DOGOVORI Gradivo za 5. skupno zasedanje vseh zborov in 17. sejo zborov skupščine občine Ljubljana Center 2 Na podlagi 165. in 171. člena statuta Sklicujemo 5. skupno zasedanje vseh zborov skupščl-ne občine Ljubljana Center, ki bo V TOREK, DNE 23. 3. 1976 OB 17. URI v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagamo naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsednika občinske skupščl-ne Ljubljana Center 2. Razrešitev in imenovanje člana Izvršne-ga sveta skupščine občine Ljubljana Center 3. Razrešitev in imenovanje članov sveta za Ijudsko obrambo skupščine občine ^ Ljubljana Center 4. Izvolitev predsednika in sodnikov sodi-šča združenega dela v Ljubljani 5. Uvodno poročilo k obravnavi smernic o družbeno-ekonomskem razvoju občine LJubljana Center za leto 1976. Po skupnem zasedanju bodo vsi zbori skupščine občine nadaljevali z ločenimi sejami. PREDSEDNIK DPZ: Marjan Rajnar PREDSEDNIK ZZD: Iva Prosenc PREDSEDNIK ZBORA KS: Dušan Kampare Na podlagi 171. člena statuta občine Ljub-Ijana Center Sklicujem 17. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo V TOREK, DNE 23. 3. 1976 OB 17. UR1 v veliki sejni dvorani na Magistratu. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 16. seje in poročilao Izvršitvi sklepov 2. Obravnava predloga smernic družbeno-ekonomskega razvoja občine LJubljana Center za leto 1976 3. Obravnava predloga proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 in predlo-ga odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976 4. Obravnava predloga dogovora o sofi-nanciranju dejavnosti skupnosti občin Ijubljanske regije in programskih osnov za leto 1976 5. Obravaava predlogov okvirnega pro-grama dela občinske skupščine Ljublja-na Center za leto 1976 6. Obravnava predloga finančnega načrta Sklada Ijubljanskih občin za gradnjo os-novnih šol in VVZ za leto 1976 7. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o družbeni samozaščiti v Ljubljani 8. Obravnava osnutka družbenega dogovo-ra o minimalnih standardih, o življenj-skih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin samo-upravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 9. Obravnava predloga za dodelitev zem-Ijišča za gradnjo prizidka osnovne šole Prule 10. Imenovanje komisije za pregled davč-nega zaključnega računa občine Ljub-Ijana Center za leto 1975 11. Predlog za soglasje k spremembam v komisiji I. stopnje za razvrščanje in raz-vid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri Kli-nični bolnici za pediatrijo v Ljubljani 12. Vprašanja delegatov Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno opravičeno odsotnost sporočite na telefon 317-988. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Iva Prosenc l. r. Na podlagi 171. člena statuta občfne Ljubljana Center ^. Sklicujem 17. sejo zbora krajevnih skupnostl skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo V TOREK, DNE 23. 3. 1976 OB 17. URI v banketni dvorani na Magistratu, Mestnf trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 16. seje in poro- čila o izvršitvi sklepov . 2. Obravnava predloga smernic družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976 3. Obravnava predloga proračuna občfne Ljubljana Center za leto 1976 in pred-loga odloka o proračunu občine Ljub-Ijana Center za leto 1976 4. Obravnava predloga dogovora o sofi-nanciranju dejavnosti skupnosti občin Ijubljanske regije in programskih os-nov za leto 1976 5. Obravnava predloga okvirnega progra-ma dela občinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976 6. Obravnava predloga finančnega načrta sklepa Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1976 7. