Iz Aguas Calientes prihajajoči
potniki pripovedujejo, da so 'za¬
htevali konstitucionalisti od tamo-
šnjih inozemskih trgovcev denar.
Kakor se čuje, je zahteval guver¬
ner Alberto Fuentes od Amerikan-
eeVj Francozov in Sircev $500,000
v zlatu, toda te svote ni dobil, ker
toliko denarja v vsem kraju ni.

Amerikanci, ki prihajajo iz' Vil-
lajevih teritorijev pripovedujejo,
da je dobil Villa v dveh tednih
5000 novincev. Oborožil jih je s

puškami, ki so bile najbrže utiho-
tapljene.

Danes ponoči je bila ukazana v
Torreonu mobilizacija vseh Villa-
jevih čet, tako, 'da bode imel zma¬
goviti vojskovodja tekom enega
tedna 25.000 mož v Torreonu na
razpolago. Očividno je, da se pri¬
pravljajo severni vodje na vojno
s Carranzom.

'Saltillo, Mex., 4. avgusta. —
Pogajanja za oddajo vlade konsti-
tucionalistom mirnim potom so se
razbila, ko gen. Venustiano^CIar-
raniza ni hotel sprejeti Carbajalo-
vih predlogov.

Mexico Ciudad, Mex.., 4. avg. —
Provizorični - predsednik Carbajal,
člani kongresa in zastopniki fede¬
ralne armade, so se v Narodni pa¬
lači posvetovali o predaji vlade
konstitucionalistom. Predložen je
bil načrt, naj se poveri generaloma
kostitucionalistov, Obregonu in
Conzalesu, naloga sestaviti voja¬
ško vlado.

PODGANE POVZROČILE

VELIK POŽAR.

Detroit, Mich., 5. avgusta. — V
Langsted department trgovini je
nastal požar, ki je napravil veli¬
ko škode. Povzročile so ga naj¬
brže podgane, ki so se spravile n*,
vžigalice in jih glodale.

NAPADALEC UMOBOLEN.

Pariz, Francija, 4. avgusta. —
Zdravniki so spoznali, da je napa¬
dalec na znanega socialističnega
vodjo M. Jauresa, Raoul Villain
slaobumen, in le deloma, ako
sploh, odgovoren za svoj čin.

VREDNOST VELIKIH

JEZER ZA WISCONSIN.

Madison, Wis., 4. avg. — Koli¬
ke vrednosti so velika jezera za
državo AVisconsin je raz videti iz
zadnjega poročila državne ribar
■sike komisije, iz katerega je raz¬
vidno, da so ribiči po poklicu leta
1913 ujfeli iza 21,722,061 funtov
rib v vrednosti $792,040,44. Te ri¬
be so bile ujete v Michigan in
Sniperior jezeru.

POZOR ROJAKI!

HRANITE DENAR.

Obveščeni smo bili, da je sedaj
zelo riskantno pošiljati denar v
stari kraj. Tudi tvrdka Frank Sa-
kser v New Ahn-ku nam je nazna¬
nila, da pošlje vsakdo denar na
svoj lastni riiziko, za pošiljatve no¬
če biti nobena tvrdka odgovorna.
Toliko v ravnanje, da ne bi mo¬
goče bil kdo ob težko prisluženi
denar.

ŠTRAJKA NE BO.

AVashington, D. C., 4. avgusta.
—Poslovodje zapadnih železnic so
sprejeli predloge zveznega razso¬
dišča v mezdnem boju s svojimi
strojevodji in kurjači. Preteča ne¬
varnost velikanskega štrajka je
tedaj srečno odvrnjena.

NEMŠKI CESAR, AVSTRIJSKI VOJAŠKI ČASTNIKI, RUSKI CAR.

(Nadaljevanje na osmi strani.)

2

SLOVENSKO KATOLIŠKO

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: jOžEF  PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.

I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

II.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II.  Tainik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest Oity, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR_ 1004 Nortlr Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. TVEC, 900 Nortk Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TOR NI C, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa

III.  nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II." porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.

II.' upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’.

IZ NOVE D OMOVINE.

MINNESOTA

Duluth. — V takoizvamem “jun-
gle” so policaji zopet aretovaii več
brezposelnih delavcev, katere je
pa sodnik izpustil na svobodo, pod
pogojem, da odidejo iz mesta. Nek
policaj jih je našel na “jungle”,
ko so tam noeili.

— Kolesca v glavi so se zmešala
nekemu bivšemu učitelju, po ime¬
li Norton, katerega je prijela po
lici j a na ulici. Pravil je, da bode
ustanovil državo, v kateri bodo
delali delavci po dve uri na dan,
da bode poslal ruskega carja v
penzjon, in postavil na njgovo
mesto državnega tajnika Bryana.
Za svojga najvišjega predstoj¬
nika pa je postavil predsednika
Združenih držav. Wilsona, ki je
po njegovem mnenju,v vseh ozirih
najbolj zmožen človek na svetu.
Možakarja so poslali, kamor spa¬
da — v opazovalnico.

— Zadnjo nedeljo so imeli Hr¬
vati in Srbi v Gary slavnost raz¬
vitja nove zastave. Nastopilo je
več govornikov, ki so ostro bičali
postopanje Astrije proti (Srbiji in
vojno v obče. — V angleških tu¬
kajšnjih listih tudi čitamo vest,
da zbira bivši avstrijski poročnik
Magdič Srbe in Hrvate, ter da
odide z njimi v Srbijo »a vojno
proti Avstriji. Kakor pravi, bode
zbral 1000 vojnikov.

-— V našem uradu so se zglasili:
rojak Mihael Špehar iz New Du-
lutha, vrnivši se iz bolnišnice do¬
mov k svoji družini. Podvreči se
je moral težki operaciji, ker je po¬
nesrečil pri delu. Zdravstveno
stanje se mn je obrnilo na boljše,
želimo mu kmalošnjega popolnega
. okrevanja. — Na povratku v Jo¬
liet, 111., je prišel v naše uredništ¬
vo rojak Anton Hrovat, importer
star okra jsik ega brinjevca, s svojo
soprogo. Bila sta na obisku na Ely.

Aurora. — V starosti 36 let je
umrla tukaj članica S. N. P. J.
Mrs. Marija Zupe«. Ostavila je ža¬
lujočega soproga in štiri nedorasle
otroke. Pokopali smo jo dne 27.
julija, na zadnji poti so jo med
drugimi spremile tudi sosestre
društva Zvezda štev. 111. S. N. P.
J., ki so darovale krasen venec.
Pogrebnega sprevoda so se tudi
udeležili člani drugih društev. Na¬
grobni govor, ki je vse zelo ganil,
je imela predsednica društva. Ve¬
čen pokoj umrli!

Buhi. — Kakor-se čuje, name¬
ravajo Butler Brothers, ki imajo
pogodbo za Dean rudnik, znižati
plače .svojim delavcem. Pravijo,
da bodo odslej naprej oni ttelavci,
ki so zaslužili dosedaj na dan od
$1.75 in $1.50, dobivali samo $1.50
odnosno $1.25 na dan. Družba je
zagrozila, da bodo odslovljeni vsi
oni delavci, ki s tem znižanjem
plač niso zadovoljni. — Tako se
tedaj postopa z delavci, ki se mo¬
rajo mučiti za druge, dobijo pa

komaj toliko plače, da se preži¬
vijo.

Chisholm. — Zadnjič je priob¬
čil Narodni Vestnik notico, da po¬
trebuje Leonard rudnik 500 de¬
lavcev. To je pa, resnici na ljubo
rečeno, navadna kapitalistična laž.
Družba samo vabi delavce, da bi
potem lahko z njimi postopala, ka¬
kor se ji ljubi. Povedati moram tu
di, da je 'komipandja zahtevala za
mestne delavce plačo $2.00 na dan,
mesto $2.50 za ošemumo delo.
Predlogu za znižanje plač je bil
tudi naklonjen rojak Jakše, 'ki je
predlagal, naj se plačuje mestnim
delavcem 25 centov na uro. Splet¬
ke kompanistov in njihovih pri¬
stašev se pa niso posrečile, mest¬
ni delavci imajo sedaj zopet po
$2.50 na dan plače.

— Pretekli teden je nameraval
vodovodni odsek upeljati kontra-
ktni zistem za delavce, ki so upos-
leni pri kopanju jarkov in pola¬
ganju vodovodnih cevi. Delavci
pa s tem niso bili zadovoljni, in so
zaštrajkali. Dosegli so, kar so za¬
htevali, in sedaj dobivajo zopet
po $2.50 na dan.

— Breizposčlnih delavcev tukaj
in v okolici začasno ni ravno veli¬
ko, ker so si morali poiskati za¬
služka po drugih krajih. Zato je
tudi dolgčas raznim znanim pri¬
ganjačem.

— Rojak Steve Zgonc je dobil
od avstro-ogrskega konzula v St.
Paul, Minn., Edgar Prochnika, ne¬
kak poziv, naj naznani vsem slo¬
venskim “podanikom”, da se mo¬
rajo iti borit za svojo “domovi¬
no.” Rojak Zgonc je mnenja, da
se bode temu pozivu odzvalo bore
malo rojakov. Nekateri tukajšnji
(Slovenci so dobili brzojave iz sta¬
re domovine od svojcev, v katerih
jih pozivajo, naj ostanejo v Zdru¬
ženih državah.

— Mary Kuzma je vložila tožbo
zoper mesarja Josipa Karl, in zah¬
teva odškodnino v znesku $5000.00
V odškodninski tožbi navaja, da
je pred meseci padla pred tožen-
čevo prodajalno čez neko vrv, ter
se pri tem hudo poškodovala. Ob¬
ravnava se bode vršila v Virginiji
14. avgusta.

Ely. — V nedeljo je umrl 10.
mesecev stari otrok zakonskih
Turk. Pogreb se je vršil v pone¬
deljek na katoliško pokopališče.
Staršem naše sožalje!

— Rojakom se priporočam, ako
se hočete kam peljati. Na zahtevo
je na razpolago avtomobil. Za ce¬
no vožnjo se je zglasiti pri Frank
čerček, slovenskemu brivcu na
Ely, Minn. (8—24.)

Eveleth. — V ponedeljek je od¬
šlo od tukaj okoli 100 Srbov, za-
posljenih v Genoa rudniku; odšli
so v vojno klat in morit. Čuje se
tudi, da je naš rojak Matt Ko¬
stanjšek tako navdušen za vojno,
da “mobilizira” svoje rojakč.

NARODNI VES TNIK

— Volitve na odpoklicni poziv
tukajšnjih kapitalističnih prista¬
šev za župana Cleasona in komi¬
sarja, našega rojaka Birne e, se
bodo vršile najbrže dne 25. avgu¬
sta, Rojake poživljamo, naj pri vo¬
litvah glasujejo po svoji vesti in
prepričanju, drugače se zna ures¬
ničiti to, s eimur vas kapitalistični
pristaši plašijo, namreč, da bodo
davki' zvišani v vašo škodo. Za¬
pomnite si, da ima pri tem največ-
ji interes kapitalistična družba,
ker mora ona plačevati 83% dav¬
ka, vi pa samo 17%. Ako se date
zapeljati, zna nastati ravno nas¬
protno razmerje. Pozor tedaj!

— V tukajšnjem poštno-hranil-
ničnem uradu nalagajo največ de¬
narja Skandinavci. Za temi pride¬
jo Finci, potem Slovenci in končno
Lahi. Povprečne hranilne vloge
inozemcev znašajo po $208.

Gilbert. — Petit rudnik, last
Republic Iron & Steel družbe, je
zaprt. Družba naznanja, da je za¬
prla radi slabih časov, da pa se v
rudniku zopet začne obratovati,
čim se izboljšajo razmere.

Grand Rapids. — Tukajšnji sa-
loonarji pošiljajo okoli okrožnice,
v katerih se zahteva, da se iizpre-
meni zakonodajnim potom ukaz iz
leta 1855, da se v indijanskih te¬
ritorijih, oziroma bivših, ne sme
več prodajati opojnih pjiač. Kakor
znano, so ternperenčniki to staro
postavo izgrebli, in zahtevajo, da
se ne sme prodajati pijač v kra¬
jih, kjer so bili prej indijanski
teritoriji. Indijancev seveda ni
več, toda temperenčniki se držijo
onega dogovora in hočejo posta¬
viti velik del države Minnesota na
“suho”.

Hibbing. — Od 13. do 16. avgu¬
sta se bodo vršile tukaj velike
slavnosti, v proslavo 21. obletni¬
ce ustanovitve te občine. Slavno¬
sti priredi tukajšnji avtomobilski
klub.

-— Poziv na pobijanje podgan,
ki so, kakor znano, zelo nevarne
razširjevalke nevarnih nalezljivih
bolezni, je že imel precej uspeha.
Za repe pobitih podgan so razpisa¬
ne posebne nagrade.

Two Harbors. — Pri delu je po¬
nesrečil tukaj rojak Anton Lah.
Padel je pri nalaganju rude precej
globoko, vendar pravijo zdravni¬
ki, da poškodbe niso nevarne in
da bode okreval.

Virginia. — -Pomožni šerif Moi-
lan, ki je s pomočjo 60 okoliških
farmerjev iskal pobeglega Henrv
Wuoir-ja, ki je ustrelil dva svoja
otroka, je našel morilca v pone¬
deljek mrtvega v gozdu. Končal
se je sam s samokresom. Kakor
ljudje pripovedujejo, svojega
strašnega čina ni izvršil v pijano¬
sti, ampak v hipni blaznosti. Po¬
tem je skoraj gotovo uvidel, kaj
je storil, in se ustrelil.

MICHIGAN.

Bessemer. — Iz neznanega vz¬
roka'je nastal v Geneva rudniku,
last Oliver Mining družbe požar,
vsled česar je izgubilo mnogo de--
lavcev delo. Požar v rudniku je
pa že pod kontrolo, da je tedaj
upanje, da po ognju prizadeti de¬
lavci ne bodo preveč oškodovani
na zaslužku, in da boe rudnik
kmalu zopet odprt.

Iron Mountain. — V Trades rud
miku je zaštrajkalo okoli 100 ru¬
darjev, ki zahtevajo krajši delav¬
ni čas in višjo plačo. Družba je
ukazala zapreti rudnik do časa,
dokler se delavci prostovoljno ne
vrnejo na delo pod starimi pogoji.

OHIO.

Youngstown. — Delavske raz¬
mere so tukaj zelo slabe. Dela se
komaj od tri do štiri dni na teden.
Za enkrat seveda še ne svetujem
nikomur sem hoditi. — Pred krat¬
kim se je ustrelil tukaj rojak Fr.
Tarnič. V stari domovini zapušča
ženo in dva ali tri otroke. Spadal
ni k nobenemu podpornemu dru¬
štvu.

Cleveland. — Okraden je bil ro¬
jak Fr. Spreitz na ulični kari za
$17.00 in nekaj znamk.

— V ponedeljek, dne 27. julija
je umrl v Lakeside bolnišnici John
Škulj, stanujoč na 062 E. 64th St.
Ranjki je bolehal več tednov na
neznani bolezni. Pred par tedni je

bil operiran. Ranjki je bil rojen v
Adamovem pri Vel. Laščah. Tu je
bival 13. let. in vodil grocerijsko
trgovino 8. let. Pred 6. meseci je
kupil trgovino s čevlji od Antona
Kauška. Zapušča soprogo in pet
otrok ter mnogo sorodnikov.
Zdravniki so upali, da se mu povr¬
ne zdravje in so mu skušali življe¬
nje ohraniti s tem, da so nekemu
Fr. Kral vzeli % galona krvi. Žal,
da je bil poskus prepozen. Naj v
miru počiva!

ILLINOIS.

Peoria. — Delavske razmere so
silno slabe postale. Dozdaj smo še
nekaj dobro delali, pa zdaj je kar
nekam počasi začelo “ronati”.
Dragi mi Slovenci, vam ne svetu¬
jem semkaj, dokler se na boljše
ne obrne.

— Dne 15. julija sta se poročila
Marija Kužnik, doma iz žužem-
berške fare, in Janez KočeVar, do¬
ma iz Starega Trga na Notranj¬
skem. Bilo srečno!

WEST VIRGINIA.

Ridgewood. — Dne 27. julija se
je poročil Mihael Pavlič iz Nove
vasi pri Blokah z gdč. Frančiško
Ivržič iz Cerknice na N Kranjskem.
Poročil se je tudi A»r. Žnidaršič
iz Cerknice z gdč. Ano Servel od
Sv. Vida pri Cerknici. Čestitamo!

C0L0RAD0.

Pueblo. — Dne 23. julija je
umiri John Vodopich, znani gostil¬
ničar pri Zine topilnici. Bolehal
je že več časa na želodcu in stanje
se mu je tako poslabšalo, da so mu
zdravniki svetovali operacijo. To
je srečno prestal, toda čez par dni
so nastale druge komplikacije, ta¬
ko da je moral podleči. Pokojni
zapušča žalujočo soprogo in pete¬
ro iiedorastlih otrok. K zadnjemu
počitku ga je spremilo dr. Sv. Tro¬
jice. Počivaj v miru!

—• Joe Jenko, 17!etni delavec
se je ponesrečil, ko se je vračal do¬
mov. Da bi preje prišel domov, je
šel na neki tovorni vlak iiz kate¬
rega je na nek način padel pod
kolesa ter našel takojšnjo smrt.
Bival je na 56 f Stanton Ave. P.
v. m.!

Leadville. — Novozgrajena ru-
dotopilnica je začela obratovati s
pičlim številom delavcev. Rojakom
tedaj ni svetovati, da bi hodili
semkaj dela iskat.

POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI-
KANSKO CESARSKO
KRONO.

Zgodovinski spis.

Priredil za “N. V.” Milutin.

(Dalje).

Čakali smo dolgo, toda dobili
nismo ne vodnika in ne dovoljen¬
ja; z New Orleansom tedaj ni bilo
pič. Obrnili smo našo ladjo proti
severovzhodu, se vozili v isti smeri
in prišli po polnoči zopet v nek iz¬
liv. Čakati smo morali jutra, kajti
naprej nismo mogli, ker ni bilo
več provijanta in pitne vode. Za¬
čelo je močno deževati, in sedaj
je zopet vse sililo na krov; ljudje
so lovili v klobuke in razne posode
deževnico, da potolažijo hudo že¬
jo. Ko se je začelo dne 4. julija
daniti, smo oddali dva strela za
silo.'Čez kako uro sta prišli dve
barki in čoln z vodnikom .Izvede¬
li smo, da se nahajamo v zalivu
Mobile, ob izlivu reke Alabama.

■Sedaj so se zopet začela poga¬
janja radi izkrcanja, česar nam pa
niso dovolili, dokler ne pride po¬
velje iz M oblile. To je k sreči kma¬
lu prišlo z naznanilom, da uživamo
kot v potrebi se nahajajoči brodo¬
lomci pravico do gostoljubja. Na
našo ladjo je prišel' vodnik, in dne
4. julija smo po sedemdnevnih
blodnih vožnjah pristali v prista¬
nišču v Mobile.

Tukaj so oblasti Združenih dr¬
žav že ukrenile vse potrebno za
naš sprejem. Ker se Mobile naha¬
ja še v okraju rumene mrzlice, za
iz juga prihajajoče ni nobene ka¬
rantene. Za to pa nas je pričako¬
vala vojaška komisija, ki je za¬
časno zasegla parnik “Tabaseo”
in potem odredila izkrcanje, ker
na krovu radi prenapolnjen ja ni

bilo mogoče izvršnti razdelitve mo-
|žtva. Najprej so izstopili častniki,

ter se postavili na prostornem tr¬
gu po narodnostih v skupine. O-
rožje so morali oddati; potem so
prišli vojaki, mož za možem, ki je
moral vsak iti k svojemu častniku
in oddati orožje, katero so zložili
zadaj za vsako skupino na kup.
Sedaj smo šele izvedeli, da je bilo
na parniki 499 mož. Ko smo se
postavili v vrste, nam je naznanil
pristaniški kapitan:

“Po splošnem pravu za brodo¬
lomce vam dovolimo azil. Sedaj ste
v Združenih državah, ne več kot
vojaki, ampak ljudje v potrebi;
zato smo vam odvzeli orožje. Za¬
časno bode mesto skrbelo za vas.
Kdor dobi službo, ali hoče oditi iz
naše države, lahko zopet dobi orož
je pri pristaniškim inšpektoratu.”

Francoze in Meksikance so spra
vili v vojašnice; nas iz Avstrije
so pa tamkaj naseljeni rojaki zelo
lepo sprejeli. Komaj je končal pri¬
staniški kapitan svoj nagovor, so
nas že obkolili in nam ponujali
svojo goistljubnost, da smo bili v
resnici v zadregi, katero vabilo
naj spfejimemo. Po triletnih vednih
naporih so nas sedaj čakali brez¬
skrbni dnevi, dnevi potrebnega
miru in odpočitka.

Dne 5. julija dopoldne je pokli¬
cal podpolkovnik Tourniere avst¬
rijske častnike k sebi — stanoval
: pri nekem francozikem bankir¬
ju — da nam izroči odpravnino za
trideset Avstrijcev. Tekom dopol¬
dneva smo šli dvakrat k njemu,
toda 1  nikdar ga nismo dobili, pove¬
dali 'so nam, da je pri braziljans-
kem konzulu. Ker smo vedeli, da
so naši ljudje v do;>r : h rokah, ga
sti dan nismo več iskali. Zvečer
smo izvedeli, da je dal nabiti To-
irniere naborne pozive :n da sku-
; a dobiti prostovoljce za cesarsko
o r a z i 1 j ans k o a rm ad o.

Drugi dan, dne 6. julija, smo se
podali v naborno pisarno, ter tam
že našli podpolkovnika, ki nam je
ves vesel naznanil, da je dobil že
300 mož, večinoma Francozev in
Meksikancey, ter nas vabil, da naj
vzamemo nadavek in poizkusi¬
mo svojo srečo na daljnem jugu.
Zahvalili smo se mu prav lepo m
ga naprosili, da nam naj izroči
odpravnino za Avstrijce. Mož nas
je prosil, naj ga počastimo opol¬
dne, ker se dajo talce stvari pri ko¬
zarcu dobrega vina najlažje ure¬
diti.

Prišli smo ob določeni uri, toda
podpolkovnika zopet nismo dobili,
ampak njegovega gostitelja, ki
nam je v najoljudnejših tiradah po
vedal, da gospod podpolkovnik ni
ma več denarja! V zadnjem času
smo 'doživeli že toliko presenečenj,
da nas to poročilo ni preveč raz¬
burilo. išii smo na policijo, da do¬
bimo vsaj za moštvo nekaj denar¬
ja. Pomagalo pa ni veliko. Pod¬
polkovnik Tourniere je izdal de¬
nar za nadavek za nove prostovolj
ce, in je obljuboval, da bode iz¬
posojene zneske povrnil, kakor hi¬
tro mu povrne braziljanska vlada
njegove stroške. Ker pa nismo bili
zadovoljni s tem, je napravila po¬
licija kratek proces, ter mazamnila
podpolkovniku, da s svojimi pro¬
stovoljci ne sme oditi prej iz Mo¬
bile, dokler se ne poravna z nami.
Posredoval je njegov gostitelj; ta
je ponudil 100 dolarjev, in ta zne¬
sek smo končno tudli sprejeli ter
ga razdelili med možtvo.