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o družbeni samozaščiti v Ljublja-ni 8. Obravnava osnutka družbenega dogo-vora o minimalnih standardih, o živ-Ijenjskih in kulturnih razmerah in o po-gojih zaposlovanja na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlova-nje Ljubljana 9. Obravnava predloga za dodelitev zemljl-šča za gradnjo prizidka osnovne šole Prule 10. Imenovanje komisije za pregled dav-čnega zaključnega računa občine Ljubljana Center za leto 1975 11. Predlog za soglasje k spremembam v komisiji I. stopnje za razvrščanje in raz-vid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri Klinični bolnici za pediatrijo v Ljubljani 12. Vprašanja delegatov. Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno opravičeno odsotnost sporoči-te na tefon 317-988. PREDSEDNIK zbora krajevnih skupnosti . Dušan Kompare I. r. Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Čenter Sklicujem 17. sejo družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo V TOREK, DNE 23. 3. 1976 OB 17. URI v sejni dvorani skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 16. seje in poročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava predloga smernic družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976 3. Obravnava predloga proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 in predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976 4. Obravnava predloga dogovora o sofi-nanciranju dejavnosti Skupnosti občin Ljubljanske regije in programskih os-nov za leto 1976 5. Obravnava predloga okvirnega progra-ma dela občinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976 6. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o družbeni samozaščiti v Ljubljani 7. Obravnava osnutka družbenega dogovo-ra o minimalnih standardih, o življenj-skih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin Samo-upravne skupnosti za zaposlovanje Ljub-Ijana 8. Vprašanja delegatov. Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno opravičeno odsotnost sporočite na telefon 317-988. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOUTIČNEGA ZBORA Marjan Rajnar I. r. Točka S 1 Predlog za izvolltev predsednika SO Ljubljana Center Na osnovi sprejetih meril ln kriterijev kadrovske po-litike v SZDL je KO za kadrovska vprašanja v postopku evidentiranja možnih kandidatov za predsednika SO Lj-Center izhajal predvsem iz stališč, da je glede na po-sebnost gospodarske razvejanosti občine in njene druž-bemo-ekonomske strukture pri izbiri kandidatov nujno upoštevatl poznavanje teb razmer, tako v občini, kot v mestu Ljubljana. KO za kadrovska vprašanja je na seji dne 8. 1. 1976 In na seji dne 3. 2. 1976 po temeljiti obravnavi in po predhodno opravljenih razgovorih s predstavniki druž-benopolitičnih organizacij v občini sklenil predlagati kot kandidata za predsednika SO Lj-Center tov. Huga Kerža-na. KO je ugotovU, da iz kandidatovega dosedanjega dela In družbene organizimosti izhaja, da je dober poznava-lec duržbenoekonomskih razmer v občini in mestu Ljub-ljana, kar daje zagotovilo, da bi lahko to nalogo uspešno opravljal. KER2AN Hugo, rojen 8. maroa 1913. leta v LJubljani, dlpl. gradbenl ing., stanujoč v Ljubljani, Titova 25, za-poslen kot glavni direktor, Gradbenega podjetja GBADIS LJubljana, član ZKS od 1949. leta. Po končanem študiju se je zaposlil pri Stavbni druž-bi v Ljubljani od 1938. leta. Od 1938. leta do 1943. leta je delal pri ing. Umeku v Trbovljah. Od 1943. leta do konca leta 1945 v papirnlci Vevče v gradbenem oddelku. Narodnoosvobodilno gibanje je materialno in moralno podpiral. Januarja 1946. leta se je zaposlil pri Gradisu. Do leta 1953 je bil na delovnem mestu šefa gradbiSča. Od leta 1953 je glavni direktor gradbenega podjetja GRADIS, katero funkcijo opravlja še danes. ' Bll ]e odbornik mestne skupšfiine Ljubljana. Sedaj je član sveta za gospodarstvo pri Mestrd skupščlnl, član delegacije v karjevni skupnosti Ajdovščina in član raznih komisij, predsednik Izvršnega odbora zavarovalnice Sa-va, sekretar aktiva komunistov direktorjev pri občinskem komiteju ZKS Lj-Center. V organizaciji združenega dela Je pobudnik vrste uspeSnih organizacijskih prijemov, ki odločilno prlspeva-Jo k učinkovitosti poslovanja in uveljavitve takšne notra-nje organizacije, ki zagotavlja samoupravno samostojnost povezovanja TOZD, hkrati pa njegovo dejavnost povezuje v integracijsko celoto »Gradisa«. Za izjemne dosežke trajnega pomana pri organiza-ciji in vodenju podjetja »Gradis« je prejel Kraigherjevo na-grado. Poleg tega priznanja je nosilec reda s srebrnim vencem, reda zaslug za narod s srebmim vencera in reda republike s srebrno zvezdo. Na osnovi 169. člena statuta občine Ljubljana Center in v skladu s 77. in 97. členom začasnega poslovnlka za delo skupšfiine obdine Ljubljana-Center in po predhodni raz-pravi v vseh družbenopolitičnih organtzacijah občine Ljub-ljana Center (Obfiinska konferenca ZKS, Zveza združenj borcev NOV, Obfiinskl svet Ljubljana Center in Občin-ske konference ZSMS) je predsedstvo na razširjeni seji občinske konference SZDL Ljubljana Center dne 10. 2. 1976 sprejelo SKLEP, da predlags tovariša Huga KER2ANA vsem trem zborom občtnske skupščlne LJubljana Center, kot kandi-dsta la piedsednika skupščine. Tovariš Hugo Keržan je delegat krajevne skupnosU AJdovšCina. Ljubljana, 17. 2. 1976 OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA CENTEB Točka S 2 PREDLOG za kadrovsko spremembo v IS SOb Ljubljana Center Ker je fcov. Tepina Jože, član IS, zadolžen za področ-Jesplošne porabe, odšel na delovno tnesto v tujino, pred-lagam: 1. da se Tepina Jože razreši kot član izvršnega sveta 2. da se izvoll za člana tov. DEKLEVA Dragica, roj. 1924 v Slovenj Gradcu, direktor direkcije za analize v NB Slovenije, stanuje Vrtača 5. Tov. Dekleva je član ZK od 1948. Tov. Dekleva je opravljala do sedaj vrsto funkcij v občini in republiki. Bila je član sveta za družbeno planiranje in finance občine Center, član ko-miteja za perspektivni razvoj, predsednik komislje za proračun itd. PREDSEDMK IZVRSNEGA SVETA Točka S 3 Gradivo za točko S 3 bodo prejeli vodje delegacij in predsedniki konferenc naknadno: Točka S 4 PREDLOG za kadrovske spremembe in dopolnitve za sodnike pri sodišču združenega dela v Ljubljani Medobčlnski -vet SZDL — odbor za kadrovsko koordl-nacijo, je na zadnji seji, dne 12. 2. 1976, razpravljal o nekaterih kadrovskih spremembah in dopolnitvah za sodi-šče združenega dela v Ljubljani. Za možne kandldate novih sodnikov sodlšča je evidentiral ustrezne predloge in jlh posredoval v razpravo in potrditev občinskim kon-lerencam SZDL s prlpombo, da do 25. t. m. izrečejo svoje pripombe oz. soglasja. Občinske konference SZDL oz. njihovi odbori za kadrovska vprašanja so listo evi-dentiranih kandidatov v celoti potrdili in na tej osnovi predlagamo tele kadrovske spremembe in dopolnitve za sodnike pri sodišču združenega dela v Ljubljani. I. 1. Predsednik sodlšča: Sedanji predsednik sodišča združenega dela tor. DANIJEL RINC je na lastno željo zaprosil za razrešitev in ga je občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad na svojl seji 12. t. m. razrešila. Za novega predsednika sodiSča združenega dela v Ljubljani se predlaga: Tov. JO2E BALOH — roj. 3. julija 1927 leta, vlsoka izobrazba, sodnik, stanujoč Ljubljana, Stari trg 5. pred-sednik sodišča I. Ljubljana, član ZKS od leta 1956. Je znan družbeno politični delavec v občini Ljublj*-na-Center. Dve mandatni dobl je bll predsednlk krajevne or-ganlzaclje SZDL Stara Ljubljana. Je član občinske kon-ference SZDL Ljubljana-Center in je bil dve mandatni dobi član izvršnega odbora, oz. eno mandatno dobo pod- predsednik občinske konference SZDL. Sedaj Je član občinske konference, Clan predsedstva obfiinske konferen-ce SZDL in predsednik častnega razsodtšča pri obfiinskl konferenci SZDL Ljubljana-Center. 2e dve leti je tudi predsednik volilne komlsije prl BkupSčini občine Ljubljana-Center in član odbora pri MSS Ljubljana. štiri leta je bU tudl predsednlk part-aktlva prt občin-Bkl konferenci SZDL Ljubljana-Center. Je vsestransko politiSno, samoupravno in strokovno nazgledan in je tudl predsednlk upravnega odbora društva prevnikov Ljubljana. I I. Sodnikd z lastnostjo delavca v zdruzenem delu sodišča idruženega dela v Ljubljani: 1. Tov. PETER POPOVIC — roj. 9. 