6. julija smo se obrnili na avst¬
rijskega podkonzula in mu ofici-
jelino naznanili, da se nahaja v
Mobile 30 Avstrijcev s šestimi čast
niki. Naprosili smo ga, naj poizve
pri avstrijskem poslaniku v Wa-
shingtonu, če nas more in hoče v
imenu svoje vlade prevzeti. Od¬
govora dolgo ni bilo. Naši rojaki
so že izgubili vsakatero upanje, da
se bode avstrijska vlada zavzela
za nas, zato so na lastno pest za¬
čeli skrbeti za nas. Vsem onim, ki

so hoteli ostati — bilo je 18 mož_

so v kratkem 'času preskrbeli služ¬
be, za nas častnike im ostalih 6
mož so pa napravili kolekto. Do

julija so zbrali ze toliko skupaj,
da nam ni bila zasigurana samo
piosta prevožnja v Evropo, ampak
tudi še nekaj za preživljenje.

(Dalje prihodnjič).


GUualit v in it
Every Minut,..

JAY W. ANDERSON, zastopnik

352 WEST MICHIGAN ST.

za  Duluti.

■ elephone Gra

and %

BUSH, zastopnik za Virginia, M

inn.

ITi

KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘“NARODNI VESTNIK
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, F ;
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

r

Najgotovejsi zaslužek

je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najbolj
naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ima:?
domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vas :;e
briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpori
in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti, vi
imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar storile
je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vred ;,
če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo farme.

Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je pri¬
pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth k
Iron Range železniška kompanija je vstanovila že
več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis con:
ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 na¬
prej na lahka odplačila. Pišite za podrobnosti v
slovenskem jeziku na:

L. B. ARNOLD, Land

110 Wolwin Building

Duluth, Minn.

SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI S*
RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI' >
CU, VSTANOVLJAMO JIH.

VAŽNO ZA ROJAKE.

Kdor hoče imeti dobro narejeno
obleko naj pride v mojo krojačni-
co. Imam mnogo vzorcev vsako¬
vrstnega blaga, da si lahko vsak
izbere. Cene primerne za delo jam¬
čim. Imam v zalogi -tudi vsakovrst¬
no opravo.

F/ank Žagar.

■krojač im trgovec,
Chisholm, Minn.

V založbi Narodnega Vestnika je ^

DELAVSKI

ODŠKODNINSKI ZA#

ZA DRŽAVO MINNESOTO

(Minnesota Worlmen s Comfensation

Act)

Cena 30 Centov

Navodila kako

postati dr

Cena 15 Centov


\t

v "

l* w

roi^oietuh uje

> 3 e d

A« „ ga , al . V

c-;.'.'

1  „ S° l,#'

■ d V 11  q i«' 1 -
zoP et _. e č&. 9 -.\.  s

■  ” ie ’ „žkod°
> osK .,mrl.

^V 1 jS r0Šl{

baje ' S1

'ihV B elda- V°;

»od golico f

'> d °WV^Že23

*!Zi*>!*&»*

cevi.

NaP e

vse

va

okoli .
Gorje-
v 60 1

n»P rar,;

K ” n

iA/jo se

pdlio®- 1 p  uda
' F  3. julija je_ Ll

«*£**£**

;  grastneBh

ter  *a uzg ala ' Iv ‘

rt ter .° ie  zgore
’ -polD, J 7

F  ikron,

Iz Ril

I -aša 3000
• na 1000 K. ..

f:  predpardnenjez

Sl posestnika Val. <

J*h.i ku  gospodarsko
S očeta. Poslopje 1
‘ \adalje so zgoreli sti.
*" škoda znaša
JL n i’ bil zavarovan,
•■-s-kim je štiriletni Alb)
jjjjji kozolec svojih ■
r.Tviči blizu Ljubljane.

jpji i  vžigalicami. K
u : h poln sena je zgorel
' Velika nesreča. Iz K
pijejo: V ponedeljek, dni
(je i? vozil po laneovškei
ttičnje okrog 20 let stai
Hfot po domače Gromov
pri Lescah. Splašil se mi
no dancu in nesrečni fa

e! tla, pri čemur se ji
Kil je liude poško-dbe
idoval, da je obležal m
t obrazu, kakor tudi vi
1 poškodb. Na lice mest
Hovljiški okrožni zdra
lw * s  ' n  ga obvezal za si:

?a  Popeljali na voz
V 2 bode težk o dkrevi
, Zlsel > 70 let stari
p K terjevalec Varl,
. f® pri  branju ko se
gostilne na Pri
•-‘ zveznega mostu i,
^ t ‘f avit h Proti domu
rTif, 0 2ase h da se j e

»«skaWi StrUg0
::  noC V ^ ogno  razi]
kvišku. Ker

p Som ihot " 0 ^° ‘

kto* ? 20rela - 5

1011  Kovak
Sta  dekla ’ P0d(>,,

i;;>' 4; * e . r  'i

^alu, , k  la  ^ di

i

ja«

|Ja!a

lar %h

>je Ln »? a b

zdeC 0jstri i'

'til

Sc eti D(
in


a. p ! e r Royi 1  Je

r Pa Jsa r  iV kfl  rti

>Wi° Jebaj

"Pravu a v  z.
se

v se

s ta.

- >or

bl ai

da

Je-ki

Je


trsu-

ni H

Ži vl

P

f 0 d ? t jje 8  ^r.

^ f ai ^ le U. Tt

sa >=e

. C b'V;

i %  rkrx  ■ ,


d ’ der


»c


to i m,


6. » v

,-gusta, 1914.

NAKOUNI VESTNIK

Iz stare domovine

kranjsko.

v Icon^ 111-2  i e  P rišel Josi 'P Arko >
v  c  v Ribnici št. 3.
r f vlaka skočil. 15. julija je sko-
Z ,. ;  pomočnik Ant. Berčič iz
t’ ars v  vl ai ?a  321etni, slaboumni ki-
**  Loke med Žirovnico in Les-
^'^'Vljali so ga v bolnico. Berčič
<a "!' te 2 ,jj 0  poškodoval. Vlak so u-
^.di da so dali težko poškodo-
zopet v kupe.

' Scntna nesreča. 9. julija je zle-
, devetletni bajtarjev sin .Janez
26  iovič iz Koritnice na češnjo cer
Jel ž nje. Padel je na špičast kol

se  tako poškodoval na vratu,
J ie  drugi dan umrl.

Obesil se je. V Koroški Beli se
• 0 besil tovarniški -delavec Jernej
focjanec baje vsled slabih gmot¬
nih razmer.

Vodovod na Beldu. Vodovod za
Ble d in blejsko Okolico gTe  hitro
jč r0 k. Položenii je že 23 km vodo
. tnih cevi. Napeljana je voda na
B pd v vse vasi okoli jezera in
Spodnje in Gornje Gorje. Na Ble-
d |, je inštalacija že v 60 hišah go-
lovil. Vodovodne naprave se izvr-
Snieio Še za Ribno, Koritno, Selo
Podhom.

' Požari. 3. julija je udarila stre-
la v  kozolec posestnika Ant. Gre
grelca v Hrastnem, občina Št
Rupert, ter ga užgala. Kozolec, ki
je bil poln, je zgorel. Ško¬
da znaša 3000 kron, zavaroval
B ina pa 1000 K. — Iz Litije poro
eajo: Pred par dnevi je zažgal tri¬
letni sin posestnika Val. Goršeta v
Dragošku gospodarsko poslopje
svojega očeta. Poslopje je pogore¬
lo. Nadalje so zgoreli štiri voli in
vse seno. Škoda znaša 5000 K.
Gorše ni bil zavarovan. — Pred
kratkim je štiriletni Albin Pleško
zažgal kozolec svojih staršev v
Plešivici blizu Ljubljane. Otrok se
je igral z vžigalicami. Kozolec, ki
je bil poln sena je zgorel.

Velika nesreča. Iz Radovljice
pišejo: V ponedeljek, dne 20. juli¬
ja je vozil po lancovškem klancu
žaganje okrog 20 let stari kmečki
^ fant po -domače Gromov iz PIraš
Fpri Lescah. Splašil se mu je konj
I'po klancu in nesrečni fant je zle-
jTtei na tla, pri čemur se je tako po-
\  Dobil je hude poškodbe po glavi
škodoval, da je obležal nezavesten.

[ h obrazu, kakor tudi več notran-
I jih poškodb. Na lice mesta je došel
radovljiški okrožni zdravnik dr.
|>Tov£s  in ga obvezal za silo. Zvečer
so  ga prepeljali na vozu domov.
Kuž bode težko okreval.

Zašel je 70 let stari vpokojeni
davčni izterjevalec Varl, doma iz
| . an ' ;a  pri Kranju ko se je vračal
I k  neke gostilne na Primskovem.
[ železnega mostu je hotel ob
| Kokri zaviti proti domu, a je pri
zašel, da se je prekucnil
i v  globoko strugo Kokre in obtičal
j “a skalovju z mučno razbito glavo
ja nogami kvišku. Ker ga drugi
aa  le še ni bilo domov, so ga do-
*aei šli iskat in našli mrtvega v
0 R . Zapušča vdovo in več ne¬
ljubljenih otrok.

°polnoma dozorela. Zaradi raz
s f  deli 'ktov že večkrat predkaz-
J’ 3113  Postopača Leopold Pajsar
« Anton Novak, podomaee “Fi-
B " s *- a  delala zopet nekaj ted-
krl P ° koro  P r l ljubljanskem o-
!jar' Gem s ? ldaadu - Ker sta pa čev-
l ar _ ja ’ a °ju dali v čevljarsko de-
Ja  ’®°' K° sta bila te dni izpušče-
’ Sa  kmalu, ko sta bila prosta,

rajala

usnje in ščetine pri dveh

Ln mo i s brih, in ker se je
“azn t ° ] zdek)  sumljivo, sta zadevo
- ani a  Policiji, ki je napravila

lov

ter Novaka ujela in are-

Wi d V Pa ^ jo je baj*e pobrisal
d a sf  Gorenjski. Dognalo se je,
k 0  i 8  J Se  pokradla v zaporu. Ka-
Di, 1  !! a  ‘ s P r avila blago ven, ni
ti ' * 0T ^k se neki še hoče šalr

Vm^i, da  je usnje dobil v
g ; el ‘emu.

jv lo. julija popoldne si

^S S ? reWdn  ik Fr. Habicht
Trg,,}' /n 'ljenje s tem, da se je
*o s,. i r '° f  tržaški brzovlak. Zgodi-

P°stavfl i? Da ViŽU ' Habicht se  i e
z# Wjv, vl ' a J proge ravno nasproti
% mp a  . Suva i a - Bil je po-pol-
? a  uiisj}- len ln  kar uič ni izdajalo,

iiŽ a i J lla  samomor. Ko se je pri-
% J Z0?lak > je Habicht položil
*ojo Sl ,? ei0 na st ran, je dal vanjo

f imel Wn ° l ! r ° in denar > kar " a
4 otu , l )ri se bi, ter se z enim sko¬
del

P°d stroj in bil seveda
‘“ rtev ; Stroj mu je šel čez
%ll! 1 a , trikl ‘ at  prevrgel in ga
tta ilb  30 metrov daleč. Se¬

veda je bilo telo popolnoma raz¬
mesarjeno. Tu so ležala jetra tu
led\ ice, kosti so vse polomljene,
glava je pobita, le obraz je ostal
nepoškodovan. Kaj je vzrok sa¬
momoru, še ni znano.

»ankcijonirana deželnozborska
sklepa. Cesar je sankcijoniral na¬
slednja deželnozborska načrta: 1.
Načrt zakona v zadevi izpopolnit¬
ve in spremembe zakona z dne 15.
septembra leta. 1877., s katerim se
dovoljuje okrajnima cestnima od¬
boroma v Senožečah in v Postojni
pobiranje mitnine na reški cesti: 2
načrt zakona, s katerim se izpre-
minja in izpopolni zakon z dne 31.
julija 1884 in s katerim se dovolju¬
je okrajnim cestnim odborom v
Ložu, Logatcu in Ribnici pobiranje
mitnine na cesti, ki vodi iz Rakeka
preko Bloške police in od tu na eni
preko Nove vasi in na drugi strani
preKo Loža v Rabno polje do hr-
vatske meje.

Nevarnega tatu prijeli. 161etni
delavec Mihelič iz Ljubljane se je
že od začetka meseca junija brez
dela potepal po mestu in po okoli¬
ci in je živel večinoma od tatvin.
5. julija med 12. in 3. uro popoldne
je 'zlezel skozi okno v zaprto sta¬
novanje hišne posestnice Marije
Gnezda na Krakovski cesti v Ljub
ljani in je ukradel tam posrebreno
uro-budilko, srebrno verižico in ne
ki zapisnik za železničarje. Vse te
stvari je ponudil v nakup ženi ne¬
kega železničarja za 3 K 60 v. Ko
je železničar videl . zapisniku raz¬
ne notice železničarja, ga je vpra¬
šal, kje je dobil zapisnik. Mihelčič
mu je odgovoril, da ga je dobil po
očetu. Ko so mu začeli groziti s po¬
licajem, je ponudil vse stvari za
eno krono. Končno pa je zbežal s
pripombo, da gre sam po policista.
8. julija je zlezel skozi odprto okno
v stanovanje nekega bančnega u-
radnika na Trnovskem nasipu ter
ukradel več stvari, ki jih je potem
ponudil v nakup nekemu starinar¬
ju. Od 6. do 11. julija je ukradel
Mihelčič v Zelarski ulici nekemu
polnočnemu uradniku dva para
čevljev, 11. jul. neki hišnici v Dal¬
matinovi ulici celo moško obleko.
Dne 8. julija se je Mihelčič vtiho¬
tapil v nezaklenjeno stanovanje
nekega tramvajskega kondukterja
v Gledališki ulici ter ukradel zla¬
to verižico za uro,, srebrno športno
verižico, zlato zapestnico in dva
zlata prstana. Te stvari so deloma
še pri njem dobili. Najbrže pa je
izvršil še več drugih tatvin. Izro¬
čili so ga deželnemu sodišču.

Izpred deželnega sodišča. Dne

14. julija popoldne se je moral za¬
govarjati pred deželnim sodiščem
v Ljubljani delavec Fr. Rupar iz
Blok zaradi hudodelstva po § 64.
kaz. zakona. Razprava je bila taj¬
na. Obsojen je bil na eno leto ječe,
v katero so mu vračunali preisko¬
valni zapor od 30. junija do 10.
julija. V razlogih obsodbe se nava¬
ja, da je Rupar dne 29. juinija v
Domiceljevi gostilni v Rakeku, ko
so se lazgovarjali gostje o presto¬
lonaslednikovi smrti, rekel: “Kaj
mislite, da bi bilo kaj boljše, ko
bi živel!” Rupar se je zagovarjal,
da je bil pijan, vendar se pa o po¬
polni pijanosti na podlagi izpo¬
vedb prič ne more govoriti. Obte-
žilno je bilo, da je besede ponovil,
olajševano pa to, da je bil res ne¬
kolik injeu. Oprostil pa se^je oc.
obtožbe pregreška po § 305 kaz.
zak. (odobravanje 'kaznjivih de¬
janj, h- r pj iče niso mogle potrdi¬
ti, da je izrekel tudi besede: Prav

j e ’i_Pred deželnim sodiščem se

je vršila tudi razprava proti 161et
nemu Gustavu Mačku, tigoaske
mu vajenca pri Mencingerju in si¬
nu gostilničarja Mačka na Fran
covem obrežju. Obtožen je bil, da
je 1. julija v Šolskem drevoredu
napram nekaterim svojim tovari¬
šem z ozirom na prestolonasledni¬
kovo smrt izustil besede: “Prav
I je, da ga je umoril!” To je nekdo
čul in ga naznanil policiji. Seveda
je prišel takoj v preiskovalni za-
4-Dr. Priče pa so izpovedale, da je
omenjene besede izrekel napram
svojim tovarišem, ko je pripovedo¬
val, da so zaprli več dijakov, ki
so rekli: ‘Prav je, da ga je umo¬
ril!” Z ozirom na te izpovedbe je
bil oproščen.

PRIMORSKO.

Nepošten voznik. V Gorici je po
slal neki gospodar svojega hlap¬
ca Ivana Simčiča v mesto, da ka

V I.«*®

sira večjo vsoto denarja. A nepo¬
šten voznik je pač kasiral denar,
a vrinil se ni. Gospodar je naznanil
nepošteneža policiji, ki ga pa še
ni našla.

Izgnala je policija v Trstu v
zadnjih dneh zopet mnogo oseb, ki
so nevarne tujemu premoženju.
Med izgnanimi je tudi mnogo Ita¬
lijanov iz kraljestva.

Pretep. Pri zgradbi neke hiše v
Trstu sta se sprla neki 181etni Hr¬
vat iz Belovara, po imenu Milan
Dukič in Italijan Ivan Serafiro iz
Barija. Med prepirom je pograbil
Hrvat neko poletno in udaril ž njim
Italijana s tako silo po glavi, da ga
je nevarno poškodoval. Italijana
so odpeljali v bolnišnico. Hrvata
pa so oddali policiji.

Surov sin. 191etni Julij Kovač
v Trstu je 'zahteval te dni od svoje
mate. e denar, a ker mu ga ni ho¬
tela dati, jo je pričel pretepati in
ji končno 'zagrozil z nožem, da
jo umori. Prestrašena mati je na¬
znanila nečloveškega sina policiji,
vsled česar je bil aretiran.

Hitri povratek, 341etni Ivan
Mrevljič je bil že od leta 1899 iz¬
gnan iz Trsta, a se je vedno vra¬
čal. 14. julija je odsedel ravno ra-
ditega tritedetoski zapor in sta ga
odpeljala dva redarja v domovno
občino luaterijo. Oddala sta ga ob¬
činskemu uradu in se vrnila v
Trst, a ko sta dospela v Trst, je
bil Ivan Mrevljič že v Trstu zopet
aretiran radi prepovedanega po¬
vratka. Da bi ga tako hitro zopet
vtaknili v zapor, se je zdelo Mrev-
ljiču vendar odveč in se je branil
na vse načine in se uprl redarjem.
Več stražnikov je imelo dovolj o-
praviti, predno so ga ukrotili in
oddali nazaj v ono hišo, iz katere
je bil odpuščen komaj 12 ur preje.

Vlom. V shrambo mesa mesarja
Albina Hambruscha v Pulju so
vlomili dosedaj neznani vlomilci
in odnesli raznega mesa za okoli
560 K. O vlomilcih nimaj-o še no¬
benega sledu.

Požar. 15. julija dopoldne je je¬
lo nenadoma goreti v stanovanju
krojača Henrika Bernardisa v Tr¬
stu. Poklicana, požarna hramba je
kmalu pogasila ogenj, ki je na¬
pravil za kakih 1000 K škode na
pohištvu in obleki. Krojač je bil
proti ognju zavarovan.

Najden utopljenec. V bližini
Barkovelj so našli v morju truplo
približno 301etnega možkega. Trup
lo je moralo biti v morju že kakih
6 ali 7 dni. Njegovo identiteto še
niso mogli dognati. Truplo so pre¬
peljali v mrtvašnico k Sv. Justu.

Poizkusen samomor. V  svojem
Stanovanju v Trstu je izpil v sa¬
momorilnem namenu 301etini pri¬
vatni uradnik Ruggero Lukman
150 gr terpentina. Poklicani zdrav¬
nik je nesrečnežu izpral želodec in
ga dal nato odpeljati v opazoval¬
nico.

Prijet “tat”. 15. julija okoli 7.
zvečer je v Trstu na Kolodvorski
cesti bil jako zabaven prizor. Ne¬
ki človek je tekel za drugim in
kričal: “držite tatu!” Končino je
res ujel privatni uradnik Bazilij
Košir onega dozdevnega tatu in
ga oddal policiji, ki ga je aretira¬
la. Zanimivo pa je, da se okrade¬
ni ni zglasil in da je hitro izginil,
ko so “tatu” aretirali.

Poskušen samomor. V Pulju je
izpila v samomorilnem namenu
posestnica Eufemia Zatella razto¬
pino hipermangana in fosforja.
Sorodniki so še pravočasno opazili
čin in jo dali prepeljati v bolnico,
kjer so ji izprali želodec. Vzrok
poizkušenega samomora ni znan.

Ogenj v trgovini. V Pulju je
pričelo 15. julija okoli 8. ure zve¬
čer goreti v skladišču drogerije
Matlieh. Nabralo se je mnogo ob¬
činstva. Ogenj poslopja ni poško¬
doval. Škoda ina blagu pa je ogrom
na, a se še ni mogla preceniti. Ka¬
ko je nastal ogenj, ^e še ne ve.

Vinska letina. Iz Gradiške po¬
ročajo, da so vsled nalivov mi¬
nulem mesecu hudo trpeli vino¬
gradi po Zgornjem Furlanskem.
Zlasti so trpele pod dolgotrajnim
leževjem gotove vrste trt. Ven¬
dar pa se v splošnem upa na prav
ugodno vinsko letino.

Z glavo ob zid. 15. julija je pri¬
vozil po ulici Ugo Foscolo v Trstu
z nenavadno hitrostjo 291etni kro¬
jaški pomočnik Onorfij Callamare
rodom iz Barija. V tem trenutku
pa je tekel čez ulico, neki otrok in
kolesar, da ne bi pobil otroka, je
krenil v stran, a pri tem priletel
ob zid in se težko poškodoval.
Razbil si je kost na levem sencu
in si tudi pretresel možgane. Pre¬
peljali so ga v bolnišnico, kjer se
nahaja v smrtnonevarnem stanju.

Velik požar v Pulju. 15. julija
okoli 6. zvečer je izbruhnil v parni
pralnici c| kr. vojne mornarice ve¬
lik požar, ki je uničil celo poslopje
z izjemo parnega kotla. Ogenj se
je zelo hitro razširil, ker je stavba
večinama iz lesa in je bila v tre¬
nutku vsa v ognju. Gasilci, tako
vojaški kakor mestni, so se mora¬
li omejiti na lokaliziranje ognja,
ker je bila nevarnost, da se ne
vnamejo tudi sosednja poslopja.
Škoda je ogromna. Pred kratkim
so opremili parno pralnico z no¬
vim pohištvom za približno 60,-
000 K. Koliko 'znaša škoda na pe¬
rilu, še ni znano, vendar bo mora¬
la pralnica plačati tudi za zgorelo
perilo ogromno vsoto.