12. 1938, dljfl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen na delovnem me-stu vodje pravne službe pri BTC Javna skladišča Ljublja-na, član ZK od maja 1975 podpredsednik konference sindikata dftovne organizacije, član sekretariata OZK, dlan komisije za socialna vprašanja pri ivetu krajev-se skupnosti Nove Jarše. Kandidaturo je sprejel, delovno mesto bi lahko aa-¦edel v februarju 1976, stanovanjsko vprašanje inut ure-jeno. m. Sodniki brez lastnosti delavca v združenem delu so-dlSča združenega dela v Ljubljani: 1. Tov. KOVACIČ FRANC — roj. 24. 3. 1943 y Lazah, dipl, pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen na delov-nem mestu ddrektorja pravne, kadrovske in splošne službe pri Poslovnem združenju IMOS, skupna delovna doba 9 let, od tega 6 let v upravi, sekretar OZK, član komisije za družbenopolitični sistem in samoupravljanje pri obfi. ko-mlteju ZKS Ljubljana-Bežigrad član UO sklada skupnih rezerv in sredstev za intervencije v gospodarstvu. Trenutno je pripravljen sprejeti kandidaturo le za sodnika brez lastnosti delavca, kasneje, čez 1-2 leti pa tudl sodniks i lastnostjo delavca v združenem delu prl SodiSCu. 2. Tov. ILESIC MARKO — roj. 29. 11. 1947 v LJublja-nl, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen kot asistent na pravnl fakulteti v Ljubljani, stanuje Ljublja-na, Miklošičeva ^O, je član ZK od leta 1968, član univer-zitetne konference in komiteja ZKS, član univerzitetnega sveta. Prlpravljen je sprejet! kandidaturo za sodnika brez lastnosti delavca v združenem delu, po končani magistra-turi (najkasneje čez dva meseca) in doktoratu znanosti čez dve leti je pripravljen delati tudi kot profesionalni sodnik. 3. DEISINGER MITJA — roj. 17. 2. 1942, stanuje CilenSkova 16, Zelena jama — občina Moste Polje Ljub-ljena, zaposlen — Javno tožilstvo SRS Ljubljana, član ZK-od leta 1972. 4. Tov. BORUT LAVRIC — roj. 15. 1. 1947 v Ljubljani, Btanuje Gorazdova 17, Ljubljana Vič-Rudnik, je diplomira-ni pravnik, zaposlen kot sekretar v Inštitutu Jožef štefan. Je član ZK od leta 1973. Od leta 1970—71 je bU zaposlen na Okrožnem javnem tožilstvu kot pripravnlk, od leta 1971—76 je sekretar pri InStitutu Jožef štefan. Je predsednik skupn. enote samoupravnih lnteresnih .skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnlk, je član zveze raziskovalnih org. SRS, bil je član sekretariata OZK, delegat v samoup. int. skupnosti. Je član izvršnega odbora SIS za zaposlovanje Ljubljana. OPOMBA: Omenjeni sodnikl bodo pokrili potrebe to-praznjenih mest, ki jlh imajo občine: Ribnica, Logatec, Ljubljana Vi«-Rudnlk in Ljubljana Siška. IV. Predlog za razrešitev: 1. Tov. DRZAJ dr. ing. Bojan, je bil izvoljen za aodnika brez lastnostl delavca v združenem delu sodi-šča združenega dela v Ljubljani na predlog občlne Ljub- > ljana Vič-Rudnik. Imenovani tovariš Je na lastno željo zaprosil za razrešitev. 2. Tov. UCAKAR SILVO — roj. 13. 12. 1947, dipl. pravnik s pravosodnim Izpitom, zaposlen v tovarni Usnja, Kamnik — ]e član ZK. Ker postane samostojni odvetnik proed za razrešitev. Odvetniško delo pa Je nezdružljivo z sodniško funkcijo. Medobilnskl svet SZDL predsednik: Ivan Lapajne dlpl. oec. l. r. Povzetek zapisnika 16. Kje družbenopolitlčnega «bora skupSčine obeine LJubljana Center, ki Je bila v četrtek, dne 26. 2. 1976, ob 17. uri v rejni dvoranl skupščlne občine LJublJiuut Ccnter. Sejo ]e vodll predsednlk DPZ ftbrjan Rajntr, vodl» npisnika Nena Luzar. Predlagan in sprejet je bU naslednjl DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnlka 15. seje in poročlla o lzvrtitvl ¦klepov 2. Obravnava in skJepanje o prietopu k dogovom o »ploSnl porabi v občlnah v letu 1976 3. Obravnava predloga odlolca o q?renaemb«h odloka • davkih občaoov 4. Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnln 5. Obravnava predloga odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o posebnem občinskera davku od pro meta proizvodov in od plačil za storitve 6. Obravnava predloga odloka o nagradah obdine LJubljana Center 7. Obravnava predloga pravllnika o kriterijlh in po-¦topku za podelltev nagrad občine Ljubljana Center 8. Kadrovske zadeve: — imenovanje družbenega pravobranllca samouprav-Uanja — razrešiter in imenovanje ravnatelja OS »Tone Cufar« — Imenovnaje ravnatelja WZ Poljane — imenovanje predsednlka in članov zirlje za nagrade obdine Ljubljana Center ». Vpratanje delegatov. Na predlog komisije za volitve ln imenovanja J« bila umaknjena z dnevnega reda 2. alinea 8. točke, in sicer: Razrešitev In imenovanje ravnatelja Oš »Tone Cufar«. . . • ; Od 30 delegatskih mest v DPZ Je bllo prisutnlh 18 delegatov, opravičilo se jih je 12. PRISOTNI: Meta Bele, Ana Brvar, Kairel Oescovnlk, Drago Flis, Ivan Hvala, Lijana Kalčina, Janez Marinšek, Zvone Novak, Krešo Puharič, Marjan Rajnar, Edvard Renčelj, Jaka Rozman. Anton Stritar, Viljem Sužnik, Zlata Silih, Bogo Sest, Vid Stemplhar in Saša Valentin-čiC. . ODSOSTNOST SO OPRAVICILI: Roman Albwb-t, Andrej Borc, Ladislav Božid, Miloš Bučar, Magda Cuk, Ivanka Debeljak, Barbara Furlan, Danijela Gošnik. Zlatko Mali. Bado Roter, dr. Anka Tekstor in Denis 2ust. .,.. ADl./ POTBDITEV ZAPISNIKA 15. SE.JE IN POROCILA O IZVRSITVI SKLEPOV Razprave ni bilo. SKLEP: DPZ potrdi zaplsnik is. se)e in pofočilo '«$ tevršitvi sklapov. AD 2./ OBRAVNAVA IN SKLEPANJE O PBiSTOPU K DOGOVORU O SPLOSNI POBABI V OBCINAH V LETU 1976 Uvodno obrazložitev je dal Rudi Veselič, podpredsed-nik IS SO Ljupl.jana Center. V razpravi so sodelovali: Jaka Rozman, Zlata Sillh, Miroslav Samardžija predsednlk IS občine LJubljana Cen-ter in Rudi Veseltf. ,.*.,{ Predsednik DPZ Marjan Rajnar je obvestil zbor, d» je predsedstvo občinske konference SZ0L razpravljato o dogovoru in ga podprlo. V razpravi so delegati ugotovili, da je bit čas za razpnavo o pristopu k dogovoru o splošni porabi v obfii-nah y letu 1976 veliko prekratek. V bodoče take naglice ne bi smeli dovoljevati. Na vprašanja ali ni protiustavno, da se dogovor, ki materialno obvezuje, sprejema za nazaj, je dal pojasnilo Rudi Veselič. Podroijje davkov je jzjema, ker se vsako leto sprejemajo zakoni oz, odloki za tekofie leto. SKLEP: OPZ se strinja s pristopom k dogovoro • splošnl porabi v občinafa v letu 1976. AD 3:/ OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBCANOV Uvodno obrazložitev je dal Rudl Veselli, podpred-'sednlk IS SO Ljubljana Center. V razpravi sta sodelovala Zlata Sillh in Mlroslav Sa-mardžija. SKLEP: DPZ Roslasno SPREJME odlok o sprenMM*> bah odloka o davklh občanov. ->rr AD 4./ OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMICNIN . TJvodno obrazložitev je dal Rudi Vesell«, podprdtl-¦ednlk IS SO Ljubljana Center. Razprave ni bilo. SKLEP: DPZ sprejema odlok o sprememU odl«lRk • dsvku na promet nepremičnin. OJ3RAVNAVA PREDLOGA ODLOKa O SPREMIlMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBCINSKEM 0AVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLACIL -ZA STORITVE Dvodno obrazložttev je podal Kndl- Vesfcll«, podpred-sednik IS SO Ljubljana Center. Razprave ni bilo. SKTiKP: Zbor soglasno sprejema odlok o spremembah ln dopolnltvah odloka o pusebnem obilnskein davku od prometa prolzvodov in od plači) za storitve. At) 6 ln 7./ . OBRAVNAVA PBEDLOOA ODLOKA O NAGRADAH OBCINE LJUBLJANA CENTER in OBRAVNAVA PREDLOGA PRAVILNIKA O KRITERIJIH IN POSTOPKIJ ZA PODELITEV NAGRAD OBCINF LJUBLJANA CENTER Dvodno obrazložltev je podala 2ora Ude, članiea IS SO Ljubljana Center. ' V razpravi je sodeloval Kreio Pulutič, kl je pred-lagal: • V 1. Clenu pravllnika o kriterijlh in postopku za pt>-delitev nagrad občine Ljubljana Center, v 2. odstavku v 4. vrsti naj bi dodali: «... Uspešno izvajanje novili izumov, tehnoloških postopkov in izdelkov ...» Celotni 2. odstavek 1. člena naj bi glasil lakale: »Pri tem se zlasti upošteva: samoupravljanje in medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, združevanje dela in sredstev, uspešnost proizvodnje in prodaje, produktivnost dela, finančni uspeh in ekonomičnost poslovanja, uspešrio uvajanje novih izumov, tehnoloških postopkov ter izdel-kov, organizacija poslovanja, program razvoja in vispeš-nost njegovega izvajanja, obseg in uspešnost investicij ter ustreznost kadrovske strukture v temelinib in drugib or-ganizacijah združenega dela. Na osnovi razprave Je DPZ soglasno sprejel naslednj« SKLEPE: 1. Zbor sprejems odlok o nagradah občine Ljublja-n» Center 2. Zbor aprejenu predlagano dopoUittev, kl jo }e podal Krešo Puharič. 