ŠTAJERSKO.

Mrtvega so našli v Lajteršbergu
57 letnega kosca Ivana Goloba iz
Frajdeka. Ali je izvršil samomor
ali če je izvršen kakšen zločin, bo
dognala preiskava.

Utopljenca so potegnili iz Sa¬
vinje pri Rimskih Toplicah. Mrt¬
vec je moral ležati že dalj časa v
vodi. Identitete še niso dognali.

Ubil se je v Trbovljah neki ru¬
dar. Padel je v rudniku z neke vi-
sočine in obležal na mestu mrtev.

Nevihta na Zgornjem štajer¬
skem. Strašna nevihta je te dni
divjala po nekaterih krajih na Zg.
Štajerskem. Odnašala je brvi in
mostove ter napravila velikansko
škodo na polju in vrtovih. Neka¬
teri kraji so naravnost opustošeni.
Med nalivom je tudi večkrat uda¬
rila strela in je zgorelo precej po¬
slopij. Tudi iz nekaterih krajev
Srednje in Spodnje Štajerske se
poroča o hudih nevihtah.

Lappove premogokope prevzela
država. 1. julija je prevzela država
premogokope družbe Daniela pl.
Lappa na Spodnjem Štajerskem,
da zagotovi premog svojim mon¬
tanskim podjetjem v Celju, Idriji
in v Rabin.

Ubil se je v Trbovljah v rudni¬
ku delavec Jože Mirt. Padel je v
globočino in bil na mestu mrtev

Utopljenca so potegnili iz Sa¬
vinje v Rimskih Toplicah. Identi¬
tete še niso dognali.

Mrtvega so našli nekega moža
v Leitersbergu pri Mariboru. Če
se je zgodil zločin ali samomor, bo
dognala preiskava.

Divje svinje. V gozdovih okrog
Ehensfelda se klati, kakor se poro¬
ča, več divjih svinj. Na svinje mi¬
slijo tamošnji lovci narediti velik
lov.

Nesrečna smrt. Posestnik Keglič
star. v Bukovemžlaku župnije Te-,
barje pri Celju je nalagal na voz
seno. Naenkrat pa je padel z voza
tako nesrečno, da. je z zlomljenim
tilnikom obležal na mestu mrtev.

Samoumor. Brezno ob Dravi: Te
dni je skočila 201etna dekla Gusta
Snedec tz  dravskega mostu v
Breznem v Dravo in utonila v nje¬
nih valovih. Truplo nesrečnice so
pri Fali potegnili iz vode.

Požara. V Suhiveji blizu Tur-
niša. v ptujski okolici je te dni na¬
stal velik požar, ki je večini posest
nikov uničil več poslopij. Škoda je
zelo velika. Kako je ogenj nastal
se še doslej ni dognalo. — Iz Št.
Lenarta v Slovenskih goricah po¬
ročajo da je te dni nastala pri po-
jestniku We ing er ju v Gornjih Žer
javeih ogenj, ki mu je popolnoma
uničil hišo. Prisedša požarna bram
'ba ni mogla veliko pomagati vsled
pomanjkanja vode. Ogenj j- na¬
pravil precejšnjo škodo. Kdo je
zažgal, se dozdaj še ni dognalo.

Smrt duhovnika. Dne 3 j.  junija
je nanaigloma od srčne kapi zadet
umrl visoko častiti g. Jožef Kot¬
nik, umirovij :ni župnik'v O i; mju.
Odpravil se je tistega dne v Loko,
spremljan od svoje gospodinje,
zdrav in vesel. Na pol pota jo za¬
čel tožiti, da gn v nrsih boli k 'kor
še nikoli, vendar ra opazko «aj
sc vrne domov, so je nasmeji! ter
rekel, da pač ni talce sile ,to je le
radi tega, ker že dolgo ni daljšega
pota napravil. Šaleč se je nadalje
val svojo pot. Butom pa na e.ikra:
položi desnico na prsi ter reče:
“Jezus mili, kaj mi je pa zdaj ta
ko”; v tem se opoteče in padel hi
na tla, ko bi ga ne prestregla go¬
spodinja ter počasi posadila na
tla. Tu je blagi gospod izdihnil
svojo dušo. Pogreb se je vršil v
četrtek dne 2. julija ob udeležbi
šestih duhovnih sobratov in veli¬
ke množice ljudstva, ki je glasno
plakalo za svojim nekdanjim du¬
šnim pastirjem; Velečastiti go¬
spod župnik iz Podčetrtka mu je
ob odprtem grobu govoril pretre¬
sljivo slovo. Bog daj njegovi du¬
ši večni mir in pokoj!

KOROŠKO.

Poizkusen samomor vojaka. Iz

Rablja poročajo, da si je skušal
neki vojak vzeti na Predilu živ¬
ljenje s tem, da si je pognal v de¬
sno stran prsi več krogel. S tem
se je zelo teško poškodoval in so
ga prepeljali v bolnišnico v Rab¬
lju. Vzrok poskušenega samomora
ni znan. — Proti inaravi. V Belja¬
ku so aretirali ruskega podanika
Moško Kriszimoviča in kleparja
Hermana Miillerja iz Inomosta
zaradi hudodelstva proti nravno¬
sti. Oddali so ju okrajnemu sodi¬
šču. — Nezgoda. Iz Železne kap¬
lje poročajo, da je prišel tamošnji
mizarski pomočnik Fran Weit-
schko pri delu z levo roko v neki
stroj, pri čemur je zadobil smrt-
nonevarne poškodbe. — Navihani
slepariti, doma iz Kranja, po ime¬
nu Marija Kepic im Frančiška
Starel, ki sta skupno izvabili v več
trgovinah blago in se izdajali za
prekupovalki. Tudi sta izvabili pri
več strankah pod pretvezo, da sta
v denarni stiski, večje svote de¬
narja. Na ta način sta napravili
škode za približno 300 K, nato pa
izginili. O zvitih sleparkih nimajo
še nobenega sledu. — Nevarne če¬
bele. V bližini Brež redi posestnik
Sebastjan Graf piščance, a tudi
čebele. Te dni pa so zrojile čebele
in ker so jim bili mali piščanci na
Potu, so se zaletele vanje in jih
pričele pikati. Vsled dobljenih pi¬
kov je poginilo 9 piščancev.

Otroci — požigalci. Na travni¬
ku posestnika Jožefa Kramerja
pri Gospe sveti stoji velika shram¬
ba sena. Dne 11. julija je izbruh¬
nil tamkaj ogenj in ker je bilo'su¬
ho vreme, je v par trenutkih bila
vsa shramba v ognju. Zgorelo je
150 meterskih stotov sena. Gaše¬
nje je bilo vsled suhega vrenlena
nemogoče in je bila nevarnost, da
se vžgo tudi v bližini stoječa po¬
slopja.

Šoda znaša, 1700 K, a je deloma
krita z zavarovalnino 1050 K.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRŽAVAH.

Skupina naših strank, ki odhaja iz našega urada na STEEL

PLANT.

Ako hočete zvedeti zastonj vse podrobnosti glede jeklarn, izrežite
ta kupon in pošljite izpolnjenega na:

THE KINZEL-BURKE REALTY COMPANY

No. 2 Lyceum Building, Duluth, Minn >t  (en blok od Union

postaje)

Prosim, pošljite mapo, slike in popis kraja, zemljišča, jeklarne,
delavskih razmer itd., pri Gary, Minn., ako se to pošlje zastonj, ker
ne prevzamem jaz nobenih stroškov.

Ime ..
Naslov

Stephan Zgonc

javni notar in gostilničar

Rojakom jamčim 'Z dobro postrežbo, pristnimi
pijačami in unijskimi smodkami.

CHISH0LM, MINN. Telofon 83. 109 Lake Street

U

»rfl L-

Kauboji“ ozračja se
osrčujejo s Peerless

AKO VIDITE LUČANJE ŽAREČIH NETOV NA ŽELEZNIH GRUŠTIH
500 ČEVLJEV VISOKO V ZRAKU, T AKRAT ČUTITE, DA JE ČLOVEK DR¬
ZEN IN SRČEN. TE DRZNE IN PREVIDNE ŽELEZOGRADBENE DELAVCE
IMENUJE SVET “KAUBOJE OZRAČJA”. IN KADAR SE HOČEJO TI OSR-
ČITI, T AKRAT SE POSLUŽIJO DOBREGA, MOČNEGA, BOGATEBA.

PEERLESS

Long Cut Tobacco

Denite PEERLESS v fajfo, in zadeli boste pravi tobak. Čikajte
ga in imeli boste najboljši čik.

PEERLESS je bil iste zadovoljive narave skozi 50 let. Danes
se izdeluje ravno tako kot se je izdeloval pred pol stoletjem, iz to¬
baka, kateri je staran tri do pet let, kar ga napravi omlajenega in
in blagega. Nikdar m drugačne kakovosti, zato ker
(  imamo v zalogi vedno dovolj tobaka, da vzdržujemo
, dobro in enako kakorost.

Denite PEERLESS v žep inposkušajte ga teden
dni, pa ga ne boste opustili. Prodaje se povsod po 5c.

Druge velikosti, lOc, 20c in 40c v zavojih
45c v kositerni škatlji.

rr rrrrl

n rrrrl

m

THE AMERICAN TOBACCO COMPANV


Vr

W0i,






■ttttfis

4

NARODNI VESTNIK

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenlc Sami-Weekly.

Owned and pubtlshed by the

Slavenlan Printlng & Publlshlng Company

a Corporation.

Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 4D5 W. Michigan Street. _

National Herald

issued every Monday and Thursday; subscrlption yearly $2.00 _

Tbe best AcverMsmg medim: among Slovenians in the Nnrtlmest,

Rates on appllcation

c ntered as second-class matter May it. 1911 at the post Office

Duluth, Minn., un der the tet March 3,1879." _

„narodni vestnik«

izdata

Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn.

Tliaja vsak p onedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina slane:

Za Ameriko za celo leto . $2.00

za pol leta $1.00

Za Evropo in Cana do za celo leto ... S3.00 _

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarnp poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov:

••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth« Minn.

Telephone, Melrose 1113.

Avstrija je začela, na Avstrijo in njene
netmnne državnike pade vsa krivda in odovor-
nost tega klanja narodov teh vseh še strašnej-
ših posledic. Zemljevid vse Evrope se hode'
izpremenil, od izida je odvisno, ali zavlada v
Evropi Germanstvo ali Slovanstvo. Tako je
tedaj ta vojna za nas vse Slovane največjega
pomena, ako bode vržena ob tla nasilna in
ošabna Nemčija, pridejo i za nas boljši čaši,
upati smemo na lepšo bodočnost.

Kakšen ibode izid vojne ? Kdo more to danes
vedeti. Nemčija je obkoljena od vseh strani
od sovražnikov, da se bode morala boriti zo¬
per precejšnjo premoč, toda upoštevati je tre¬
ba, da ima silno veliko dobro izvežbanega vo¬
jaštva. Pripravljala se je že leta in leta za
vojno, kupovala kanone in gradila bojne ladje,
toda mnogo psov je zajčja .smrt. Proti sebi
ima na eni strani sovražnika, ki jo sovraži do
duše, Francoze, ki še niso pozabili ponižanja
1. 870—71, ki si hočejo pridobiti nazaj krasno
Alzacijo. Na morju ima poleg Francije in
Rusije Nemčija v Angliji zelo mogočnega na¬
sprotnika, 'kateremu skoraj gotovo podleže.
Na tretji strani mora računiti z Rusijo, ki ima
velikansko armado na razpolago, in ki hoče
enkrat pokazati svetu, da ima ruski medved
mogočno šapo in da je zopet nabrusil z Ja¬
ponsko skrhani meč. Vsekakor se torej nahaja
Nemčija v strašni zagati, le čudež jo more re¬
šiti.

NE DAJTE SE PREPLAŠITI.

Hrvatski dnevnik v Ne\v Yorku, “Hrvatski
Svijelt” je dobil iz Pittsburga brzojavno naz¬
nanilo, da grozi tamošnji avstro-ogrski konzul
Slovencem in Hrvatom, da jih bode dal s silo
in s pomočjo šerifov Združenih držav odvesti
v New York, in od tam v vojake.

Ako so te grožnje resnične, t. j. ako konzu¬
lat res tako grozi vojaščini obveznim avstro -
ogrskim “podanikom”, bode treba podvzeti
korake proti konzulatu, ki se drzne v neodvis¬
ni svobodni deželi tako nastopati. Nikdo ne
more prisiliti vojaških obvezancev, da bi se
šli vojskovat, da bi šli iz Amerike klat ljudi.
Konzuli to sami prav dobro vedo, toda med
ljudmi hočejo vzbuditi napačno mnenje, da
imajo kakšne pravice nad njimi, da jim smejo
groziti s žandarji.

Toda narod se ne da več varati in tudi ne
plašiti. Kakšen šerif Združenih držav pa naj
prevzame vlogo vojaških biričev za Avstrijo!
Samo poglejte, kaj pišejo angleški listi:

“ Avstro-Ogrska poskuša dobiti iz Zdru¬
ženih. držav na ti oče svojih podanikov,
da jih pošlje v vojsko. Ameriški uradni
krogi so bili opozorjeni na to, in tu nasta¬
ne vprašanje, ali sme Avstrijo to storiti,
ali se ne bi s tem kršila nevtraliteta Zdru¬
ženih držav. V listih so izšli razglasi, v ka¬
terih pozivajo rezerviste, naj se javijo za
vojno službo. Ponuja se jim tudi denar za
vožnjo in obljubuje prosta prevožnja. Po
zakonih nevtralitete pa je nabiranje voja¬
kov za tujo vlast prepovedano. Naseljen¬
cem je na prosto voljo dano, če se hočejo
izseliti ali ne; nekateri uradni krogi pa SO'
tudi še mnenja, da je prepovedano odpe¬
ljati ljudi, ponujati jim denar za vožnjo.
Leta 1856, za časa rimske vojske, je dr¬
žavni tajnik pregnal iz Združenih držav
angleškega poslanika Champtona, ker je
nabiral vojake za angleško vojsko.”

Tako pišejo tedaj angleški listi v Ameriki,
in konzulati se upajo groziti s smrtno kaznijo
in s — šerifi Nikdo naj se ne da prestrašiti,
in ako poznate ljudi, ki so vsled konzulove
grožnje v strahu, jih podučite, da se jim ni
treba ničesar (bati, da konzuli nimajo nobene
pravice goniti ljudi pred puške.

Po kaj pa naj bi hodili sedaj v stari kraj ?
Da bi ubijali, ali da bi bili sami ubiti?!

Gotovo je, da ne bi bil nikdo rad uibit. Ali
recimo, da ne bi bil — kaj bi imel od tega?
Ali je‘s tem, da je ubijal druge, kaj koristil
svoji obitelji, svoji rodni grudi? Nikakor ne,
ampak osramotil se je, ker je ubijal druge,
ter reševal. one, ki so 'Zakleti sovražniki naši
in naše lepe ožje domovine. Na Slovenskem
Slovenec že nima nobene pravice več, pregan¬
jan je, pitajo ga s “•psi” in drugimi takimi
lepimi priimki; sedaj pa, da bi šli prelivat kri
za svoje tlačitelje?

Velika možnost je pa poleg tega še ta, da
oni, ki so ubogali konzula, sploh ne pridejo
na bojno polje. Preti jim nevarnost, da bodo
ubiti še prej, ne da bi imeli priliko se braniti.
Preti jim nevarnost, da bodo zajeti še prej s
parnikom vred, na katerega jih je poslal av-
stro-ogrski konzul. Preti jim nevarnost, da za¬
dene njihov parnik na sedaj povsod postav¬
ljene podvodne mirne, in da zleti parnik z vse¬
mi potniki v zrak!

Takim nevarnostim so izpostavljeni vsi oni,
ki se odzovejo pozivom avstro-ogrskih konzu¬
lov, ki nameravajo iti na krivično vojno v ko¬
rist naših največjih sovražnikov. Delavci ste,
zapomnite si to, in imejte pred očmi, da za¬
vedno delavstvo obsoja vsako vojno, ki je še
preživeli ostanek barbarskih časov. Najboljši
protest zoper vojno je ta, da pokažete konzulu
fige, kadar vas bode pozval.

SVETOVNA VOJSKA.

Česar se je svet že nekaj tednov bal, kar
se je že dolgo vrsto let prerokovalo, se je zgo¬
dilo : splošna evropejska vojska je postala dej¬
stvo, narodi se že koljejo in streljajo, bog
vojne Mars je zapalil staro Evropo na vseh
koncih in krajih.

Tudi Avstrija se nahaja v največji stiski.
Na Italijo, ki je že itak izjavila, da ostane
nevtralna, se ne more zanesti. Prej bo poma¬
gala Italija sovražnikom Avstrije, kakor da
bi pomagala svoji takozvani zaveznici, kateri
bi pa raje danes kot jutri zavila vrat. Na
svojo drugo zaveznico se Avstrija tudi ne mo¬
re zanesti, ker je leda sama zapletena v voj¬
no. Avstrijsko vojaštvo je sicer dobro izvežiba-
no, ali s pravim navdušenjema ne more iti v
boj, splošno se sodi, da bode Avstrija kot dr¬
žava po vojni nehala biti, da jo bodo raztr¬
gali, in da se tudi Ogrska loči od nje. Srbije
se ji pod normalnimi razmerami ne bi bilo
treba ravno bati, dasi tega sovražnika ni za-
metavati. Srbom se gre za obstoj, za biti ali
ne biti. Izgubiti ne morejo prav nič, pridobiti
pa vse. In poleg tega je treba pomisliti, s kak¬
šnim navdušenjem se bodo podali Srbi na voj¬
sko, da je sovražnik Avstrije vsak otrok, vsa¬
ka ženska, vsak starec. Dežela je tako dobro
že od narave utrjena, da Srbom ne bode treba
iti v ofenzivo, da se bodo samo branili. Tako
so tedaj že samo vsled tega veliko na bolj¬
šem. Ker ji pa bode sedaj Rutsija prav gotovo
pomagala, se Srbiji ni treba veliko bati. Kak¬
šen pa bode končen izid, se, kakor že omenje¬
no, sedaj ne more vedeti.

Gotovo je le toliko, da bodo posledice voj¬
ne strašne. Cvet narodov vse Evrope se kolje
med seboj, padlo bode na stotisoče ljudi. La¬
kota, kuga in druge take dobrote čakajo Ev¬
ropo. Po vojni bode strašen glavobol, in vse
to se more 'dogajati v naši takozvani prosvit-
ljeni dobi. Žalostno, zares!

AVSTRIJSKA VLADA IN NARODNE
SLAVNOSTI.

“Fremdenblatt” na Dunaju piše: V raznih
krajih monarhije se je zgodilo zadnji čas, da
so se vršile narodne slavnosti, proti katerim
so se nasprotniki postavili, oziroma proti ka¬
terim so priredili protislavnosti in odgovorili
nekako s kljubovalnimi slavnostmi. 'Samooibse-
ibi umevno je, da si je morala 'biti državna
uprava ob pravem času jasna o tem, kako bi
se ona in njeni organi pri dogodkih, ki bi se
■zgodili ob takih prilikah, obnašala. Dve poti
sta ji bili odprti: Ali je morala vse take na¬
rodne prireditve z vsemi protimanifestacija-
mi enakomerno in brez izjeme prepovedati, ali
pa je morala prebivalstvu popolnoma prepo¬
vedati to obliko narodnega delovanja in take'
izraze narodnega mišljenja popolnoma onemo
gočiti. Takemu postopanju je stalo nasproti
uvaževanje, da naj najdejo lfarodi v monar¬
hiji možnost narodno-kulturnega udejstvova¬
nja seveda z vsemi onimi varnostmi in omejit¬
vami, ki jih narekujejo neizogibni oziri na jav
ni red. Zato se je vlada odločila za to, da na¬
stopi drugo pot, da narodnih manifestacij ne
prepove, da pa obda njih prireditve z vsemi
kautelami, ki se zde potrebne za varstvo ude¬
ležencev in vseh drugih v poštev prihajajočih
elementov v prebivalstvu. V tem smislu je bila
prva in najnujnejša naloga, da udeležene
slavnosti krajevno drži narazen, s čimer bi se
po možnosti konflikti preprečili, obenem bi
•pa bi se vsakemu delu zajamčila sama ob sebi
razumljiva zahteva, da more prirediti svoje
slavnost tako, da je nasprotniki ne motijo.
Pritegnitev, orožništva, eventualno v slučaju
potrebe tudi vojaštva, se je izkazala v takih
slučajih kot ravno tako uspešna kakor neob-
hodna, ker, kakor izkušnja uči, v poštev pri¬
hajajoči varnostni faktorji tako po številu,
■kakor iz drugih vzrokov niso in ne morejo biti
kos čisto izrednim nalogam, ki se jim stavijo.
To postopanje se je torej pri nadaljnih na¬
rodnih prireditvah in protiprireditvah po¬
polnoma obneslo. Spopadi manjšega obsega, ki
so se vendar tu in tam zgodili, so dogodki se¬
kundarnega pomena, ki se, kakor kaže izku¬
šnja pri zbiranju tisočih, ki so poleg tega v
napetem narodnem razpoloženju, ne dajo po¬
polnoma preprečiti

Vsekakor ti malenkostni dogodki nikakor ne
upravičujejo posamezno natopajočega strem-
ljenja, razburiti s pretiranim opisovanjem res¬
ničnih doogdkov javno mnenje zlasti v času, ki
| zahteva od čuta odgovornosti v tem pogledu

mnogo več, kakor prej Danes se lahko z zado¬
voljstvom konstatira, da je smotreno dejansko
poseganje oblasti in njih izvršujočih organov
opetovano premagalo težavne situacije in celo
pod opasnimi okolnostmi preprečilo hude do¬
godke. Ravno zato je popolnoma neumestno, če
hoče kdo iz dejstva, da so se porabile državne
varnostne odredbe in državna sila, izvajati
kako pritožbo zoper poseganje v avtonomijo
lokalnih faktorjev Da o namenu omejitve lo¬
kalne avtonomije ne more biti niti govora,
pač ne potrebuje izrecnega zatrdila Prišlo pa
je večji del do posebne situacije, da bi bilo
varstvo posameznih narodnih slavnosti in u-
deležencev prepuščeno ravno onim lokalnim
faktorjem, ki so mislili, da so s to prireditvijo
svojih lastnih narodnih interesih ogroženi. Pri
objektivnem presojanju teh pojavov narodne¬
ga nastopa preostaja še želja, ki se obrača e-
nakomerno na razne narodne tabore: Naj or¬
gani javnega mnenja, pred vsem pa ono časo¬
pisje, o katerem se da soditi, da more svoj
pogled preko lokalnih malih bojev obrniti na
celoto narodnega problema v naši monarhiji,
premagano skušnjavo, da ne bi s senzacijonal-
nim pobarvanjem pogosto malenkostnih, pri
takih prilikah navadno neizogibnih dogodkov,
žal obstoječega narodnega razburjenja večali,

podžigali politične strasti ter tako v tem res¬
nem čaisu, ki zahteva zbranje vseli ljudskih sil
z namenom pospeševati spora in razkropitve
teh sil.