3. Zbor sprejema tako dopolnjen pravilnik o krlterl-Jth in postopku sa podelitev nagrad občine LJubljah* Owiter. .,: . , .... .... ....... -. AD 8./ KADROVSKE ZADEVK Razprave ni bilo. Prejeti so bili sledeči y, i?KLEPI: ' 1. Zbor m strinja z imenovanjem Bogdana Sturma za družbenega pravobranilca samoupravijanja. 2. Zbor se strinja z tmenovanjeni Cvetke Brodari« ma ravnatelja VVZ Poljane. 3. Zbor se strinja z imenovanjem Draga SeHgerja za predsednika žirlje za nagrade občine LJubljana Center In z Imenovanjem tlanov žirije: Branka Brezovnika, IHI-lana dr. Kolbeta, Mlloša Lukiča, Janeza Sedeja, Danic* Šter, Ane Tomič. Jožeta \VapierJft, Rajka Zupaočiča, Vlads tari* ln Denisa 2usta. AD 9./ DELEGATSKA VFRA8ANJA . Ker delegatskih vpmšanj nl bik>4 ]e predsednlk DPZ Marjan Rajnar zaključil sejo ob 18,15 uri. Zapisnlk vodUa: , Nena Luzar, »¦*o** »m^----- - pREDšEbiiik firt Marjan Rajnar1. r Povzetek zapisnika 16. seje zbora združenega dela skupščine občine LJubljaiia Center, ki je bila v petek, 27. februarja 1976, ob 12. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, LjuMjana, Mestni trg 1. Zaradi odsotnosti predsednice zbora združenega dela Hve Prosenc je sejo otvoril podpredsednik skupščine To-mislav Tomič in predlagal zboru, da v skladu s 36. čle-nom začasnega poslovnika občinske skupščine zbor izvoli delegata, ki bo vodil sejo. Predlagana je bila tov. Brečko Slavka in soglasno potrjena od delegatov zbora. Sejo je vodila Brečko Slavka, delegat konference št. 25, zapisnik je vodil sekretar skupščine Ivan Hafner. Predlagan in sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Patrditev zapisnika 15. seje in poročila o Izvršitvl sklepov 2. Obravnava in sklepanje o pristopu k dogovoru o sploš-ni porabi v občinah v letu 1876 3. Obravnava predloga odloka o sprememlbah odloka o davkih občanov 4. Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o dav-ku na promet nepremičnin 5. obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnit-vah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 6. Obravnava predloga odloka o nagradah občine Ljub-ljana Center 7. Obravnava predloga praivilnika o kriterijih In postoptou za podelitev nagrad občine Ljubljana Center 8. Kadrovske zadeve: — tmertovanje družbenega pravobranilca samouprav-ljanja — imenovanje ravnatelja WZ Poljane — imenovanje predsednika in članov žirije za nagrade občine Ijubljana Center 9. .Vprašanja delegatov Vf' Dnevni red je soglasno potrjen. V imenu komisije za verifikacijo pooblastil ih imu-nitetna vprašanja delegatov ZZD SO Ljubljana Center, je v odsotnosti predsednice komisije tov. Gizele Arhar podala poročilo Anica Zalik, član komisije. Komisija je ugotovila, da je od skupno 60 delegatskih mest v ZZD predložilo pooblastila 52 delegatov. Vsa pooblastila so pravnpveljavna. Glede na to komisija predlaga zboru, da verificira pooblastila naslednjih de-legatov: Naknadmo so predložili predsedstvu zbora poablastilo 6e 3 delegati. Stev. Zap. konf. št. PRIIMEK IN EME 1 1. DREMBLJ Ivan 2 2. ORBHEK Benjamin 3 3. KUMAR Slavko, neopr. ods.' 4 4. neopr. ods. 5 - 5. FERJANCIC Marko 6 6. neopr. ods. 7 7. ALBš Srečko 8 8. . 1APAJNE Miran 9 9. COP Radomir 10 10. RiUS Ivan 11 lil. GEKBEC Pavel 12. KAMIN Polde 12 13. TOMLEK Fani, opr. ods. 14. VOGRIN Janez V3 16. Lampič Slavko 16. JASOVEC-GBEGORIJ Milena 14 17. CAD Jože 16 1«. BRAOTJN Zmago 16 19. SE3DKJ Dušan 11 20. VODNIK Anton 18 21. KOROŠEC Draga 18 22. SINKOVBC Dragica 20 33. BISOAK Franc 21 24. ZOTAN Darko 22 25. BIHAR Janez 23 26. PBISTAV Janez 24 27. T0MA2IN Marija 25 28. BRECKO Slavka 26 29. aBOjAK Ivan 27 30. JANH2IC Branko 28 31. KOVAC Ivan 28 32. TOMSE Boman 30 33. JANE2IČ Ivan 31 - 34. OVETEK SUva 32 35. NOVAK Franc 33 36. 