To naj bi bila nekaka oficijalna izjava gle¬
de stališča avstrijske vlade naprani narodnim
prireditvam. Če je pa to res oficijalna izjava
in program vlade v ta/kih vprašanjih, potem
stojimo zopet pred veliko zagonetko ravno
glede prepovedi sokolskega zleta v Ljubljani.
Oči vidno je izjava le nekaka opravičba na-
pram Nemcem radi dogodkov v Opavi. V osta¬
lem pa nasprotuje izjava popolnoma proti
praksi. Pri sokolskem zletu bi bilo pričakovati
kljubovalne slavnosti, in če bi se bila priredi¬
la, bi jo iSokoli suvereno prezrli. Sokolstvo
samo je jamčilo za popolen mir in red, o kaki
pritožbi zaradi kršenja avtonomije zaradi mo¬
rebitnega ojačanja državne policije bi tudi ne
'bilo govora. Končno pa ne pozabimo, da Ljub¬
ljana ni Opava, in da ljubljanski prebivalci
niso pretepači, ki bi jim bila vsaka prilika do¬
brodošla, da se znesejo nad svojim bližnjim.
In ker je bil jasno izrečen princip vlade “da
narodnih prireditev ne prepove?”

KAKO POSTANE ČLOVEK NA KITAJ-
SKEM ŽURNALIST.

Iz Pariza poročajo: Lu- tseng -čianga, mi
nistra in poslanika kitajske republike, je pred
isednik nebeške države poveril, da izroči pred¬
sedniku Poincareju naj višji kitajski red. Lu-
tseug-čiang je inteligenten in izobražen mož.
Pred par dnevi se je razgovarjal, kakor poro¬
ča “Echo de Pariš”, z francoskim ministrskim
predsednikom M. Vivianijem. Oba državnika
sta govorila o tisku. Kitajec se je čudil, kako
neomejeno, neverjetno svobodo vživa franco¬
sko časopisje. Pravil je: “Pri nas na Kitaj¬
skem, v naši novi republiki, nima žumalistika
nobenih pravic in nobene svobode. Uredniki,
od prvega 'do zadnjega, so podvrženi ponižu¬
jočemu policijskemu nadzorstvu. Vsak ured¬
nik se mora oglasiti v državnem tiskovnem
uradu, ki ima natančen seznamek vseh žurna-
listov, njihovo ime, starost, rodni kraj, dohod¬
ke in panogo dela. Dokler Kitajec ni star 30
let, se ne sme posvetiti žurnalistiki. Noben ki¬
tajski urednik ne sme napisati niti ene besede:
če so mu trajno ali začasno odvzete držav¬
ljanske pravice, če služi pri vojakih, če je dr¬
žavni uradnik ali sodnik. Predno se kandidat
žurnalizma posveti temu poklicu, mora dotič-
nemu državnemu uradu predložiti zdravniško
izpričevalo, da ni niti nervozen, ni drugače
duševno bolan in da ni epileptičen. Potem še
le dobi od vlade uradno dovoljenje, obenem
pa debelo knjigo predpisov. Kitajska republi¬
kanska. vlada natančno predpiše bodočemu
žurnaljstu, kaj sme in česar ne sme. Tako n.
pr. v nikakoršni obliki ne sme dotikati vlad¬
nega delovanja, ne sme govoriti o diplomaciji
in diplomatih, ne sme se brigati za stvari, ki
ga nič ne brigajo. Kakor se vidi, se kitajski
žurnalistiki še nekoliko hujše godi nego naši.
Če se kitajski gospod kolega ne obnaša po
predpisih, navedenih v omenjeni knjigi, potem
napravi kitajska vlada ž njimi kratek proces:
brez dolgega premišljevanja jih zapre. Zgodi
se, da marsikateri, ki prebere vse predpise,
izgubi veselje do žurnalistike ter prekliče svoj
priglas.

O 'zakaj je 'Zlata zora naših dni pač tako
zelo kratka! Pa vendar vsak veljaven mlade¬
nič željno hrepeni po truda polni moški dobi.
Ko bi vedel, kaj ga v njej pričakuje, nikdar
se je ne bi tako veselil; prosil 'bi, naj se usta¬
vijo ure svetnega življenja kakor je bil nekdaj
Jozva solnce ustavil na nebu, da bi morju ne
pripovedovalo sramote zmaganih bratov; -znal
bi, da se veselo ozira mož v leta za seboj, ki
bi se vanja tako zelo rad povrnil, in da se
boji bodočih dni.

O srca, čemu vaše hrepenenje, o duše, če¬
mu vaša žalost? Glejte v vas samih je obljub¬
ljena dežela, sveta dežela! V človeku samem
je kraljestvo božje na tem svetu. A mi strmi¬
mo le v daljavo, iščemo venomer izvun sebe.
Same sebe, svoja srca, svoje duše, sveto in
božje v nas in v naših bližnjih puščamo v ne-
mar. Odtod naša razočaranja, odtod žalost na¬
ših sre, odtod trpko orje naših duš...

Največja prodaja fonograf 0v

Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj-
glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev Stroka,
7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastovine, bogato emajlirana
ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste
stroji prodajali so se doslej po $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬
daj te stroje Širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami
katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo

istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬
BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato iiustrovani cenik, katereča
Vam pošljemo poštnine prosto.

i* ^

t) J e

t e t

lazili ' ,

W e  , ^  s'

Sau! Birns, 117 2 nd  Ave., Dept. 47 New York r

_. ___—  -—___ ^ v* tli 9

□

□

□ □

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni Vestnih

405 West Michigan Str., Duluth, Mi

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče
stvari lično, ceno in točno. Tiskovine za
društva v eni ali več barvah naša posebnost
Pismeni papir in kuverte izdelujemo jako
okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimc
zadovoljnost.

Unijska tiskarna.

(Nadaljevanje tretje strani.)

RAZGLAS.

Na Avstrijsiko-Ogrskem je zau¬
kazana mobilizacija celokupne
vojne sile (.vojske j n mornar i ce .)

Vsi zavezanci vojske, rezervisti
in črnovojniki do 38. leta imajo
zatorej odriniti v vojno službova¬
nje, v nasprotnem slučaju se bodo
stavili pri povratu v domovino v
nevarnost kazni (smrtne kazni-)
zaradi pobega ali dezercije v voj¬
nem stanju.

Jaz poživljam vse vojne zav—
zance, se zglasiti pismeno na po¬
štni dopisnici z naznanilom nat in-
činega naslova. Potem bodo pre¬
jeli poziv, kdaj se prorajo zglasi¬
ti temu ces. in kr. uradu. Po pre¬
jemu poprej omenjenega poziv.
morajo prtii vsi povabljeni v St.
Paul v 24 urah. Ko so hipno vse
plovstvene zveze zastale, ne mo¬
rem precej pošiljati vojnih zave-
zencev v domovino, in zatorej
sem odredil, da pridejo semkaj,
ko se dobi prva prilika za potova¬
nje v domovino. Vi bodete, ko je
še poprej omenjeno posebej obve¬
ščeni po prejemu Vaše karte in
adrese

Potni stroški v domovino bode¬
jo onim, kateri jih morejo do Nevv
Yorka sami plačati, povrnjeni pU
ces in kr. generalnem konzulatu v
New Yorku. Oni, kateri so brez
denarja, bodo dobili svojo železni¬
ško karto pri temu ces. in kr. kon¬
zulatu. Od New Vorka bodo potem
poslani na državni strošek po bro-
du domov.

Moji dragi rojaki! Domovina
zove svoje zveste sine v tem hu¬
dem času pod zastavo. To se tiče
Vaše domovine, in morate braniti
čast in slavo domovine z dobro 1
iin z krvjo.

Naši vojaki so se vedno pokazali
kot hrabri in junaški sini svoje
domovine, in so večkrat ovenčali
z lovoriko zastave naše vojske.
Zmislite se na slavo Vaših očetov,
pokažite se dostojni sini Vaših ju¬
naških prednamcev, in božji blago
slov naj bode z Vami in z Vašim
orožjem.

v*

ftHU d *.

> iD  sc ;
eD etJ  h« 1 ”

,. a v»°

mio Ona P'

OJ gnitja napaden kromf

iio izpulimo veje takega
jjpazili bomo, da so kot
ib gojile in tako krlike,
> »de zlomijo. One so :

's! nijavkaste, in so vi
pokrite s plesnjiveem
■mo sad ali krompir
koncu kjer je prirasti
opazili boono na njo
pike, ki gredo le če
■ Mica globoko. Ako je
m  bolj vgnjez.de na ;
globeje v krompir.

■a zoper to bole;
^kot sadenje zdrave;
ri ®ga krompirja v z
■ krompir, ki j e Za s ,

t saj se

'smo že opi

NAŠA BANKA NAJ BO VAŠA BANKA.

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete m pl
jasnila v raznih kuipčijskih zadevah vsem onim, kise o

na nas v takih zadevali. I

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem P rc -'
posameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 OD

v  rotaciji, to ]( .

, na  ®to njivo, n;

MINER’S STATE BANK,

Edgar Prochnik, m. p.

ces. in kr. konzul.

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.

Nobena hiša ni pop^

ako nima

Duluth Universal h 10 ^


H C >a

za 1  Se ,/ 1
t- L • Tej ? r av ei1

(Najboljša moka za kruh)

DULUTH UNIVERSAL MILLING


• k ho

<kt


C' 1  brij, 1

M,,... ' d.j

* JV! 1  *

hov



•V h .

»to- 1,1


NARODNI VESTNIK

mnenje

KROMPIRJA in

GNITJE.

krompirja m gnitje
Ve ° vilt and rot) je ena naj-
( fotaW  žirienili bolezni te najko-
ttflj r f S ra , s tline. Prikaže se ko je
r istii e J se  ^ r0 , 1T1 pirjevka visokost
^ ■ t do štirinajst čevljev. Ta
|TaDa; ’ se opaži na tem, da začne
^rievka veneti in se sušit-
^Ubijajo naravno barvo, za
I**. 1 Z ” sijati, rastlina postaja
js« 0  ' in  , se  posuši pet do šest

lov prehitro.

'neit. Cim hladneje je v skladišču
tem boljše zoper to bolezen.

Krompirjevo gnitje se zabrani,
ee se sadi le povsem zdrav krom¬
pir. Pri rezanju krompirja 'za se¬
me naj se zavrže vsak krompir, ki
ima le kako piko. Tako zbrani
krompir je preparirati s formal-
dehajdom in saditi v zdravo zem¬
ljo, kjer ni rastel krompir že pet
ali šest let.

Krompir je podvržen še mno¬
gimi drugim boleznim, katere mo¬
ra farmer poznati in se zoper nje

spadajoče
kovine Za
Posebnost.
emo  jako

* jamčimo

p reparacijo s formaldehajdom
ter s sadenjem krompirja v dolgi
rotaciji. Poleg tega je krompirjev
ko v jeseni sežgati in gnoj od živi¬
ne, kateri se je-krmil bolni krom¬
pir, ni rabiti za krompirjevo njivo.

NEKATERE ŠKODLJIVE ŽU¬
ŽELKE IN NJIH UNIČE¬
VANJE.

(Dalje).

Čine keber (Chinchbug).

Popolnoma dorasli čine keber je
■prilično eno petina palca dolg.
Barve je temnorujave do črne,
krila so pa belkasta. Prezimijo
kjerkoli najdejo zavetje. Spomla¬
di ležejo jajca tik pod površjem
zemlje zraven žitnih in travnih
rastlin. Ena samica zleze več sto
jajc. Mladiči in odrasli kebri srka¬
jo sok rastline. Posebno ljubi ta
škodljive« pšenične njive, in kadar
je pšenica požeta se preseli v ku-
ruzna polja. Ovsa ne napadajo iz¬
ven v skrajni sili, vničijo- pa cela
pšenična polja. Vlažno vreme za¬
držuje njih razvoj.

razširiti njih delovanje. Ce so črvi
zlezli v zemljo, je zemljo preorati.
Kakor proti vsem škodljivcem ta¬
ko je tudi proti temu črvu treba
sodelovnja med farmerji, da se jih
vniči predno opustošijo cela polja.

Hesijska muha (Hessian Fly.)

Ta muha je okoli desetino palca
dolga in je podobna moskitu. Pri¬
kaže se meseca maja in leže jajca
na pšenico. Škodo delajo 1  črvi, ki
se zlezejo iz jajc. Oni glodajo v
steblovje pšenice, tako da pade na
tla. Kadar črv doraste, zleze v
pšenično steblo, navadno v prvi ali
drugi kolen, kjer se zapupi. Iz pu-
pe pride muha, ki zopet leže jajca.
Meseca oktobra se zopet črvi za-
pupijo v žitnem steblovju, kjer
prezimijo.

Najboljši pripomoček zoper tega
škodljivca je požiganje slame in
strnišča, jesensko oranje in rota¬
cija.

(Dalje prihodnjič).

Od gnitja napaden krompir, ki je "bil šele izkopan.

Ako izpulimo veje takega krom
pirja opazili bomo, da so korenine
lekako gnjile in tako krhke, da se
pr,- it- zlomijo. One so sivka¬
st« au rajarkaste, in so večkrat
na pokrije s plesnjivcem. Ako
prerežemo sad ali. krompir na i-
iteai koncu kjer je prirast en na
steblo, opazili bomo na njem ru-
javkaste pike, ki gredo le četrt do
palca globoko. Ako je pa ta
bolezen že bolj vgnjezdena gre ta
Pjiloba globeje v, krompir.

Sredstva zoper to bolezen ni
'^jtega kot sadenje zdravega, di-
s®’iciranega krompirja v zdravo
^Ijo. Krompir, ki je za seme je
•Isinfieirati, kar smo že opisali, in
^inaj se v rotaciji, to je četrto
Peto It o na isto njivo, najbolje
'■*  etmjo.

boriti ako hoče, da ho imel s pri¬
delovanjem krompirja dobiček in
ne le delo. Nekatere bolezni pov¬
zročajo gnitje krompirjevke, dru¬
ge t povzročajo da raste le steblov¬
je, krompir ostane pa droben in ga
je malo, zopet druge povzročajo,
da rastejo mali zeleni krompirji
nad zemljo, včasih visoko gori na
steblovju, itd.

Krompir iz takih jam ni sprav¬
ljati med zdravi krompir, še manj
ga je pa rabiti za seme.

Te vrste bolezni napade krompir
najrajše na težki, vlažni zemlji,
zato je saditi krompir le na suhe
njive, kjer je zemlja kolikor toli¬
ko peščena. Poleg tega je semenski
krompir razkužiti s formaldehaj¬
dom, kakor je bilo omenjeno na
tem mestu. To stane le 75 centov

Hesijska muha zapupana za prezimenje.

Dosihmal se še ni našlo sredstva,
da bi se jih pokončalo dokler de¬
lajo škodo v pšenici. Farmerji vse-
jejo navadno med pšenico in km
razo palico na široko prosa, kate¬
rega podorjejo kadar je napolnjen
s kebri. Če so  pa kebri že v kura
zi, jo navadno ne kultivirajo več,
ker kebri rajše napadajo trave kot
kuruzo. Koruze zategadelj ni sa¬
diti tik pšeničnega polja. Nekteri
farmerji napravijo 1  brazdo med
kuruzo in pšenico, z navpično stra¬
njo proti kuruzi, in kadar je v
brazdi mnogo kebrov, jih vničijo s
požigajeim slame. Žitna polja in
kuruzišča naj se v jeseni izprazne-
jo vseh ostankov, da se kebri ne
bodo skrivali pod nje čez zimo.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI.

M. Z. Aurora, Minn. — Nam je

prav žal, da Vam ne moremo dati
zaželjenega pojasnila, ker se .za
kanone prav malo zanimamo. To¬
liko pa vemo, da imajo Združene
države največji top na svetu, ki
izstreli krogle na 22 milj v dalja-
'o. Ta t->p bode nameščen v fortu,
ki čuva Panamski prekop. Stroški
enega 'strela stanejo na tisoče do¬
larjev. Sicer pa smo nedavno tega
imeli tozadevno poročilo v N. V.

— Koliko meri odprtina cevi naj¬
večjega topa v Poli, nam ni znano,
naj hrže tudi vojaške oblasti ne bi
dovolile, da b'i tam okoli merili.

— Pozdrav!

iiim

nas«*'

kise'

ur

hm#


j čekov» e ® fI '

s>«


1/ v

*

r ii

h)

Gnitje krompirja v skladišču.

za aker, zabrani pa največ bolezni,
katere napadajo krompir in tudi
deteljo in razne gomoljnine, kate¬
rih stvari ni sejati na njivo, ki je
okužena z zemskimi krompirjevi¬
mi boleznimi. Sploh je enkrat <y
kuž eno zemljo težko rešiti bolezni,
zato naj farmer vse stori, da se n«
iseje' bolezen /i zemljo. Bolezm.
]d’ napadajo listje in steblovje,
je vničevati in iztrebljati z  bondo
mešanico, kakor je bilo že opisa-
podzemske bolezni je pa pre-

h ■hvariaapaden  krompir
Ko čg 110  Sflil v skladišču, po-
s hladišče soparno in
^ Da, 6 . ^ 3a  bolezen, ki na-
S^ u S m U . zdl ' av  krompir v

P« v .,^3 bolezni
K V^adiščn po

Li sc j  j

7*9« jjj ^ •_ Krompir postane

se pravi
angleško

J^obj r p . n, ' eni1 se  prikaže bela
IS, bolezni se prepreči
"•kg j Se s P rav i povsem zdrav,
k 0  . j 1 neol bdrgnjen krompir
oj 35 ac b^e, kjer ni topleje
do  50 stopinj Fahren-

no,

prečiti z zbiranjem semena m

činč hrošč v raznem razvoju.

Armadni črvi (Army worms).

Armadni črvi so gosenice, podo¬
bne sekačem, kak poldrugi palec
dolgi, in raznobarvni, zeleni do
črnkas-ti in na straneh ter na hrb¬
tu progasti. Ko so doraščeni zleze¬
jo dva do štiri palce globoko v
zemljo, kjer se zapupi jo-. Dva te¬
dna pozneje zleze iz kokona raja¬
va vesa, ki leže jajca na travo in
žitno listovje. Armadni črvi jako
radi napadajo timoti, in včasih
vničijo cela polja. Tudi trate pred
hišo opustošijo povsem. Kadar po¬
sekajo vse klasovje timotija, gre¬
do v celih armadah nad oves, pše¬
nico in koruzo.

Dobra pomoč zoper tega škod¬
ljivca je preorajnje timoti polja
vsake tri leta, ker tukaj se najraj¬
še drže čez zimo. Preorje naj se pa
v jeseni, da zmrznejo črvi čez zi
mo. Farmerji napravijo dve ali tri
globoke brazde med žitnim in ti¬
moti poljem, če so črvi v timoti,
tako da je navpična stran proti
žitu. Črvi se naberejo v brazdah in
pomoriti se zamorejo s petrolejem.
Včasih pa napravijo globoke luk¬
nje v brazdah, kamor črvi popa¬
dajo in ne morejo ven. Tudi je do¬
bro pobrizgati s Pariš green oko¬
li črvov, da poginejo če hočejo

PREOSNOVANJE GOSPODAR¬
STVA NA FARMI.

(Dalje.)

Poglejmo tretji načrt preosno-
vane farme, ki meri 80 akrov in na
kateri se je prvotno pridelalo le
oves in kuruza. Preosnujmo jo v
žitno in deteljno farmo. Iz prej-
šni-h načrtov smo videli, da je dala
kuruza največ dobička. Zato je
poskusiti, da se pridela kolikor
več  mogoče kuruze. Pri tem je vpo
števati žuželke, ki napadajo kuru¬
zo, če se sadi prepogosto na eno in
isto njivo. Upoštevati l je dalje, da
izčrpa kuruza zemljo, da bo treba
toraj zemlji vrniti potrebnih sno¬
vi, katere smo ji odvzeli s kuruzo,
sicer bo pridelek koruze pičel.

Poglejmo-, kaj' dosežemo z rota¬
cijo, -da bo polovica farme v kuru¬
zi, namreč: ena njiva kuruza, dru¬
ga njiva kuruza, tretja njiva oves,
in četrta njiva detelja.

Vzemimo kot preje, da zavzema¬
jo osem akro-v pašniki, vrt, prosto¬
ri za -stavbe in dvorišča, poti, itd.,
tako da ostane 72 akrov polja.
Teh 72 akrov bo-mo razdelili v šti¬
ri njive -po 18 akrov in v-sako leto
bomo pridelovali na 18 akrih ku-
ru-zo, zoipet na 18 akrih 'koruzo, na
18 akrih oveš in na 18 akrih de¬
teljo. Kuruzno njivo bomo pogno¬
jili s 400 funti umetnega gnoja, ki
bo koščena moka.

Na farmi bomo držali isto žival¬
stvo kot preje. Pokazali smo že iz
prejšnjih načrtov, da -bomo pora¬
bili okoli 23.940 funtov žita za kr¬
mila doma. Poleg tega se porabi
žito za seme. Za -dom se torej pora¬
bi ves oves in okoli 54 bušeljev
koruze. S-trnišče in koruzovi-no po¬
rabimo za nasteljo in -za klajo,
i-n sicer za prodaj.

Pridelalo se bo povprečno tole:
Koruza, 36 akrov, po 60

bušeljev na aker 2160 bušeljev
Oves, 18 akrov, po 40 bu¬
šeljev na aker . . 720 bušeljev

Detelja, 18 akrov, po 2

toni na aker. 36 ton.

Prodali bomo vso 'koruzo, izven
45 bušeljev, ki jo porabimo doma
(za klajo in seme. Prodali bomo tu¬
di vso- -deteljo. Za vse to dobili bo¬
mo prilično:

Koruza, 2115 buš. po 60c .. $1269.
Detelja, 36 ton po $10.00 . . 360.

Dva žrebeta po $75. 150.

Dva teleta po $5.00. 10.

DOBRO ZDRAVJE.

je veliko -odvisno od pravilnega
delovanja prebavnih organov. Vi¬
dno je torej, da bi se morali ti or¬
gani vzd-ržavati v dobrem redu.
Uživanjte Severov Želodčni gren-
čec (-Severa’« Stomach Bitters)
včasih ter s tem pomagajte si vz¬
drževati splošno zdravje s tem, da
vzdržujete prebav v dobrean redu.
Severov želodčni grenčec*je dobro
znan radi njegovega tonienega u-
pliva. Pripo-roča se za stare in o-
nemo-gle ljudi, za okrevance in za
ljudi, ki -so nežnega ustroja. Nje¬
govo vrednost bode hitro opazili
pri zdravljenju zapeke, neprebave,
otrplih jeter, ponavljajoče mrzli¬
ce, napihovanja in kislega želod¬
ca. Poskusite ga. Cena 50 centov
in $1.00 steklenica v vseh lekar¬
nah ali od nas. W. F. Severa Co.,
C e dar Rapidš, Io\va.

A-dvr.

Našim gospodinjam!

Med trgovinami je velik razlo¬
ček, in slovensko ljudstvo bo go¬
tovo najboljše in najpoštenejše
postreženo v edini slovenski na¬
selbini na hisholm. Mi vemo, ka"
ko težko Slovenci služijo denar;
mi vemo kaj potrebujejo za živ¬
ljenje, in mi smov šele j priprav¬
ljeni postreči jih z najboljšim bla¬
gom po kolikor mogoče nizkih ce¬
nah. Pridite in prepričajte se!

Pesavento & Stonich, grocerija

Chisholm, Minn.

GOSTILNO

rojaka

JOŽETA ŠUŠTAR

201 East Northern Ave.,
PUEBLO, COLO.

se p-riporoča vsem rojakom radi
prijazne postrežbe z izvrstno pija¬
čo in smodkami.

POZOR ROJAKI.

Le-pa prilika za Slovenca, ki že-
i na kmetijo. Na prodaj je 120
akrov obsežna farma z vsem go¬
spodarskim poslopjem v dobrem
-stanju; moderna hiša, hlev za živi¬
no, 2 konja, 2 telici, 13 molznih
Krav, ki dajejo od $80.00 do $110,-
00 mleka mesečno, velik -sadni vrt,
kokoši in vse kmetijsko orodje,
stroji za košnjo in žetev, vozovi,
vsi v dobrem stanju. Sose-d je Slo¬
venec. Le 7. minut hoda do bliž¬
njega me-sta, šole, prodajalni« in
do železniške postaje, kamor pri¬
haja dnevno šest osebnih vlakov,
ki vozijo iz in v Chicago. Kdor je
kupec za farme, naj pride sedaj
ogledati, da vi-di kaj vse raste, ne
pa v jeseni ali spomladi, ko nima
prilike, da bi videl rastočih pri¬
delkov. Proda se zaradi starosti
sedanjega lastnika. Cena te farme
je $5,500. — $3,000 je plačati ta¬
koj drugo pa na letne obroke.

Rojaki potrudite se, nudi se vam
le-pa prilika, za natančnejša poja¬
snila se je obrniti do Matt Šetina,
R. 2. Box 16. Grand Haven, Mich.
Dobe se pa tudi tu naokrog druge
manjše farme, ki so tudi na pro¬
daj.

(8—6) (Advertisement)

John Skull

Edini slovensko-hrvatski saloon
MESSABA, MINN..

PRVI SALOON OD DIPE.

Priporoča Slovencem in Hrvatom
svoj dobro založeni saloon v mnogo-
brojen poset.

Gospodarji in gospodinje!

Kadar potrebujete pohištvo, %
železnino, posodo, peči itd.
obrnite se na trgovino, ki
ima naj večjo zalogo in Vas
zamore najboljše postreči.

TA TRGOVINA JE

AURORA HARDWARE
AND FURNITURE CO.

AURORA, MINNESOTA.

Na prodaj

Podpisani prodam po jako ni¬
zki ceni vse poslopje, ki se na¬
haja na lotah 11 in 12, blok 7,
na Ely, Minn., ki je znano kot
Bartolovo posestvo, poleg tega
imam na prodaj tudi oprem-bo
za saloon (bar fixtures), 1 coun
ter za grocerijsko prodajalno in
1 “meat block” za mesnico. —
Kupec hiš mora premakniti iste
na drugo, mesto, .ker moram i-
meti prostor za novo poslopje.
Vprašajte za nadaljne podatke
pri

Frank Erchull

122 Campt St., Ely, Minn.

FRANK ERCHULL

ELY, MINN.

se priporoča cenjenim rojakom
v Ely, Minn., in okolici za naro¬
čila za nagrobna spominke in po¬
večanje slik, katere naročam od
zanesljivih tvrdk in jih prodajam
po zelo nizkih cenah.

FRANK ERCHULL

ELY, MINN.

FIRST NATIONAL BANK

ELY, MINN.

Vloge 3. junija 1914- $420,952.22
Glavnica in preostanek - $62,500.00

Naša banka Vam je na razpo¬
lago.’

Pri pošiljanju denarja v stari

kraj se obrnite na nas in zvede'
li boste naše nizke cene.

Prodajamo parobrodne lista
za vse črte.

Ta banka je določena za na¬
laganje denarja iz poštne hra¬
nilnice in je član novega fede -
racij skega reservnega sistema.

Skupaj.$1789.

Umetnega gnoja potrebujemo
več, ker imamo več koruze, in si¬
cer ga bomo porabili mesto 4 tone
ton, kar -bo stalo okoli $175.00,
tako da >. -stane $1614.00 za obresti
na investiran kapital, za delo, da¬
vek, zavarovalnino, itd.

Ako bi pridelovali deteljo za
seme mešto za, klajo imeli bi več
dohodkuPoleg  tega bi vrnili
zemlji deteljno steblovje, ki je tu¬
di mnogo vredno ko-t gnoj.

S tem načrtom predrugačenega
o-spodarstva bi toraj dobili iz
farme na leto povprečno $210.00
več kot iz prvega preo-snovanega
načrta, in $186.00 več kot iz dru¬
gega preosnovanega načrta. Ako
cenimo farmo zopet $15.000.00, bo¬
do dohodki plačali 5% obresti na
investiran kapital, in za delo in
druge stroške bo ostalo na leto
$864.00.

V bodočih razpravah uvrstili
-bomo v načrt domače živali, da se
po-u-čimo o vseh ekonomičnih upra-
šanjih farmerstva.

(Dalje prihodnjič).

Zastonj

revolver, britev in pas za bruse
nje. Mi moramo razprodati ameri¬
ške ure in zato damo skozi 30 dni
povsem zastonj z  vsako uro lep,
$5.00 vreden revolver na 7 strelov,
1 navadno $2.00 vredno Cutler -bri¬
tev (jamčen-o), fin pas iz konjske
Ikože za -britev brusiti, vreden $1,
in močne škarje, vredne tudi $1,
— za $9.00 'blaga zastonj in uro,
za katero jamčimo 20 let, ameri-
kanski sistem, lepo gravirana, vre¬
dna $15.30, vse za $5.95. Blago po¬
šiljamo C. O. D. in vsak lahko
stvar pregleda, predno plača. De¬
narja ne pošiljati naprej. Samo pi¬
šite, naj pošljemo blago, da ga
pregledate, in če je za Vas, pla¬
čate ekspres kompaniji $5.95 za
blago, ki je vredno $24.30. Ta po¬
nudba velja le za 30 dni. Pišite če
hočete možko ali žensko uro.

Pišite po cenik.

GARROLL (MERICO,

Sto-j Jože! Kje si pa bil? Ali
ne veš kje? Bil sem v trgovini
in me-snici

ANTON STIMAC-A

na Soutir Range.

On ima najboljšo

grocerijo in sveže meso,

Pa tudi v

saloon

ima najboljšo pijačo. — Pripo¬
roča se Slovencem in Hrvatom
v obilen obisk.

Stari telefon: Cole 264-A.

Novi telefon: Calumet 436-1..

Frank Brand

—: TRGOVEC

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva -
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

SPOMINJAJTE SE OB RA&
NIH PRILIKAH SLOVENSKE
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIK1

Dept. 47,

Chicago, 111.

AVSTRO-OGRSKI

zemljevid se pošlje vsakemu, ki
pošlje 25-c in piše aa-a

AUSTRO AMERICAN LINE

2 Washington St.. New York

ali pa zastopnikom.

Elco Theatre

E L Y , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE,
aše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik.

American Exchange

=== Bank==

VIRGINIA — MINN

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne liste.

3lo obresti od vlog.

POZOR, ROJAKI!

Dobil sem iz WashiDgtoiia za svoj^
zdravila serialno številko, da so zdravil^
prava in koristna.

Po dolgem čakanju se mi je posre*
čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in P«
mado proti izpadanju las, kakoršne $4
dosedaj ni bilo na svetu, od katere m«
škim in ženskam gosti in dolgi lasje res*
nično popolno zrastejo, ne bodo več izs
padali in ne osiveli. •— Ravno tako zra«
stejo moškim v šstih tednik krasni
brki popolnoma. Revmatizem v rokafei
in nogah ter križicah v 8. dneh popol*
noma ozdravim; kurja očesa, bradavfc«
ce, potne noge in ozebline se popolno«
ma odstranijo. Da je to resnica, jam*
čim s $500. Pišite po eenik, katerega
pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIOL
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
LISTU.

Za oglase tujih in nepoznani!*
tvrd ne prevzame, ne uredništva
ne upravništvo nobene odgovorno*
sti. Nekatere stvari so dobre, vem*
dar je boljši :drži, nego lovi. i

'7r K


•-'V

NARODNI VESTNIK

D * • 7

opisi. 1

Cherokee, Kans.

Cenjeni urednik: — Mesto I it-
Itsburg v državi Kansas je precej
veliko, Slovencev pa ni dosti tam
naseljenih, ker v bližini ni pre¬
mogovih rovov. Slovenske nasel¬
bine se nahajajo severno od Pitts-
Jjurga, in sicer je 'V Chicope majh¬
na kempa, potem pride 'bolj južno-
geverno Flaming, ki je tudi mala
»aselbina. V obeli živi mogoče ka-
ViP  50 Slovencev. .

Cherokee je majhno staro far-
inersko mesto. Slovencev tukaj ni,
ič pa je blizu kempa štev. 10 od

pac

VVestern Coal družbe. Tam je ka¬
kih 15 slovenskih rodbin. Potem
pride Weier City, kjer je nekaj
Slovencev.

Dela se jako slabo, komaj po
dva dni na teden. Sedaj bode pa
ge morda štrajk, ker je potekla
stara pogodba z družbo, in nova
še ni bila podpisana. Unija je uka-
eala delati naprej, ker se še vršijo
posvetovanja, ne ve se pa nič, kaj
Se izcimi iz tega

Pozdrav vsem Slovencem
Blovenkam širom Amerike.

Jakob Cukjati.

m

Indianapolis, Ind.

Cenjeni Narodni Vestnik: —
Dovolite mi nekoliko prostora, da
izrazim svoje mnenje o  velikem
klanju, ki se sedaj pripravlja v
stari Evropi. Vsak. količkaj raz¬
soden človek mora uvideti ravno
v teh časih, da kapitalistična druž¬
ba ni nikdar siti krvi, človeških
žrtev. Tudi danes se vojskuje v
Evroji samo kapital, kajti vojska
prinese dobička samo kapitali¬
stom, nikdar pa ne delavcem, ki
morajo nositi svojo kožo za druge
na prodaj. Znano je, da naklada
Avstrija svojim takozvanim “po¬
danikom” ogromne davke in dokla
de, kaj bodo pa še sedaj, ko bode
vojna požrla ogromne vsote. O
studn-o je, kakor se je izrazil de¬
želni glavar vojvodinje Kranjske,
dr. Šušteršič, ki je tudi dobro znan
po imenu dr. Žlindra. Pravil je na
klerikalnem shodu, da bodo Slo¬
venci črepinje pobijali Srbom.
Vprašal bi tega Šuštarja, kdo je
zakrivil, da je prišlo do tega boja,
da se ljudstvo sovraži, kdo je ve¬
dno za militarizem v avstrijski
zbornici. Za krvni davek se naj¬
bolj poganja klerikalna stranka,
ker ujej ni mar siromašno prebi¬
valstvo, ampak samo to, kako da
bi se obdržala na površju Dobro
mi je znana vsa organizacija kle¬
rikalizma in klerikalne stranke na
Kranjskem. Klerikalci lazijo za
kmetom, da ga vlovijo v svoje
mreže, in ko ga imajo, požrejo vse
obljube in naprtijo nove davke v
vseli mogočih oblikah. Kako so pa
klerikalci zoper delavske sloje, je
pa menda vsakomu še znano. Pe¬
sek znajo suti ljudstvu v oči, na¬
rediti pa kaj zanj, tega nočej-o in
tudi še niso nikdar poskusili. Pa
bode tudi njim kmalu odklenkalo,
iudstvo se izobražuje ter vedm.
bolj spoznava, kdo je njegov sov¬
ražnik, kdo prijatelj.

A. Mravlja.

da nima možkega značaja in obna¬
šanja. In tega naj volimo! Ne in
ne.

Drugi je italijanskega rodu, in
se piše Nick Konstatino. Ta člo¬
vek se preživlja le od revežev, in
pred devetimi meseci ga je od tu¬
kaj iztir-al naš policijski načelnik,
ker ga je zasačil v neki zloglasni
vlačugarski hiši z mladim dekle¬
tom. Ta Lah je oženjen, ter ima
tri otroke. Slovenci in Hrvati, ali
bodete poslušali take ljudi, in si
s tem dali najislahše izpričevalo ?

Tretji kompanijski podrepnik je
neki Bob Mitten, ki menda še ni¬
kdar ni delal. Po mestu hodi z ve¬
likim psom, in ta lenuh bi bil se¬
daj rad policijski načelnik. Četrti
je slavni kočevarski “bos” Frank
Koruza, ki še amer ihanski držav¬
ljan ni, pač pa ponižen sluga- kom-
panijskih bosov. Ta zvesti hlapec
kapitalisto-v je pripomogel, da je
eden delavcev izgubil svoje delo.
Toda še pride čas, ko si bode za¬
pomnil ta podrepnik svoje kleče-
plaztvo in nasprotovanja zoper
Gleasona in Brinea.

Slovenci in Hrvati sodite sami
in trezno, ali se hočete podajati
takim ljudem, ki- bi prodali delav¬
stvo za vsako ponujeno jim svoto.
Zatorej, proč z njimi. Dne 25. av¬
gusta se vrše izvanredne volitve za
Electric Light Plant. Naš župan
J. J. Gleas-on in rojak Jo-s. Bri-nce
sta nam obljubila, -da bodeta delo¬
vala za to, da dobi mesto svojo
la-stno razsvetljavo. Sedaj je od¬
visno od vas volilcev, ako hočete
imeti cenejšo elektriko, ako hočete
plačevati le to, kar požgete. Slo¬
venci in Hrvati, -glasujte za ta
predlog, da bode temu nasprotu¬
joča kompanija dobila svoje po
čeljustih.

Omeniti moram, da je tudi e-den
slovenskih podjetnikov podpisal
peticijo za odpoklic. To je obžalo¬
vanja vredno, toda upamo, da se
m-o-ž premisli in -da odda na dan
v-o-liteV svoj glas za delavstvu na¬
klonjene može -— ako sploh pride
do tega.

Goljufalo se je pri nabiranju
podpisov za peticijo, da je grdo.

- ato so -se ljudje tudi že pritožili,
ali pritožbe niso nič zalegle. No,
ta goljufija se ne bode mogla go¬
diti na dan volitev, zato-, delavci
in volilci, vsi na -dan, volimo mo¬
že, ki so pokazali, da imajo kaj
srca za delavca.

Koncem dopisa- želim Narodne¬
mu Vestniku mnogo uspehov in
ga priporočam vsem zavednim de¬
lavcem.

Delavec.

za boljšo plačo, kot je bila prej¬
šnja za 10 do 12 urno delo. Do¬
bro mi je znano, da ‘boritelji za
delavstvo nimajo mesta med ske-
bi, toda prišel bode čas, ko- bodo
ti ljudje morali utihniti, -ko bode
delavec dobil to, kar mu gre.

'P-ripoznam, -da so sed|aj slabe
-delavske razmere na Chisholm, to¬
da to ni samo tukaj, ampak po
vsej Ameriki. Posebno pa še po
železnem okrožju, in če se razme¬
re kmalu ne obrnejo- na boljše, bo¬
do tudi ti delavci prisiljeni za-
štrajkati, kakor so -delavci v ba¬
krenem okrožju leta 1913. Pripo¬
ročam pa delavcem, da se prej
dobro pripravijo, predno napove-
dp 'boj. da ne bodo trpeli med se¬
boj izdajic, kakršne so imeli de¬
lavci, boreči se za svoje pravice v
Michigan.

Michiganski žganjar ne more iz¬
liti -sam svoje gnojnice, zato se po
služnje tudi drugih. Sedaj je dobil
v pomoč bivšega chisholm-ske-ga
žganjarja, ki je tukaj veliko po¬
pil, a r e plačal. Veliko mu pa ti-s-ta
p-ijaču menda ni zalegla, ker ni
bila plačana. Saj še “žege-n” ni
zanič, če ni plačan.

Nadalje se nekaj zaganja calu-
metski Glasnik, -da sem prodal eno
uro za -deset dolarjev. Dopisun pa
menda ne ve, da so ure različne
vrednosti, da se dobijo tudi take,
ki stanejo na stotine dolarjev. Rad
bi pa le vedel za ime onega očeta s
.edinimi otroci, katerega sem ta¬
ko strašno ociganil. Jaz se ne mo¬
rem spomniti, da bi koga hote ali
nehote oškodoval.

Vsekakor se zahvaljujem Glas¬
niku za brezplačno reklamo, ki
dela zame, samo bojim se, da ne
bo uspešna-, ker Glasnik malokdo
bere.

An-ton Mahne.

IZ TAJNIŠKEGA URADA “SLO¬
VENSKEGA ZAVETIŠČA.”

Eveleth, Minn.

Cenjeno -uredništvo: —- Prosim
da mi odstopite nekoliko prosto¬
ra v našem delavskem listu Na¬
rodni Vestnik. Kaj posebnega ni¬
mam poročati iz naše naselbine
Kakor povsod, so tudi tukaj zelo
slabe delavske ra-zmere. Mislim, da
se ne more z delom nikdo poliva
liti, kakor tudi jaz ne.
f  N-a Bvelethu je sedaj huda
gonja zoper našega župana Glea
so-na in komisarja, našega rojaka
Brince. Gonja je započela Oliver
Mining -družba, ki je doibila, svoje
pristaše, da -so podpisali pole za
odpoklic navedenih, -delavstvu na
■klonjenih mož. Na mestu pa je, da
-popišem one ljudi, ki so -nabirali
podpise za odpoklic, da se ljudje
uverijo, kakšnim osebam so se mo¬
goče usedli na limanice. Eden iz¬
med teh je Matt Trema-row, ki je
nekak pomožni Superintendent. Ta
človek je največji sovražnik Slo-
encev in Hrvatov, in mi delavci
smo mu -dobri -le za -časa volitev.
Vsak, kdor ga pozna, ve pra-v do¬
bro, da je Tremaroiv vnet le za
kompanijo, in ni-kdo ga še ni vi¬
del med -delavstvom. Pasla nima
nobenega, kakor da priganja de¬
lavce, splošno znano je pa tudi

Chisholm, Minn.

Cenjeno uredništvo: — Marsi¬
kaj se pripeti človeku, tega pa še
ve-n-dar nisem mislil, da mi bo kdo
delal brezplačno reklamo. Poseb¬
no še kak urednik obskurnega li¬
sta, ki je še za stranišče -preza-nič.

V mislih imam namreč calumetski
skebski Glasnik.

Urednik omenjenega li-s-ta, ka¬
terega možgani so vse prepojeni
s žganjem, -se neprestano zaganja
vame. rudno je, -da more priti iz
slovenskih šol tak človek, ki ne
misli na drugo, kot na obrekovan¬
je. Vsakdo, ki ni po njegovem o-
kušu, je človek s zmešano pamet¬
jo, če bi se pa pogledal -v ogledalo,
bi videl istegja, katerega ve-dno
išče.

Med drugim se zaganja tudi v
Narodni Vestnik, in pravi, da ta
list vse priobči. Glasnikovega u-
rednika seveda -peče, ker je Na
r-o-dni Vestnik povsod jako priljub
ljen„ ker ne prinaša samo novic,
raznih zabavnih in poučnih -spi¬
sov, ampak -tudi članke za gospo
darstvo in gospodinjstvo, da je te¬
daj za vsakogar Poteguje se za
delavske koristi, izobražuje naro-d,
skebski Glasnik pa nima drugega
v mislili, kakor kako bi pognal
dela-vstvo v suženjstvo.

Glasnik se tudi tuintam spušča
na vprašanja delavskega položaja.

V neki taki -notici pripoznava, da
je v Calurnet-u -za 50% boljše, ka
kor v Chisholmu (hvala -za pripoz-
na-nje). Ali ste pa že v Calumetu
pozabili, kako ste preganjali de
lavsko prijatelje, jih pošiljali od
je-tnišnice do ^etnišnice, ali ste že
pozabili, kako ste se družili s ta-
kozvano meščansko zvezo, ter gro¬
zili, da bodete iztirali vse one, ki
ne gre-do skeibat? Ali niso bili na
stavki oni -delavci, -ki so spoznali,

- a postopajo z njimi bakreni kra¬
lji kot s živino-. Na stavki so bili
oni delavci, -s katerimi se sedaj
hvalite. Zakaj so pa ti prevzeli po¬
nudb , za katero so se delavci bo¬
rili? Sedaj 'zadovoljno delate 8 nr

V zadnjih časih se kaj poredko¬
ma sliši -kaj od “Slovenskega Za¬
vetišča”, kajne. Uradni -glasovi so
postali tako redki kot darovi, kte¬
re 'bi imel prištevati narod sebi.

Da, malo je glasov od “Sloven¬
skega Zavetišča”. Kdor -se še sp-loh
spomni nanj, ima zato dva, vzroka :
ali ga na-vede kot svarilen vzgled,
češ, naj se ničesar več ne posluša,
da mora vse proipa-sti kot zavetišče,
kar se naredi med nami. — Drugi
se ga zopet spominja na račun ti¬
stih dalekovidnih naših rojakov,
kteri -so bili pripravljeni žrtvovati
večje vsote v ta namen, -češ: kje
so obljubljeni tisočaki. Te pa bi
pravtako lahko uprašali prvi: kje
je narod, kje si ti?

Meseca aprila je sporočil pred¬
sednik Mr. Frank Sakser, da od¬
potuje v stari kraj in da se ne
vrne tje do septembra. Za-to- da bi
bilo dobro, da se skliče drugi občni
zbor “Slovenskega Zavetišča”. ■—
Tajnik ga je sklical. V istem času
pa -so se oglasili drugi gospodje,
med njimi Mr. Bro-zich, blagajnik
Zavetišča, naj se občni zbor o-d-loži
na poznejši ča-s. Medtem pa s-e
upraša javnost, kaj in kako misli
“Slovenskem Zavetišču”. Če se

narod ne -zanima, nima nobenega
pomena g,ubiti moči in sile za mi¬
sli, kt-ere -so mrtve .med narodom.

V smislu tega je predsednik Mr.
Sakser začel debato v javnosti s
člankom, kteri je-izšel približno
pred dvema mesecema v “'Glas
Naroda”. Čakali smo odgovora in
odziva v javnosti, a ni bilo nobe¬
nega do -danes. -Potem je blagajnik
Mr. Bro-zicli sporočil, naj tajnik
nekaj spiše glede tega. Povem, da
se ne strašim dela, katerega je bi¬
lo -do danes več 'za druge ko-t zase.
Ampak buditi narod iz kralj mat-
ja-ževega spanja glede zavetišča se
vidi za svojo- osebo tako odveč, kot,
bi nosil sove v Atene ali po naše :
kot bi metal bob v steno. Da ustre
žeim želji svojega prijatelja Mr.
Brozicha, pošiljam po tem uvodu
v svet sledeče

uradno poročilo:

Pred poldrugim letom smo us-ta
navili “Slovensko Zavetišče”, o-
kterem je slišal že vsak po več^
krat. Iz tedanjega zanimanja bi
bilo soditi, da se bo dalo kaj na¬
praviti. Začetni darovi so bili res
precejšnji. Ko smo organizovali in
spravili vse v red, -so prihajala od
začetka stalna poročila in izjave v
javnost. Tudi nekaj darov je 'bilo
od začetka. Potem pa je šlo vse to
polagoma nazaj in naizaj. Danes
smo na tem, da napravimo veliko
črto čez idejo “Slovenskega Zave¬
tišča.”

Čemu riniti naprej ? Tudi če bi
imeli -denar 'bi vzdržba ‘zavetišča
veljala lepe vsote, ktere bi sicer
zmogli, če bi 'bili kot nismo. Zave¬
tišče je vziorejela javnost sicer z
navdušenjem, ktero se je pa pola¬
goma poleglo, ko je prišlo hladno
prepričanje, da je boljše cent go¬
tovine kot mernik navdušenja. Na
prvotnih nabiralnih polah je daro¬
val marsikateri rojak svoj obolus
in -s tem najbrže tudi končal svojo
narodno dolžnost napra-m zavetiš¬
ču.

Narod naš daruje toliko in toli¬
ko vsako leto v- namene. In daro¬
valo se je, odkar je “Slovensko
Zavetišče” v javnosti, veliko na
vse strani. Ne pa za“Zavetišče. —
Kaj je temu vzrok? Odborniki go¬
tovo ne. Vsak je naredil, kar je
mogel. Dosti italk ni bilo dela, ker
je dokazana mlačnost skrbela za
to, da, je komaj rojeno zavetišče
začelo zapirati svoje oči.

In če bi bilo drugače, bi morala
zgodovina lagati. Ta nam namreč
pove, da nismo nikdar imeli kake
velike skupne ideje, za katero bi
bilo teklo pero, kri ali je-ziik. V tej
dolini solz ali po -Cankarju: do¬
lini Šentflorjanski smo zmiraj
hlapčevali drugim, trpeli in zali¬
vali naša gorja, klonili hrbte in -bi¬
li nad vse ponižen narod, 'kteri je
vedno pričakoval svojega odreše¬
nja v -potrpljenju bodočnosti. Ni¬
kdar se nismo zanašali na svoj um
in na-svoje mišičevje, ampak vselej
na nekaj izvanrednega: ali da

pride samo ali pa da zadenemo v
loteriji.

V naši novi do-movini smo misli
li, -da bi se -dalo napraviti kako
skupno delo. In najbolj -skupni so
pred vsem naši reveži, za ktere
moramo skrbeti in za k-tere cita¬
tno -damzadnem prošnje za miloda-
re v javnosti. Ampak to ni še vse.
V javnosti dobi največ tisti, kteri
zna najbolj prositi. Koliko je gor¬
ja, o kterem ne zve nikdar javnost,
ktero je -pokrito z osebnim pono¬
som : rajši smrt v potrpljenju kot
ponižanje v javnosti.

In vsem tem bi lahko brisalo
solze ponižanja “Slovensko Zave¬
tišče”. -Visi ti bi bili ponosni člani
naroda, kteri je majhen, saidealen
— to se pravi: Lahko bi bil. Ker
pa nimamo skupne ideje, ne more¬
mo ničesar ustvariti.

To vemo mnogi. Ampak če bi
narod -dal tukaij, ne more tam.
Je strašno lepo, če bi vzdržali ta¬
ko idejo, pa je še lepše za nektere,
ee se vzdrže sami pred zavetiščem
na račun naroda.

To naj bi bila nekaka ob krat¬
kem povedana misel o zavetišču.
Iz te misli prehajamo na rnajvaž
nejše:

Zborovanje -za “Slovensko Za¬
vetišče” se vrši meseca septembra
v Chicagu. In da ne bode to zbo¬
rovanje zopet kidanje plev iz ko-ta
v kot, bi mi, odborniki “'Sloven¬
skega Zavetišča” radi -zvedeli od
javnosti, ali naj dajemo umirajoče
mu zavetišču še kaj upanja, ali
pa ga položimo med tiste, ki jim
lepše solnee sije, in lepša zarja
rumeni. Na uprašanje Mr. Sakser-
ja kot predsednika se ni odzvala
naša javnost, prosimo, da se od¬
zove na to, da vemo, kako nap-ra
-viti za bodoče. 'Prosimo pa, naj se
ne debatira preveč, kako bi bilo
najbolje, ampak: koliko se zave¬
žeš dati ti v tem in drugem letu.
Uprašanje: “kako”, imamo reše¬
no. Je tako dobro ko-t je, ker ima¬
mo lepa pravila, lepo infcorporo-
vano, poslovanje in reklama po
časopisju zastonj — manjka nam
podpornikov, kteri bi se zavezali
dati vsako leto toliko in toliko. Mi
moramo računati, da kadar bode
zavetišče, -da bode veljal vsak naš
revež -kakih 200 dolarjev na leto,
In če ne zmore naša javnost letnih
dvajset tisoč, je škoda misliti na
kako napravo, ker bi morala bank
rotirati.

Kratko uprašanje na našo jav¬
nost je zdaj to, ali naj držimo še
zavetišče z upanjem, da bode bolj¬
še, ali naj končamo. Prosimo, da
nam javnost pove, kaj in kako mi¬
sli. Dosedanje skušnje so pokaza¬
le, da nismo še zreli za to in da
je vsak trud o-dve-č. Dokazale so,
'da smo, za to, da “svaki po svoje
Boga moli”, kot pravi Hrvat; iz¬
pričali srno, da smo zadovoljni kot
je in da tam ostane.

Prosimo, da se pri razpravah v
javnosti drži konkretnih nasvetov,
kako bi so dalo rešiti finančno u-
n-rašanje; pustimo ti-ste melanho¬
lične 'strune, ktere udarjajo, -kadar
kako idejo h pogrebu nes-o. O le¬
poti in koristi -zavetišča smo pre¬
pričani vsi.

Da bomo vedeli kako ukrepati
in da ne bode nazadnje kake bru-
mne dušice, ki bi rekla: to bi bili
morali tako in tako razrešiti, pa
bi bilo, da bomo imeli nekako na¬
vodilo od naroda, kterega se 'bo¬
mo držali, da bomo vedeli pri čem
mo, prosimo, da daste svoje izja¬
ve v javn-ost, ne debat, takih o-
gromnih dolgočasnih 'debat, kot se
navadno vlečejo po našem časo¬
pisju, ampaii konkretnih nasvetov
gle-de financ prosimo. Ne apelov
na rahločutnost človeškega srca,
tega se kmalu pridobi, ampak na
mrzlo preračunljivost tistega živ¬
ca, ki kontrolira “solde”. Ti ne
gredo — in če. gredo, gredo dru¬
gam.

Zdrav mož

-vob° di

je močan in pln življenja. Bolni m ,
nega, vedno skrbi, je slaboten, ononf° 2 Se  Doč
Ako občutite kake te znake, ne ohS° gel ir >
zdravljenje s otavl jajte .V' V " I

‘S


Dano v 'Chicagu, meseca julija.
Frank Krže, tajnik.

VEČKRATNI MORILEC.

Iz Bergama poročajo: 501e-tni Si¬
mon -Bi-anetta iz Camerata-C-ornel-
lo je v vasi San Giov. Bianco po¬
strelil več oseb. Najprvo je vstrelil
zdravnika, potem župnika, ki je
ravno stregel svoji bolni materi.
Ta je v-sled tega prišla v agonijo.
Nato je vstrelil občinskega taj¬
nika in njegovo hčer v njegovem
stanovanju, nekega čevljarja in
končno svojega lastnega brata An¬
tona, ki je delal na polju. Bianet-
ta je potem pobegnil v gore. Naj¬
brže je umore izvršil iz maščeva¬

nja.

NEPRAVI GENERAL.

“Ru-manischer Llovd” poroča:
M. Mihalce-a, sluga vpokojenega
generala Popazoglu, je ukradel
-svojemu gospodarju generalsko n
niformo, da bi videl, kako i-zgle-da
kot general. Sam sebi je moral li¬
ga j ati, -kajti šel je v Malaesti, 'kjer
je pred krneti imel patriotičen go¬
vor, ter jih naščuval, naj primejo
takoj za orožje, da zasedejo Sed-
mograško. 'Ko so oblasti izvedele
od tega -nastopa nepravega gene
rala, s-o ga pustile takoj aretirati
ter zapreti. 'Pravijo pa, da je ne
koliko slaboumen.

SEV ER A'S

BALSAM OF

(Severovim Življenskim balsamom) ter

rili

LiPt

k zdravju. Drugi, ki so to storili LIV-**  s Prjy .
like zdravilske vrednost'. ’ pravi Jo, <j a  . -e -. t

i8 ' ;r U

se  VItll rled alll °
k 1  * m ogl  s iib a

■  , t o P to ° l An h

r". sl eCl  . n r& v

:ržl' a  p  P a  P
Ju »e v  , s e

Uis ta

Popravi iieprebavo 1« odpravi zaneko
Je Splošna tonika za moške in Ženske
Slabo krvnim ljudem pomnoži kri
Dispeptičnem ljudem vredi prebavne
Naredi jedila bolj okusna in prebavljiv 61 ' 6 ' 1 ' 101 '!'


,111



-’:l Z a

JOJ

ilsr«

at,

Severa’s Gothard Oil

(Severovo Gothardsko Olje).

Zoper bolečine in okorelosti.
Mazilo samo za vnajno rabo.
Cena 25 in 50 centov.

Severa^s

Cerove Tlb 7 ■

■V ~ J

iJSff

S83MS*

c «°a

Zahtevajte samo Severove Pripravke

lekarnar ne more založiti, naročijte’ jih^od V&S

W. F. SEVERA CO., Cedar

nas.

:.-.llli SCa

ie


i flori

' e voj llU

ni*:

»<'57

^v žal tlood ^

% un e . si ° bil0  ne

* BjU > ) e  b

I odje«

ial P op

'Ol

KD 0 R HOČE DOBRO. P 0 DUČN 0  ČTIVO Nada*,
NA NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENJ *

TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH

.je svetla mesec«'

Obrežje, tem* »

Ravno smo dobili iz starega kraja

KRANJSKE KOSE

KLEPCE IN BRUSE


sičala J

ialita

-nim«

v Dardanel*

*•"’ d1u ‘ }lr. Brow

jrnžba s ■

edujej 0

ta krasni vi

Hanama? Kje je
‘^ 'n ladv Heleno v ne

»^Markoje^nai

v daljavo, kjer je

katere je g. Mantel sam kupil, ko je bil v stare?.
Dobiti j ib je pri

Kukar in Mantel

GILBERT, MINN.

Josip Mar

ELY.MI1


V prejšnjih letih.

BITTER-W1NE

>TPUh_

HORKE vino

/ 'UTer  V/l« £
' j >trinerovo

’* tav, *<lvr«d »>/ JOSEPH TRJNER
6I6-622 S.Ashland Ave
CHir kr a  n i

Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in ■
so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez v
ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljuifi
žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo..-
navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in»
čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, aa~'
ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati nase p«
ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je do-
poznano

adkovie je prest.

k  ^  j n  današnjega di
n j,- prijemalo tem huje
(Sionrar — čuv-stvo, k
je bil seznanil z 1
i Ljubico — o-dka
šTililoš in Esteumelle s<
med zofami na povelj
ujiien kralj.

je k mlad mož — k on
Mare. Velika moč se ,
ib njegovem vitkem sta

Pril

Povest. - Sp

Trinerjevo zdravilno
grenko vino.

Prvi učinek tega zdravila je, da očis'1 vse »--'j 1  ' j, .
ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke nep 1  e ^ 7 ;
ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil za; ;
celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje 01
preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo na a
rabo tega zdravila

V BOLEZNI ŽELODCA

V BOLEZNI JETER f .
V BOLEZNI ČREVESJA

To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker P 1 . 1 ,
moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervozn?^^
bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo 5 i, lenem z n
apetita in izgubi spanca.

DOBI SE V LEKARNAH.

JOS. TRINER,

IZDELOVALEC

1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.

HlCA G °'

H 1

trinerjev liniment  je precej m očno zdravilo, lahko se g a  P°, pr e:” ,

ollorr, —:—u j. i i v „ n j.i :l  ,’n mišica 11 /- , :

rnm oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in r31
že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je l a

držal Stržen, dasi
. 1  k r av mikati. I
f  ° ga ^ ščegetala mis
Je vsto Pila ‘krčmt

.govorjeno,

®edvedov!

® nožno!”

ai

se je
je odgovi
ke,

P.*h'reČ 6B1  7’ K c

.^ala, da  ga-bo(

ab i W S e° re5e - Mil

:v'L.^ejvJ ! ae «n
Sl 1 , 7 *  mlad USaš m
»Vrneta vi
• ;To(1 a kai\ e fa rei


'h m' 461 ’ j
j^kaj -da

lu  u a;) eui j

e 7

ako je treba.

vi

i'» V° b '

f •«k &  -Č . 5 '-

■ 'ienfjUo 8 ?'«
J 1  «117 U e  ^



NARODNI VESTNIK

1914.


e.

S>.*T

v ?^ 9  'n >1*
> ia ss^sl#

SVOBODO IN LJUBEZEN

ROMAN Z BALKANA. 0 :

Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

c la se vidimo v Galipolju. Ako je Halil bej voljan odri-

e  flocoji S1
zarja na

lalrko ogledamo vso družbo jutri zarana, ko se dvigne
i,d to prelepo sultanovo deželo ...”

,. . -etter — to bi bilo krasno ! Zakaj reči moram, da mi je

^° BU  bdi'ži va  sled. iu dokončava nalogo Ilalila beja ter najino
je. ee 0  • . . ne pa preveč na samem kje, v balkanskih gorah.”

0 i:ioP u  .. a s ta se bila dala med tem zapeljati k obrežju,
^ nična zaV  , ’

J>°ril aUa  r i a  zadnjikrat, sta videla pluti “Florido”’lagotno in

JJo fe pr : s taul ®^ a ' ______

Mrat iT je bežala “Florida” po Bosporu v krvavo
„„vindu od Carigrada! Že zdavnej je bilo uto

rala Da

hodu od Carigrada!
svojimi kupolami,

za.

zarjo, ki se je
nej je bilo utonilo mesto pa-


jiovo s svojih —r-> minareti in krasnimi bregovi v morju

jbilo se v žarkem, izprva zlatem, nato čim dalje bolj škrlata-
‘ lesketanju, ki je šlo od zapadne proti vztočni strani.

\  S am plamen je bilo nebo — eno samo razbeljeno steklo gl a -

Veter je bil odjenjal popolnoma; toda ameriški prapor na “Flo-
je vihral ponosno od naglice, s katero je rezala ladija vodo in

:r<

ija

KOSE,

BRUSE

bil v starem bii

losi p Mante!

ELY, Ml

pluli so po

globokem zalivu Bujuk-Čekmedže, v ozadju katerega

,- e  veliki starorimski most na obokih tja do Silivrije in njenih
-jh razvalin silne bizantinske trdnjave. Mimo — mimo s polno

V dalji se je pokazalo živahno trgovsko mesto Rodosto, zasmejalo
:oZ i somrak in izginilo v koprenah noči, ki se je naglo zgostila nad

In ko je sičala jahta mimo oddaljenega Mamilarskega otoka, je
s okrog uje svetla mesečna noč, iz katere se je bližalo po obeh
Leh daljno obrežje, temni megli podobno, ki se strinja od obzorja.

adija je plula v Dardanelski rokav — bližala se je Galipolju.

Ja naša družba s Mr. Brovvnom vred je stala na palubi ; zdelo s.e
la razgledujejo ta krasni večer — v resnici pa jih je vznemirjalo

j vprašanje:

•■Kje je, Hanuma? Kje je jadrnica, na kateri se vozi Arna<vt in
.Jerico in lady Heleno v negotovo, morebiti strašno usodo? . . .”
Edini Marko je zdržal na mestu. Slonil je nepremično nad krmo
brnel tja v daljavo, kjer je počivalo vmokri globini drago truplo

litima ...

Mihajlo Jankovič je prestopal daleč od ostalih; po razburjenih
lije noči in današnjega dne ter v bajnem čaru tega jesenskega
jtra ga je prijemalo tem huje temno, blazno čuvstvo, ki ga ni bil ra¬
ki še nikomur — čuvstvo, ki se je zavedal vse njegove paleče sile
|odkar se je bil seznanil z Ivanom — odkar je videl sladko zadre-
bed njim in Ljubico — odkar je' pustil domači Bel grad za seboj ...
kan Miloš in Esteumelle so stali okrog Brovvna, ki se je naslanjal
jareto med zolbmi na poveljniškem mostičku in gledal okrog sebe
majhen kralj.

Bilje še mlad mož — komaj trideset let — in nenavadno lepe,
fe postave. Velika moč se je izražala v potezah njegovega obraza
|Rem njegovem vitkem stasu, ki ni pričal, da bi si bil ogrenil ve¬

selje do življenja z mehkužno razuzdanostjo. Že od prvega trenutka
je bil ta človek našim prijateljem zagonetka, ki je postala še skrivnost
nejša vsakikrat, kadar so ujeli v njegovem očesu kratek blidk, podoben
blaznemu odsvitu skrite, neizmerne bridkosti.

V njegovem vedenju ni bilo tiste odurne prevzetnosti denarnih
magnatov. Poznalo se mu je pač na sleherni gesti in vsaki besedi, da
ve, kaj premore z zlatom, ki mu ga je vrgla usoda v zibelko, toda
razgovarjal se je kakor najboljši prijatelj. Ako je stala med njim in
sobesedniki vendarle tajna, neprodirna stena, je bila to pred vsem tu¬
jost, ki loči vse ljudi v začetku njihovega znanja, in nemara tudi misel
Brovvn a samega, da vidijo ti možje v njem, modernega Kreza, nekaj
nesvojega, bajeslovnega, na tihem oholega — človeka, ki jih morda
prezira v dnu svoje duše.

Zato je tudi nenadoma presekal razgovor, ki se je vršil v ptjr jezi¬
kih — Mr. Brown je lomil vsakega nekoliko — večinoma na angleško:
Estournelle je govoril prav dobro in tolmačil tovarišema Brovvnove in
Brownu njune opazke.

Prekinil je razgovor in dejal na vsem lepem:

“Eno bi vas prosil, gospodje: ako ostanemo kaj časa skupaj —
ae glejte v meni lastnika mojega premoženja, marveč navadnega pu¬
stolovca, ki ga veseli, postati deležnemu vaših zanimivih usod — nič
več, nič manj. Oziri in razlike — to spada na parkete, kjer oblačijo lju¬
dje frak in lak, odlagajo pa pogum in ehergijo Za vas sem kapitan te
ladije in vaš tovariš, ako bo treba iti na kopno — in če me hočete
vzeti s seboj ...”

“Res! Bi li hoteli! . . .” je vzkliknil Estournelle. “Potem je od¬
več, da prašate, gospod . . . kapitan . . . Saj veste sami, da si ne mo¬
remo želeti ničesar bolj kakor družbo moža z vašimi vrlinami.”

“Kmalu bomo v Galipolju,” je menil Mr. Brovvn, kakor da je pre¬
slišal pohvalo “Toda — razen če veste tehten razlog -— pristali ne bo¬
mo. Križarimo rajši ...”

Estournelle je povedal ta predlog Ivanu, ki je takoj uvidel
njegovo umestnost. Dejal je samo:

“Pred nami menda itak niso ...”

“Ne morejo biti, ako se vozijo na jadrnici; niti z brzoparnikom
nas ne bi bili prehiteli za mnogo. Tu, kjer smo, ne more mirno nas no¬
bena ladja, ne da bi jo videli; najboljše je tedaj, ako porabimo noč v
to, da stražimo in gledamo, kdo se približa. Jutri zarana izkusimo priti
prvi skozi ožino. Ako nas 'kdo prehiti, nas ne more prehiteti neopažen:
najbrže pa bo tako, da se postavimo zunaj in počakamo, da odplovejo
vse ladije mimo nas — kakor na paradi.”

Ivan, ki je bil ves čas nekam resnoben, je pripomnil k temu:

“Nekaj mi pravi, da bi bili morali srečati ‘Hanumo’, ako bi plula
res v to smer. ’ ’

“Drugam mirna razloga pluti”, se je oglasil Miloš.

“Saj to ni tisto; meni se ves čas nekaj svita, da Alija Kemala in
naših dam sploh ni več na ‘Hanumi’ . . .”■

Br. Brovvn je pokimal z glavo.

“O tern sem prepričan trdno, rekel vam nisem zgolj zato, ker je
odveč pripovedovati človeku, kar razodenejo naposled dejstva sama.
Toda prosim — kaj vse nagiblje k tej domnevi?”

“Gotovo je sicer, da se je Kerna! Vkrcal in da hoče po morski poti
v Solun, ki mu je najugodnejše izhodišče za beg v Albanijo. Po suhem
hi šlo morda hitreje, a nikdar tako neopazno: to je še nekaj, če se mu
posreči, da ne pusti na vsej tej veliki razdalji nobene sledi za seboj ...
Mož pa gotovo ni naiven in ne pričakuje, da opustimo lov zaradi si-
nočnega neuspeha; stavim, da si je zagtovil obenem s ‘Hanumo* tudi
drugo, boljšo ladij©; jadrnico mu je služila samo v to, da nas je pre-
varil v Carigradu in se rešil iz njegove neposredne bližine, v prvem
pristanišču —• saj veste, da se ustavljajo parniki marsikje ob Bosporu
— pa je prevzela njega in njegovi jetnici dobra, hrza ladija, ki ga
prepelje v Solun, hitreje od Tlanume’ in tudi — varneje. To je moral
vendar vedeti, da ga v jame vsak otrok, ako bi resno mislil izvršiti svo¬
jo nakano s takšno počasno lupino na jadra . . F’

>dje živeli in

arave in brez vsa;
iogoče za -j

zadovol]f>

zraka» s *

jga Z‘‘ m

■iaa na* F

zdravil«*

:>

&

Prihajač.

Povesi. — Spisal Dr. Fr. Detela.

Po . t V  (Dalje.)

as d Otožen, da<si je vse vrelo po njem; a Minica ga je

ja, 8,1 Se ^f P v rav  mikati. Moja mora biti, je sklenil sam pri sebi,
iVfo ®u e getala misel, da jo bo vendar dobil, naj se tudi
111  je vstopila krčmarica in s pomenljivim smehom vprašala,
( '$e ogovorjeno.

medvedov!” se je silil Stržen šaliti se, “ne mara zame.”
^ 1 m °^ n ° ‘*’  -> e  odgovorila ona resnobno. “Le sramuje se in
.r- P°^odati, ker sta premalo še znana. A jaz vem, da
V a - a  „ a J tu  J e  moja roka, da ne bo Minica nikogar drugega
Ijai ,| rzen  ji je segel v roko in moško korakal domov; Meja-
% ■ a za sv °j° hčerko. •

gospodu Strženu?” je pričela na videz mirna.
v ’ zamem >” je odgovorila Minica.

{jl  , rece m, da ga boš vzela,” je dejala ona in srepo gledala
Ji. “£ e  ,f’ . Poreče. Minica je molčala; a tudi to ni bilo prav
Sfetfto , U l a *i Se ’ sv °5 e gl av ka,” se je hudovala. “Ali tako izpol-
t;np .^j° zapoved? Ne bode se ti dobro godilo na svetu. Jaz
plujem noč in dan, kako bi mogla kaj izboljšati svojim
•* 2 m e r V 1 '™ ne  hilo treba ubijati se 'kakor meni; ta razvajenka
rok© V * VCS moj ra čun! Bodeš se še pekla na polju in nosila
i-iidt i]'- er ? le  I >os hišaš mene, ki ti želim dobro. Kaj pa imaš pro-
iavjjjia i H ^ a< ^> premožen, pošten in dober človek ? Ali ti ne
isree e  t  e ^ eta vse  fare? Pozneje mi boš hvaležna, norica, ki se
King’ ° c ^ a  haj te poslušam in tisti tvoj trmasti jok. Vzela boš
Nata ** ® a  hraniš z rokami in nogami!” Jezno je žena zalopu-
^ Mejač SG  ■ hčere pa je šla k možu tožit, kako je dekle
o Strž' Se  ' zav ’zel, da mu je žena tako hitro izpremenila svoje
Hi; in.menil, da je le škoda, da se je razdrl dogovor s

%oval a akaj mu  ' bil  P° vol H ta novi ženin - Žena P a  J e taiko
k  ugodnosti te zveize. “Petra ne bo več,” je dejala, “za

»Hibe

“»or

svu UUSI;i  re 2veize> X(JLla  „„ —,

0a jJ v e  uiara Minica, in tudi nobenega nič prida ni. Stržen
to< W| S p m ta ^ e  Prilike se ne dobi kmalu. Ge  je malo nero-
' . a2 P°sajeni fantje postanejo najboljši možje: nič si-
j 2  dekle/ 16111 ' ^ oz ° hom že jaz spravila tja, odkoder je prišla,
hi Ono i ° m ’ na l 116  hode neumna. In vidiš: naš zet župan, ali

-1 fl Ol fltTrAfBi 1 -IV . . . • . ....

u„- mAgovo prigovarjanje ji je ve-

‘To veš, Minica”, je dejal,

jg - - - CUliiuu. — —,

n „ g0VOril S  hčerjo, in njegovo prigovarjanje ji je ve
^ ■Daterjo | 0 ,. materil10  hudovanje. “To veš, Minica”, je dejal
, s lapjjj 2(1  le dobro in da ni na. svetu boljših prijateljev,
0  'om. Rada te imava doma; a vedno bi se kesala

! i> ■ M to |' naua le imava,  um— ,

J ,lik °ferat 11 ^° zaimil( f'I a  i n  pozneje prišla na slabše.”
t ^ a > da j S ° mati”, je ugovarjala Minica, “da je Stržena
jHovat* P°^ u jšal vso faro in našega Tineta tudi. Jaz kar ne

Sboa ^človeka.”

• f e  ' 68  drugačen, ” j

drugačen,” je dejal oče. “Ti ga boš poboljšala.

”’:o vredno. Ne bo se ti hudo godilo.”
možem, ki bi ga imela rada, kakor

tjj.. - sian, in to je veli

ij* 1  hi jedla suh kruh z . .,, . ...

Ju 8 Pri Strženu vsega na prebite • Kjer ni j estl > 111  P 1
40  tvoriš, ker ne veš, kaj je revščina.

tam se ljubezen kmalu naveliča. — Jaz sem že star in od danes do ju¬
tri: rad bi te še videl preskrbljeno, preden umrjem.” Minica je ome¬
nila, kaj ji je naročil Tine pri odhodu, in pristavila tiho, da nemara
pa še pride Peter. Mejač je hodil semtertja po s t obi in dejal kakor sam
sebi: “Peter, da, če bi prišel; a. ne bo ga: iskali so že druge neveste.”
V srcu so zabolele Minico te besede, in le prosila je, naj jo še puste
■doma, saj bode vedno pridna in poslušna. Očetu se je smilila liči in
šel je in menil, da se pač še ne mudi tako. Za Minico pa to ni bila ve¬
lika tolažba. Poznala je neupogljivo voljo svoje matere in strahoma
premišljevala, kaj ji bode početi.

“Drevi pride gospod Stržen. Glej, kako se bodeš vedla proti nje¬
mu!” je dejala osorno mati, ko se je odpravljala Minica na polje. De¬
lala je celo popoldne, in ko je nastopil mrak, je hitela domov preobla¬
čiti se. In z večerom je prišel gospod Stržen. “Dober večer, grlica. Še
huda?” je izpraševal Minico in ji stiskal roko, ki se mu je ni upala
iztrgati.

“Oče,” se je nasmehnila 'krčmarica in se nagnila k enemu izmed
pivcev, “ali ne bo to lep par?”

“Hemtana reč, bo pa res!” je dejal možak. “Ali s Petrom pa ne
bo nič, s sosedovim, ki je pri vojakih?”

“Oh, Peter,” je dejala ona zaničljivo in si obrisala usta, “kaj bo
Peter! Pleve, ajdovica!”

“Ali se imata pa rada s štacunarjem, rada?” je vprašal zopet
možak.

“Oh, kaj pa da!” je dejala krčmarica samozavestno in jela klica¬
ti Stržena. “Gospod Stržen, kaj pa šepečete tam z Minico? Kako sta
pa znana! Sedite semkaj; saj smo domači!” Stržen je prisedel in za¬
čel briti norce, da se je vse kadilo; Minica pa je hitela proč, da ne bi
■slišala njegovih šal, ki so se ji tako zamrzele.

“Eno moram še zapeti,” je dejal Stržen. “škoda, da ni več Tine¬
ta: on je imel grlo!” Mejačka pa je zaihtela na glas, in zopet so se
odprle zatvorniee njene zgovornosti.

“Oh, gospod Stržen,” je dejala, “če bi bil naš za kaj, saj bi bil
oprostil Tineta. Toda kmet je kmet,” in zabavljala je hudo na svojega
moža, ki je nemiren in razburjen hodil semtertja. Ko pa je šla žena v
drugo sobo, je stopil za njo, jo prijel za roko in dejal zamolklo: “Ne¬
ža, spat pojdi! Danes si preveč pila in ne veš, kaj govoriš.”

Ona pa je začela ugovarjati in se prepirati, da je mož kar bežal
pred točo njenih besedi in se zaprl v svojo spalnico. Strašno ga je lo¬
mila jeze; a kaj je hotel? Znositi se nad ženo, vpričo tujih ljudi? da
se bo smejala vsa fara? “O kako nas je kaznoval Bog!” je vzdihnil
onebogel in poslušal, jezen, žalosten, glasni krohot, iz katerega se je
razlegal kričavi glas njegove žene.

Mejačev© hišo je bila zadela huda šiba. Dopoldne je bila mati
še pametna, popoldne pa se ji je kar nekako zmešalo v glavi, in to
dan za dnevom. Posedala je po hiši okrog, vzdihovala po Tinetu, jo¬
kala brez razloga, se jezila nad možein, nad družino, nad vsem svetom;
tu ubila lonec, tam zalučila poleno zai psom ali mačko in se rotila, da
še pokusila ni vina. Mož ji je prigovarjal, jo opominjal in svaril, naj
ne sramoti vse hiše. Kadar se je še zavedala, se je delala razžaljeno
in ugovarjala, da ni <res, kar trdi; sicer pa je bila vsaka beseda ogenj
v streho. Kar jenjati ni mogla, kadar je začela kričati, in naj si je
bil navzoči, kdorsibodi: vedela je, da tako užene moža, ki se tudi v
najhujši jezi nikdar ni izpozabil. Minica je o takih prilikah jokala
od sramote. Oče ji je ukazoval, da uaj ostaja popoldne doma, mati pa
jo je P 9 dila na polje. “Oh, kako ste čudni!” je vzdihnila časi Minica.
Takrat pa je zgrabila mati ali metlo ali krevljo, ali kar ji je prišlo v
roke in Minica je tekla. “Tako spoštuješ starše?” je vpila za aajo.

(Dalje prihodnjič.)

Naznanjam

Slovencem in bratom Hrvatom,
da sem zopet otvoril

S ALO O N

na :—

VIRGINIA, MIN N.

207 Chestnut Street.

Na razpolago vsakovrstne pija¬
če in sinodke. — Jamčim dobro
postrežbo ter se priporočam za
obilen poset.

MATT. PRI J ANOVIGH.

r,

Ljudje, ki poznajo dober
tobak, kadijo

HAVANA CIGARE

Posku ite cigaro

S. N. P. L

ki je naj' oljša cigara na
Range.

VAROS in IBY so fudi
dobre cigare.

LOUIS TILLMAN

Ali RO R A MINN.


Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Mlnn.

Društveni odbor:

Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Box 71B.
I. tajnik: Frank Peterlin, 'Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič.

Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av.

Bolniški odbor:

Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto.

Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platnar.

Nadzorniki:

John Tanko. Prank štrukelj, John Kapuš.

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-a
Francelj.

Dragi rojaki Slovenci in Hrvatll Zanimajte se za naše podporno dru¬
štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni.

MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI,
JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO-
CIJALNIH NIČEL.

SLABI ČASI ZA DELAVCA,
DOBRI ČASI ZA FARMERJA.
KAKO POSTATI
NEODVISEN?

•Rojak! Če bi Vi polovico udar¬
cev s krampom, kar ste jih v mi¬
nah pustili, mahnili v lastno zem¬
ljo, bili bi danes neodvisen možak.
Ali lahko danes pokažete Vašo ne¬
odvisnost? Žulji Vaši prinesli so
kapitalizmu neodvisnost. Ali se za¬
našate na pokojnino od kapitali¬
zma? Da — pokojnino boste do¬
bili, ko Vas zapusti Vaša moč, ko
Vas dobiti bolezen in starost, in
ko Vam kapitalizem izroči vaš zad¬
nji ček z zahvalnimi besedami:
Mike, we do not need you anv
more. (Majk, mi Vas več ne potre¬
bujemo.) Tako bode dolgoletno
delo Vaše plačano.

Ne ostanite večni hlapec! — Po¬
stanite svoj gospodar. Pojdite na

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica. $500.000.

Preostanek In nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

99

FARMO!

FARMO!

Če se mučite, mučite se sami za
sebe, in ne za druge. Kolikor več
se boste trudili na farmi, toliko
več boste imeli.

Kupite si kos dobre zemlje brez
močvirja v Bayfield County, Wis.

Samo 30 milj od mesta Duluth-Su-
perior, kjer je nad 150 dobrih far-
raerjev naseljenih. — Razun sa-
djereje je tamkaj živinoreja, ov¬
čjereja, čebeloreja, kar si vsak
lahko ogleda. — Pomoč dana vsa¬
kemu naseljencu, v kolikor se tiče
živine itd. — Cena zemlje $2° in
$25 aker. — Brezplačna pojasnila
pismeno ali ustmeno Vam daje:

United States Farm and
Golonization Go.

3 So. 5th Ave. West, Duluth, Minn,

Nova “ILIRIJA

Slovenska naselbina pri Merril, VVisconsin.

Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, naznanjamo da smo
odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi
ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih industrijskih
mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet milj od mesta
Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini ne¬
navadno hitro razvija. Glavna reka države. “TVisconsin river”, teče mimo mesta in
skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno
miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno.
Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsa-
cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in
juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko j«
opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrij*
skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče la
pri velikih industrijlnieh mestih , s veliko bodočnostjo. Pišite po (  pojasnila na

ILIRIA GOLONIZATION C0„ SHEBOVGAN, WIS.

Čarobne karte,
Cijena lOc, tro
je za 25 centi

Pišite po cije-J
nik knjiga.

KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH

Box 448

DULUTH, MINN.

ZNAK DOBRE OBLEKE

CIolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH_SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blago
po primernih in poštenih cenah.

E L C O THEATRE

_ AURORA, MINNESOTA. _

Vam vedno nudi uaiboliše nremikaioče slike, neti e in dra¬
matične predstavo. — Naše predstave so dobro izbrane za
mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOc. —- Zače¬
tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelie imamo posebne
programe. NE ZAMUDITE JIH.

Mi imamo naiboliše automobile za prevažanje po celem
Range. Kadar se hočete peliati. vprašajte pri nas za cene.
katere so nainižie. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬
TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dan.

TELEON 64.

SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, lastniki.

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV«
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJSA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJACAML

Barrows, Minn.

na Cuyuna železnem okrožju.

Nova naselbina z evliko bodočnostjo. 'Woodla i nd Park addition
je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬
jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi
reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬
re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene
se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬
cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na

Barrovvs Realty Co.

312 PROVIDEHCE BLDG., DULUTH, ali FIRST NATU BANK, BARR0WS, MINN

VOJNA POROČILA.

(Nadaljevanje prve strani.)

Belgijsko-francoska in luxem
burska meja je sicer tudi dobro
zavarovana, toda ne tako močno
in tako neprodirno. Vsled tega se
(je odločila Nemčija za pot skozi
Belgijo, da si že na francoski me¬
ji ne bi polomila na tamošnjih trd-
d n ja vali in močnih utrdbah zob.

IZGUBE NEMČIJE.

London, Anglija, 6. avgusta. —
Francosko poslaništvo je bilo ob¬
veščeno, da je Francija zajela ne¬
ko nemško križarko.

Malta, via London, 6. avgusta.

_ Neka angleška torpedovka j >.

zajela in pripeljala sem neko nem¬
ško linijsko ladjo.

USPEHI SRBIJE.

Pariz, Francija, 5. avgusta. —
Iz Niša, poročajo tukajšnjim li-
fetom, da so bile avstrijske čete, ko
so hotele vdreti v Srbijo, vržene
z velikanskimi izgubami nazaj.
Avstrijski pešpolki, približno 10,
000 mož, so pod varstvom strelja¬
nja iz težkih topov avstrijske ar-
tiljerije hoteli prekoračiti Savo in
upasti v Srbijo, a so bili s krva¬
vimi glavami zagnani nazaj. Na
lojnem polju je obležalo mnogo
mrtvecev in ranjencev. Tudi po¬
moč avstrijskih monitorjev na Bo
na vi, po številu dvajset, ni dovolj
L-datna.

London, Anglija, 5. avgusta. .

Iz Niša brzojavljajo, da je mobi¬
lizacija Srbije popolnoma izvrše¬
na. Dosedaj se je odzvalo 95% re¬
zervistov klicu pod zastavo. Srb¬
ska vlada je upeljala strogo cen¬
zuro, listi ne smejo nič poročati o
vojaškem gibanju. Vlada izdaja
svoje vojaške buletine za prebi-
v; Istro.

NAVDUŠENJE V ANGLIJI.

London, Anglija, 5. avgusta. -
Tukaj vlada velikansko navduše¬
nje za vojno proti Nemčiji. Q amo
delavski listi še agitirajo zoper
* ojno, medtem ko so liberalni li¬
sti že zavili v vladni tabor.

Vlada je ustavila promet s žele¬
znicami, in se z vso naglostjo pr : -
pravlja. .Poveljnikom britskega
brodovja je bil imenovan podad-
miral Jellicoe, feldmaršal lord
Kitchener bode pa vodil operacije
na suhem. Bil je tudi imenovan
vojnim ministrom.

CARJEV ODGOVOR.

London, Anglija, 5. avgusta. —
Car je odgovoril kralju Juriju, ki
mu je svetoval, da naj nadaljuje
z mirovnimi pogajanji; odgovor
se glasi, da je Nemčija Rusiji na¬
povedala vojno, da torej ne more
ničesar storiti. “Bog te blagoslovi
in čuvaj” je končal.

UPAD V FRANCIJO.

Pariz, Francija, 5. avgusta. —
Po nekem poročilu francoskega
vojnega ministrstva so oddelki
nemške pohote in konjiče preko¬
račile francosko mejo. Švadron
dragoncev je prodrl do Viller-La-
Montagne, a se je moral umakni¬
ti pred francosko infanterijo. Tu¬
di nek drug nemški konjeniški
polk se je moral umakniti.

Mobilizacija je malone že po-
-polnoma izvršena, sikoraj vsi re¬
zervisti so že prihiteli pod zastave:
Sloviti zrakoplove« Santos Du-
mont je ponudil vladi svojo služ¬
bo. Enoroki general Paul Pau, ki
ee je bojeval tudi 1. 1870, je dobil
poveljništvo nad nekim armadnim
zborom.

S

NEMŠKO BRODOVJE.

Petrograd, Rusija, 5. avgusta
— Nemško brodovje, broječe 19
ladij, so ugledali včeraj blizu se¬
verne obali Severnega morj.a, in
sicer med Memel in Lipavo.

RUSI OB MEJI

Dunaj, Avstrija, 5. avgusta. —
Kakor naznanja “Neue Freie
Presse”, je preletel nek ruski vo¬
jaški zrakoplov mejo. Avstrijci so
streljali nanj, nakar je padel na
tla- V njem sta bila dva ruska
častnika, ki sta bila usmrčena.

KRŠENJE NEVTRALNOSTI.

Pariz, Francija, 5. avgusta. —
Iz Montbeliard v departmentu
Doubs naznanjajo, da so nemške
čete prekršile nevtralnost Švice.

OB NAŠI OBALI.

Portland, Me., 5. avgusta. —
N a obali države Maine je bilo sli¬
šati danes zjutraj streljanje to¬
pov. Streli so padli v okolišju 25
do 30 milj od Portland. Najbrže
se je vršila kaka manjša pomorska
‘bitka blizu Seguin otoka.

KAKO JE NAPOVEDALA
ANGLIJA VOJNO.

Berolin, Nemčija, 5. avgusta. —
Kmalu po govoru državnega kan-
celarja v torek v državnem zboru
je prišel tja britski poslanik, sir
AVilliam Edwar-d Goshen, ter vro¬
čil listino, ki zahteva, da se ne kr¬
ši nevtraliteta Belgije. Državni
kancelar je takoj odgovoril, da je
garancija nevtralnosti Belgije ne¬
mogoča. To pa vsled tega, ker se
mora Nemčija zavarovati proti u-
padu Francije. Zvečer po sedmi
uri se je nato podal britski posla¬
nik v inozemski urad, izjavil, da
je Velika Britanija napovedala
Nemčiji vojno, ter je zahteval po¬
tne liste.

BITKA V SREDOZEMSKEM
MORJU.

London, Anglija, 5. avgusta. —
Listu “Chronicle” naznanjajo iz
Pariza, da so nemške križarke
“Goeben”, “Breslav” in “Pan-
ther” obstreljevale Bona v Alziru.
Nato je britsko in francosko bro¬
dovje napadla križarke. “Goe¬
ben” in “Breslav” sta bila ujeta,
“Panther” se je pa potopil.

POLOŽAJ NA VZHODU.

Petrograd, Rusija, 5. avgusta.

— Ruske čete so se že spopadle z
Nemci na severovzhodu Pruske.
Ko so Nemci upadli v Rusijo, in
bili vrženi nazaj, so begu požgali
vse vasi, katere so prej zavzeli.

POGREŠANI PARNIKI.

New York, N. Y., 5. avgusta.

— Mnogi nemški parniki plujejo
s polnim parom sem, da ne pade¬
jo sovražniku v roke. Lloydov
parnik “Kaiser Wilhelm II” bi
moral priti, a je mogoče, da se je
kakor “Kronprincessin “Cecilie”
rešil v kako drugo ameriško pri¬
stanišče. Dne 29. julija je odplul
iz Cherfeourga”, in od tedaj ni za
njim nobene sledi.

Tri angleške, ena nemška in ena
francoska bojna ladja čakajo ba¬
je pred newyorškkn pristaniščem.
“Lusitania” ;se je odpeljala vče¬
raj, in upa, da pride skozi. Kakor
hitro bode imela za seboj tri mil-
ske pase, bode postavil kapitan na
krov strojne puške.

MILIJONI NA POMOČ.

V/asbington, D. C., 5. avgusta.

— Predsednik Wilson je naprosil
kongres za nadaljnib $2,500,00 k
že dovoljenim $250,000, kateri de¬
nar se razdeli med Amerikance v
Evropi, katerim so pošla sredstva
in se sedaj ne morejo vrniti do¬
mov. O klopna križarka “Tenne¬
ssee” odpluje v četrtek v Evropo
s to svoto in z več milj oni v zlatu
za Amerikance. Nemčija je nazna¬
nila vladi oficijelno, da za časa
nemške mobilizacije Amerfkanci
ne smejo oditi iz dežele.

BILIJON V BANKOVCIH.

AVasliington. D. C., 5. avgusta.

— Predsednik AVilson je podpisal
dodatek k Aldrich-Vreeland ban¬
čni postavi, ki dovoljuje bankam,
da izdajo bankovcev za bilijon
dolarjev.

KRATEK PREGLED.

Predsednik AVilson je ponudil
vojskujočim se vlastem svoje po¬
sredovanje v prilog mira.

— Poročila, da se je vršila ob
škotski dbali pomorska bitka, an¬
gleška vlada zanika.

— Med Evropo in Azorskimi o-
toki je bil prerezan nemški kabel.

— Angleški kralj Jurij je izdal
proglas, v katerem poziva, naj se
javijo prostovoljci za vojno.

— Poroča se, da so nemške čete
upadle tudi v Švico in na Holand¬
sko.

— Ruske bojne ladje so zajele
na Črnem morju več nemških tr;
govskih ‘ladij, toda to morje je i-
zolirano, ker je Turčija zaprla
Dardanele in Bospor.

— Včeraj se je vršilo že več
manjših prask med nemškimi in
ruskimi četami na rusko-nemški
meji, in tudi I rancozi so že prišli
z Nemci v kontakt.

Londonska policija je areto-
vala več tamošnjih Nemcev, ki so
bili oboroženi s puškami in bom¬
bami.

NEVARNA STRELA.

La Crosse, AMis., 4. avgusta. —
Na neki tukaj v bližini se nahaja¬
jočih farm je udarila strela v dre¬
vo, pod katerim so vedrili trije
bratje. Eden je bil takoj mrtev,
druga dva pa sta bila tako opeče¬
na, da bodeta ostala siromaka vse
življenje, ako sploh okrevata. Ubit
je bil 22 let stari farmer John Cal-
laway, njegova poškodovana bra¬
ta se imenujeta Harry in Chester.
Farma, na kateri se je zgodila ne¬
sreča, se nahaja pri Readstovvn,
jugovzhodno od La Crosse.

prgvljen za turški fisku-s.

družbe so seveda mnogo potoval x  j nesljivo

Člani | krč v želodcu
rabite znano in za-
ivo domače

ter reprezentativno nastopali. Ne-j sredstvo
ki Robert Ivanovič, ruski Nemec,
je nastopal kot bogat mongolski
knez ter povsod plačeval s ponare¬
jenimi denarji. Falzifikate so pro-
'dali kot ‘ ‘ blago ’ ’ in .včasih zelo
■ceno. Tako so v Čeljabinsku pro¬
dali 50.000 rubljev za 300 rubljev,
čeprav so bili tako dobro ponare¬
jeni, da jih je mogel le strokov¬
njak razločiti od pristnih.

POLOM BANKE.

New Yor;k, N. Y., 4. avgusta. -—
Privatna bančna tvrdka Deutsch
Brothers je sama naprosila držav¬
ni bančni department, da naj
prevame njene posle. Banka baje
ni insolventna, samo dovolj denar¬
ja začasno nima na rokah.,

VPLIV VOJNE.

Pri skupnem zborovanju člano
“Minneapolis, St. Paul and Duluth
Clearing House Association” ter
uradniki bank omenjenih treh
mest so naznanili duluthski ban¬
kirji, da ne bodo izplačevali hra¬
nilnih vlog, ako ne bodo odpove¬
dane 30 oziroma 10 dni prej. Ban¬
ke izdajajo takozvaae kasirske
čeke, gotovega denarja izdajo le
malo.

gmerno v naših gorah. Imela sem
otroka in ta je umrl v osmih dneh.,
Tmek sem preveč mleka, mislila
sem si, da je škoda tega dobrega
materinskega mleka, zmešala sem
ga s kravjim ter napravila maslo.
Ze večkrat sem prodajala tako
'mleko, človek mora živeti.” Tudi
ua policiji je isto izpovedala. Nje¬
na izpoved je 'napravila

VOJNA IN AMERIKA.

Mihvaukee, AYis., 4. avg. — Ve-
lemesar Patrick Cudahy je mnen¬
ja, da bode splošna evropejska
vojna povzdignila prosperHeto
Združenih držav. Po njegovem
mnenju se pa za enkrat še ni tre¬
ba bati podraženja živil.

EN BANDIT PRIJET.

Helena, Mont, 4. avg. — Enega
banditov, ki so pretekli teden v
Yellovrstone narodnem parku u-
stavili izletniške koč’je in izletni¬
ke oropali, so že prijeli. Prijet je
bil v neki divjini v Idaho.

GOZDNI POŽARI.

Kali-spell, Mont., 4. avg. — Dve¬
sto mož gasi ‘gozdni požar, ki je
izbruhnil v bližini Essex. Pomoč
je ‘bila poklicana iz Great Falls in
-Spokane, in tudi tukajšnja milica
je bila poklicana na pomoč. V
Flathead county gori več manjših
gozdov.

TURČIJA MOBILIZIRA.

London, Anglija, 5. avgusta. -
Turčija je obvestila Veliko Brita¬
nijo, da je mobilizirala svoje vo¬
jaštvo. Kakor zatrjuje turška vla
da, je mobilizacija potrebna iz
ozirov lastne varnosti, da pa osta¬
ne strogo nevtralna.

KABEL PREREZAN.

New York, N. Y., 5. avgusta. •
Kabel, ki veže Združene države
naravnost z Nemčijo, je bil prere¬
zan. Prerezali so ga najbrže An¬
gleži.

FRANCOZI VARNI.

Dunaj, Avstrija, 5. avgusta. —
Tukajšnje ameriško poslaništvo
je prevzelo protektorat iza v Avstro
-Ogrski živeče 'Francoze.

RAZNOTEROSTL

Moderno ponarejevanje denar¬
ja. Pred varšavskim sodiščem se
bode zagovarjalo sedemdeset ob¬
tožencev zaradi ponarejanja ruske
ga papirnatega denarja. Vsi ti ob
toženci tvorijo dražbo, kakoršno
bi si mogel izmisliti le kak dober
romanopisec. V sodni dvorani je
pripravil državni pravdnik velik
zemljevid Evrope in Azije, na ka
terem so označena vsa mesta, kjer
je dotična družba “delovala” ter
oddajala svoje “blago”. Zasledo¬
vanje se je vršilo v obeh delih
sveta, od kitajskih mej pa tja do
francoske Revijere, kjer so v neki
vili v Nizzi tiskali ponarejene ban¬
kovce. Kapital “podjetnikov” je
bil zbran v Blagovječanku ob A-
muru, barve so bile kupljene
Berolinu, papir pa je bil ukraden
na Angleškem, kjer je bil pri-

Richter-jev

ANCH 0 R

PAIN-

EKPELLER.

Pf 1 !i |

feis 1 ® 1

P|[49%ALCOH01.fH ?

|$(EmWER&Co. lij j

T-

'.-P. iiel,

tr

#irM Es  Vtisi

%

7«! : i  | f;|!

' I

Navodilo za vpo-
rabo je na listu, ki
je ovit okoli ste¬
klenice.

Maslo iz človeškega mleka. Bu- Cena 25c in 50c

dimpeštanska “Nepszava” prina-j v mamah,
ša grozen dokaz, kakšna beda je,
na ‘Ogrskem in kam ta beda prive j r. Ad. KlChter a to.
de ljudstvo. Na trgu v Marmaro- 74-80 vvasiiington
škem šihotu je mestni fizik in- j Street
špekciral ter konfisciral neki Ru- NEW YORK: ’ Y -
sinki mleko. Ko ga je kemično pre: ‘  - ■

iskal, je videl, da je maslo naprav- j

Ijeno iz materinskega človeškega ^ 4

mleka. Proti Rusinki so takoj n- | 7 , CTAPItllkl 1

vedli kazensko postopanje zaradi j| NASI ZASTOPM1KI. |

ponarejenja živil. In ta uboga že- j
oa je izpovedala: “Lačni smo in

KADAR GRESTE V STARI
ZAHTEVAJTE

Baltimore and Ohi

CHICAGO do

..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za “Narodni Vestnik”

v tiskarsko

stroko spadajoča dela

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perusliek, Ely, Minn.

John Pogačnik, Eve leth, Minn.
Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina New Duluth, Minn.

globok: Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis

vtisk. Vendar pa so jo ostro ka-' j ose ph sm^Greanev, Minn.
znovali, da bi je ne posnemale 1  Frank Horvatich, Virginia, Minn.

druge Rusšnke. Kakšna
na svetu!

beda je

PRENAŠANJE ELEKTRIČNE
SILE BREZ ŽICE.

Veliko senzacijo je napravilo v
Čehih poročilo o plzenskem izumi¬
telju, ki ume s pomočjo svojih
strojev prenašati brez žice elek -
trično silo na veliko daljavo. Tu
gre za istinito tako iznajdbo. Iz-
umitelj-inženir, ki zdaj še noče biti
imenovan, živi v Plznu in se bavi
že nekaj let z vprašanjem, kako
bi se dala prenašati električna sila
brez žice. V poslednjem času se
mu je posrečilo sestaviti pripravo,
katero prenaša električni tok
vsake napetosti in intnezivnosti -—
in to istomerni kakor tudi menjal¬
ni tok —brez žice v daljavo neko¬
liko kilometrov. — Za iznajdbo
plzenskega izumitelja se zanimajo
že inozemski strokovni krogi. Iz¬
umitelj namerava v bližhji ‘bodoč¬
nosti pokazati strmečemu svetu
svoj izum, ki bo — kakor pišejo
češki listi — na polju elektroteh¬
nike ena izmed najkoristnejših pri
doibitev za človeštvo.

John Dragovan, Soudan, Minn,

Ig-nac Heglar, Buhi.

Vincenc Mikulich, Aurora.

Martin Grahek, Section 30.

Marko Majerle, Hibhing in Kitzville.
Frank Oven, Rauch in Silverdale.

MICHIGAN:

Frank Plaut.z, Calumet, Mich.
Joseph Butala, Ahmeek.

Mike Muhvich, Baltic.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Hlanchar, Willard, Wis.

John Wodovnik, Milwaukee, Wis.

John Stampfel, Grafton, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

Frank Meh, 243—lst Are.. Milwaukee.
Alojz Golob, 304 Franklin St., Port
Washington.

PIŠITE :R,

Northwestern Passenger Ag

po parobrodno knjižico, ki

do par

RAZPRODAJA KNJIG.

Narodna biblioteka, nepopolna, 6
snopičev,.— .60c

Narodna biblioteka, nepopolna, 14

snopičev,.— $1.5-'

Vjetnik na Galeji .20c

Kako postanemo stari.35„

Poduk novopriseljencem z ze¬
mljevidom Zdraž_ držav ... 35„

Nihilist . 25„

Roman Job ar a.20„

Slov. angl. slovnica.1. —

Pravila dostojnosti.—. 25c

Voščilna pisma.—. 25„

Pripovedke za mladino ... —. 25„

Postojnska jama.—. 25„

Marjetica.. —_25„

Solnce i-n dež.—. 25,,

hvljenje prestolonaslednika

ludolfa .$1.00

Ženinom in nevestam. Spisal
škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$ — ,25c
Razne nabožne slike po 25c komad
Te knjige so iz  stare zaloge in
ene so nekoliko umazane, ker so
bile v izložbenem oknu, zato .so
cene tako nizke. Poštnina je všte¬
ta. Naročila je nasloviti na:

s .-,. 0GL «.
^iuzbo dobi ■

■:# S p ° tE  ZMA G

ger). Vešč
govoru

mora

skušnje v 70 A  . ^

jestvinami. ’
varščino. p r(  no8

« AG Žl°'

(akov/a

AURORA Coop

Rox 293


fcj

>vr* K ” poR o

Jj

DRUšTVE

ttbge pavL °'

8. avg-ta
- Nem c « a ’ ve iiko vese

.ovlad

dalo

enioglai

naznai

SLOVENSKO
DRUŠTVO “5

ŠT - 114 - J- S.

.^^f^Luttich

V' s .° ganili

Linde u

Narodni Vestnik,
405 W. Michigan Str.,
Duluth, Minn.

Dru štvo zboruj.

1JO v mesecu ob pol ?***»(
Gleasonovi droranl 1  h

Pristopnina znaša

Naznanilo in priporočilo.

ILLINOIS:

APETIT KOMPONISTA ROSSI
NI J A.

Slavni komponist je baje raje
jddel nego pa komponiral. Ni samo
mnogo jedel, ampak tudi dobro.
Sam je to označil z besedami:
“Kar je srcu ljubezen, to je želod¬
cu dober apetit. Prazen želodec go¬
de kakor fagot ali piska kakor pi¬
kola. Polen želodec je tromba za¬
dovoljstva, činela veselja. Jed,
ljubezen, petje in -dobiček -so prav¬
zaprav štiri akti komične opere,
ki se imenuje življenje. Kdor živi,
ne -da bi vse preživel, je gotov no¬
rec.” In tako je tudi Rossini živel.
Dobra jed im-u je dala navdušenje
za komponiranje. Neka arija iz
njegovega “Tankreda” se imenu¬
je šaljivo “riževa”, ker je -bila
gotova v istem čas-u, kolikor po¬
trebuje riž, da se skuha. Svoje moj
st-rsko delo “Brivec sevilski” je
zložil v 13 dneh. In enega svojih
najlepših umotvorov, molitev v p-
peri “Mojzes”, je izvršil v de-se
tih minutah.

Josip Novak, 206—3rd St., La Salle.
Simon Jesenšek, La Salle, Ul.
Joseph Blish, Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, 111.
Frank Mally, Joliet, HI.

Frank Goličnik, Panama, 111.

Frank Brence, Waukegan, 111.

Tony Prosen, Granville.

Dominik Jerše, Virden.

Frank Kreffel, Nokomis.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Anton Tratnik, Clinton, Ind.

Frank Baudek, 260S W. Michigan St.,
Indianapolis.

Frank Krebs, Universal.

P ENN S YL V ANI A:

Matt. Kamin, Forest City, Pa.

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Anton Klančar i  Arona, Pa.

Martin Klinar.’ Johnstown, Pa.

Frank Remic, Bušk.

John Lamuth, Marianaa.

Frank Miklaucich, McDonald.

Martin Koroshec, Ralphton.

Anton Demshar, Broughton.

John Mlakar, Claridge, Pa.

“^a-ank Sedminak, Yukon.

Stefan Guna, Herminie.

Vid Vodišek, Moon Run.

A. Lavrich, Adamshurgh.

Tomaž Previch, Universall in okolica.
Josip čehular, Noblestown in Cliff Mine

OHIO:

Frank Lunka, Cleve •

Karol Bauzon,
land, Ohio.

Ignac Prel'gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, Ohio.

Anton Kikel, Youngston, Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

Anton Brelich, East Palestine.

Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain.
G. Bersnak, So. Akron.

COLORADO:

John Janežič, Leadville, Colo.
Frank škrabec, Denver, Colo.
Frank Blatnik, tValsenhurg.
Anton Udovich, Ludlow.
Frank Repovš, Somerset.

DRUŠTVESI 0JI SI I
MARCO BEUth, j. .
JOHN B. SMREKae”
JOSEPH S. KOCBETu^
JACOG PRE S i E e k  *

c avgustu.

. Francij- F “ d ,

■ „,kai naznanili potu

m* *«“

avgusta- Iz tega por0‘
. - da  go imeli

Rojakom iz Chisholma in okolice na
znanj am, da sem preselil svoj

Ker je društvo vstaja*
eno le za mladeniče, ja^V
oni mladeniči, ki 4

GOSTILNO

v Klinc-evo hišo na

2nd AVENUE & LAKE STREET.

Priporočam se Slovencem in Hrvatom
za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

društvu, da vstopijo*

čaj bolezni in smrti. S
zijo v marsičem, kajti i
luje nato, da se člani
tudi izobražujejo.


T^ibe Samo mrtvili
število ranjencev pf
veliko večje. Belgijci so
»4 topov in ujeli enega 1
Jerala. Nemci so imeli
samo 46,

pai. Belgijci pa
i vv se morali končno p c

Društvo jv. Francij

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

NAROČAJTE SE NA NAJVECJj
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRŽAVAH

ge si Žalosten ali otožen

poseti naš

Ely Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
«bse 0 ajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poueljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

KANSAS:

DOBRO ZDRAVLJENJE.

Vsak zdravnik skuša v prvi vr¬
sti, da da bolniku kolikor mogoče
;dobro zdravljenje. Mu -da zdravi¬
la, ki šči-stijo prebavijalne organe,
ki -delajo nov apetit, da je prebava
popolna. Vse telo mora biti v rav¬
notežju. In zato je namenjeno
Trine-rjeivo ameriško grenko vino.
Iz telesa prežene vse nečiste sno¬
vi, ne -da bi organi oslabeli. Poži¬
vi prebavljalne organe in jih na¬
redi' sposobne za -delo. Dobite do¬
ber apetit, redno prebavo. Se pri¬
poroča proti zaprtju in posledi¬
cah tega. Po- lekarnah. Jos. Tri-
ner, 1333—39 So. Ashland ave.
Chicago, IH. Vselej morate imeti
pri rokah Trinerjev liniment. Je
ja-ko -dober za praske, bule, revma
tizem, prehlad, trd <vrat in lum-
bago. Advr.

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.
Simon Re-povš. Columbus. Kans.
Jacob Cukljati, Pittsburg.
lath. šetina, Franklin,
gnac Gabršček, Mulberry.

WYOMING:

F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo.

Tohn Globochnik, Diamondville, Wyo.
Frank Koblar, Cumberland.

John Slamnik, Superior in So. Superior

MONTANA.

Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont.
Peter M. Barich, 243 Park St., Butte.
Peter B. Barich, VValkerville, Mont.
Martin Šetinc, Bear Creek.

Frank Suhadolnik-, East Helena.

DRUGI KRAJI.

Frank Malavašič, Little FaUs, N. Y.
Josef Schneller, 638 Bushwick Ave.,
Brooklyn, N. Y.

John Ruzich, VTardner, Idaho.

Sheringer, Roundup.

Josef Strukel, Bryant, Okla.

Josef Kersten, Oregon City, Ore.

L?nd Ark PCiČ ’ F ° rt Smith in Jenny

Fmnk S^ ar ’ ? lack Diam °nt, Wash.
Frank Skvars, Adamson, Okla. ..

John Sterlekar, Sunny Side, Utah.

PRIPOROČAM

Slovencem in Hrvatom svojo

grocerijo in mesnico.

V zalogi imam vedno sveže bla¬
go po nizkih cenah.

Anton Smolich,

Aurora, Minn.

Prodajam

Belo vino sodček po $35.00
Rudeče ‘‘ “ ‘‘ 25.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico.

Z velespoštovanjem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,
16205 St. Clafr Avenue, Collinvvood Sta.

CLEVELAND, OHIO.

Mali oglasnik.

KJE JE

Frank Kaplan, sedaj najbrže bi¬
vajoč v Hibbing, Minn. Pred loti
sva bila skupaj v Duluthu, Kdor
ve za njegov naslov) naj mi ga bla¬
govoli naznaniti, ali se.naj pa sam
javi, ker mu imam nekaj poročati
Matija Kocjan,
1115 W Michigan Str.

Duluth, Minn.

Borštnarjev (Catholic
sters) v Ely Minn.-V
razmere dopuščajo, oa

slovenskih Jednot vi_

Jednoto, bi moral postiti
društva, kjer bi se rr
naučil. — Borštnarska
lep obrednik, po kateren;
seje in iz katerega se I
uči lepe dostojnosti pri
j ah. — Društvo sv. Fi
je popolnoma v slovel
ko, da je vsakemu rc
Pri nas se lahko za.r
podporo po $20.00 na
smrtnino $500,00, $1060,
— Seje se vrše vsak-
mesecu v Gleason
zvečer. — Za nadaljna
obrniti na: Chas. Merhar
Somrak, V. C. R., Me

S. , Jacob Butala, F. I

T. K., Joseph Kovach. S

i rojaki«

-vrije!

dvorani

rij. Belgija, 8. avgusta,
jirai naznanja, da se je
Jtke pri Liege 120.0
. in da so ostali forti
uani. Trije nemški p-
■aj popolnoma unič
armada -prihaja v
irših na pomoč. Pred sc d
! republike. Poincarc
mesto Liege zbog 1
i zadržanja s križem čas

Društvo sv. Cirila ii

št. 1. J. S. K. J., na Eh)
starejše slovensko p--^«
Jugoslovanske Katini.
Ely, Minn. — Efi« < _
vršijo vsako nedeljo po I
Jos. Skala-tovi dvoreriM
poldne. — Društvo vlir
pristop vse Slovane «
hko za smrtnino o<) f ■„
za bolniško podporo »
g-ubo roke ali
obeh rok ali nog. «■ H
noge $800.00, za
$200.00 In obeh ofes
tako se plača popoM
za popolno oneniogi
šnekoli ponesrečbe. -- y ,

nia moške in žen s .j
smrtni ne. — Ro r,j.; #  h
si ne morete mls .J rU §H

očividci bitke.

folija, 9. avgust a
i očividec bitke pri Li
^ belgijski podjet

f M ne da bi k a j •

» ie brd Ha

i 30 Ne ®«- Vsi An-
' U1  ®est 0  Li 0tte  ATvt

80  Gabili

četo h r ,° Zjc

,er ^ zL i-r baPd

za Palih. v


!

Cdlv tUUlVV I 1 .to 1]

no z J. S. K.

polnoma varnem s>.
za vaše podpore is-; ?
nesete. - Za nadaUJ*^
obrniti na slede« .
Frank Gašperlin. -
M. Delach, Box o 1 :,,
Banovetz, st, Bor -

zastopnik.

Društvo sv. Pet«

leth, Minn- - AVZiJL

Siovensko-Hr\ai ^

Mich.
vsako

f c v h en -°Redne^?> P* »0,000 . ' '^koka v

l a 't°i et / t0 urfpor^» t,” So ž* , nisk ill v,,:..

VSaKO oopoi^.


vsakega člana
nine, ter
za


ine ' ‘An 13  il f i*

a .P?? 1 !?. J® $300.0«:.^

pod členkom , t o«

za izgubo po^ L«

150.00, za.J z f“ b en!

jega členka na ejj ,

gubo Pale®- i 1  }5« W:


d0  stopala na ., a  . ;

niča, ki s® « 50.00  p l- 3 !i
kilo dob _ *“. b | v *• ,

žkodbe uoo • •podi«
vsaki nekoliko
dajo k r p. ru |iednJ e  t-PJ

tri mesece


" ema

, ie ° d Potov a l v

.l>W-že f’

.* y avi ®ii »i, av  : a b (
Vicev 8 avaia i iie

^°^C? raviti

;t P >eeil e  J 6 : 80  be

\ c




av gusta

ju«! K  u  Vo la i

°koli

Lir

kilo d0D. •‘■"dobi Vfk®


Miii

tvNja .?• avg.

ceh

F' V 5  C

-ega A”o ifjf j; b v, ^ a t(


dovo, '^oj.

ata ro ! hU  bel.

So

katerikoli

gno V po<| or ^po?a-V-i

četrto ne^}®, 0 paJJjk;  j Cel 0  1 11

društvu, r» »srst * •; v ° «ov, ;

ih br 5

Ul

a


Frank B0ZlC . 11 jnesiL, t i ‘j  '<5 >>

iskovalci: ^ ,j #B  ^

Adams
Sprti e e

yal Locatio» :

v. .

-C&V ie ^ s o

m "O UC