2TTNIK Anton 34 37. PETR.IC Tone 38. LUiBie Majda 35 38. SKOP Stane 36 40. 2ALIK Anica 37 41. RAPOŠA-TANJŠBK Pavla 38 412. MEDVEŠEK Silva 39 43. BBRGANT Bogomil 44. KANIHUB Nataša 40 45. JANEŽIC Jože 46. SREDENŠEK Drago, opr. ods. 4!l 47. HDJAN Tatjana 42 48. Doc. dr. PORBNTA Miran 48. PLANO Bogomila 50. OGBINCOVEN Majda 51. PAGANEL Marta ( 43 52. dr. VUCK.OVIC-B. Dušanka 44 53. TOMAZie Erna 45 54. JAIMSEK Metka 46 55. BEMEC Aleksander 47 56. PaDBORSEK Vili 48 57. KAPUS Janez 49 58. 20R2 Vlado 50 59. SEVER Ivan 51 60. SLJBAR štefan Zbor je potrdll poročilo verifikacijske komislje. K 1. točki dnevnega reda: SKLEJP: Povzetek zapisnika in poročilo o izvršitvi skle-pov 15. seje ZZD sta,soglasno sprejeta. K 2. točM dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976 je podal Rudi Veselič, podpreds&lnik IiS skupščine občine Ljubljana Center. V razpravl so sodelovali: Dremelj Ivan, konf. del. št 1, Cad Jože, konf. del. št. 14, Vodnik Anton, konf. del. št. 17, Pristav Janez, konf. del. št. 23, Kovač Ivan, konf. del. št. 28, Novak Franc, konf. det. št. 32, Žalik Anica, kouf. del. št. 36, škof Stane, konf. del. št. 35, Rapoša-Tanjšek Pavla, konf. del. št. 37, Hojan Taijana, konf. del. št. 41, Porenta dr. Miran, konf. del. št. 42, Zorž Vlado, kunf. del. št. 49, Šlibar Stefan. konf. del. št. 51, Veselič Rudi, Miroslav Samardžija in Ivan Hafner. Najved pripomb delegaeij se je nanašalo na 43. člen dogovora, ki po mnenju delegacij daje občinam preveč proste roke pri določanju stopenj davkov občanov v od-nosu na 26. in 29. člen dogavora. Delegacije predlagajo, da se 43. člen dogovora črta ali pa da se kankretao dolodi v katerih primerih se lahko uporablja. Delegati so tudi prlpomnili, da iz obrazložitve ni raz-vidno, za koliko se bo v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala splošna poraba glede na to, da se bodo iz splošne porabe za leto 1976 izločile nekatere obveznosti iz preteklega leta. Veliko je bilo pripomb na sam posto-pek sprejemanja dogovora, kl bi se po mnenju delegacij morai izvajati v dvofaznem postapku. Delegacije so predlagale tudi več amandmajev: konferenca delegacij št. 42: k členu 28 naj se doda nova točka aeu, ki se glasi: »Avtorski dohodki, ki izvirajo iz raziskovalnih pogodb z Eaziskovalno skupnostjo Slove-nije, se obdavčijo po stopriji 20 odstotkov od osnove. Osnovo predstavlja avtorski honorar, zmanjšan za 40 Od-stotkov kot neposredni strošek avtorjev prt izvajanju pogodbene naloge.« Konferenca delegacij št. 28 in 49: 7. člen naj se do-polni: »S *emi sredstvi zagotovijo krajevne skupnosti tudi kontinulrano financiranje splošne turistične propagande, prireditev in turistično informativne službe. Na vprašanja delegatov sta odgovarjala Miroslav Sa-mardžija, predsednik IS skupščine občine Ljubljana Center in Rudi Veselič. Na osnovi obširne razprave so delegati soglasno spre-jeli sklep, da se vse pripombe in razprave, posebej še kritika na letošnji postopek sprejemanja dogovora in zahtevo po dvofaznem postopku sprejemanja dogovora za leto 1977 posreduje -delovni skupini za pripravo dogovora o splošni porabi v občinah pri Sekretariatu za finance SR Slovenije. SKLEP: Dogovor o splošnl purabi v občinah v letu 1976 je zbor sprejel z večino glasov. (47 za, 1 proti, S vzdržanih) K 3. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremem-bah odloka o davkih občanov je podal Rudi Veselič, pod-predsednik IS skupščine občine Ljubljana Center. Delegat Vodnik Anton, konf. del. št, 17, je menil, da nl potrebno razpravljati, ker je osnova za vse tri predlo-žene odloke bil sprejem dogovora o splošni porabi. SKLEP: Predlog odloka o spremembah odloka o dav-kih občanov je zbor sprejel z večino glasov (48 za, 5 vzdržanih). K 4. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin je podal Rudi VeseUč. Razprave ni bilo. SKLEP: Predlog odloka o sprcmembi odloka o davku . na promet nepremičnin je zbor sprejel z večlno glasov. (53 za, 1 vzdržan). K 5. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o špremembah In. dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve je podal Rudi Veselie. Na želeno pojasnilo delegata Pristav Janeza je odgo-voril Budi Veselič. SKLEP: Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proiz-vodov in od plačil za storitve je zbor sprejel z večino glasov. (51 za, 2 vzdržana). (Opomba: 2 delegata sta zapu-stila sejo, 1 delegat je predložil pooblastilo). K 6. in 7. točki dnevnega reda: . Škof Anlca. svetovalec oddelka za gospodarstvo in fi-nance, je podala skupno uvodno obrazložitev k predlogu odloka o nagradah občine Ljubljana Center in k predlogu pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center, in seznanila zbor s pripombaml DPZ in zbora KS na predložena dokumenta. V razpravl so sodelovali: Vodnik Anton, Rapoša-TanJ-iek Pavla, Žorž Vlado. Delegati so predlagali, naj se ukinejo denarne nagrade posameznikom. Nekaj pripomb je bilo izrečenih tudi na sestav žirije. Odgovore na postavljena vprašanja sta po-dala Anica škof in Karel Trplari, član IS skupščine občine Ljubljana Center. Na osnovi razprave je zbor soglasno sprejel s k 1 e p, da se predlaga družbenopolitičnemu zboru, naj s poli-tičnega vidika oceni stališče do denarnih nagrad In o iem obvesti zbor. SKLEP: 1. Predlog odloka o nagradah občine Ljubljana Cen-ter Je zbor sprejel z večino glasov. (53 za, 1 vzdržan). 2. Predlog pravllnika o kriterijih in postopku za pode-Utev nagrad občlne Ljubljana Onter je bll soglasno sipre- K 8. točki dnavnega reda: Uvodno obrazložitev h kadrovskim zadevam je podal Stane Curk, tajnik komisije za volitve in mienovanja. V razpravi so sodelovall: Dremelj Ivan in Medvešck Silva, konf. del. št. 30, Rus Ivan, konf del. št. 10, Jamsek Metka, konf. d«I. št. 45. &KLEP: 1. Za družbenega pravobranilca samoupravljanja se bnenuje Sturm Bogdan, dipl. pravnik iz Ljubljane. Sklep o imenovanju je soglasno sprejet. 2. Za ravnatelja WZ Poljane se imenuje Brodarlč Cvetka. Sklep o imenovanju je bil soglasno sprejet. 3. Soglasno j« bil sprejet sklep o imenovanju žirije za nagrade občlne in sicer: — za predsednika: Seliger Diago — za člane: Brezovnik Branko, Kolbe dr. Milan, Luklč Miloš, Sede.j Janez, Ster Danica, Tomič Ana, VVagner Jože, Zupančič Rajko, 2orž Vlado, 2ust Oenis. Zbor predlaga žiriji, da vključi v strokovno komisijo tov. Toneta Pavčka, kulturnega delavca u ijubljane. K 9. točki dnevnega reda: VPRASANJA DELEGATOV: Brečko Slavka, konf. dei. št. 25: Pred časom je dele-gacija KS Kolodvor postavila vprašanje ureditve pločnika pred postajaližčem avtobusa mestnega prometa nasproti glavnega kolodvora. .Kdaj bo plofinik primerno urejen? Cop Radomir, konf. del. št. 9 Pri obravnavanju predlogov sprememb davčnih odlo-kov za 16. sejo ZZD je za našo konferenco nerazumljivo vprašanje: Stopnja davka na promet gradberiih zemljišč in grad-benih objektov se povišuje, prav tako se povišuje tudl stopnja davka od avtorskih pravic. — Zanima nas, kako misli občinska skupščina uskladiti povišanje davka s pri-zadevanji družbe po znižanju cene gradbenih objektov, zlasti stanovanjskih površin, ker povišanje davka deluje ravno nasprotno. Enako deluje nasprotno povišanje davka iz avtorskih pravic prizadevanjem po inovacijah — izbolj-šavah in izumih. Kako namerava vse to uskladiti občinska skupščina? V mesecu oktobru 1973 (za 12. sejo) smo postavili vptašanje, za koliko se bodo znižale davčne obveznostd gospodarstvu, če bo to prevzelo financiranje potreb kra-jevnih skupnosti, kar je šlo doslej iz občinskega prora-čuna in kje so meje obremenjevanja gospodarstva. Odgo-vora doslej še iii bilp. Rapoša-Tanjšek Pavla, kon/. del. št. 37 1. Kdaj in kje je bilo sprejeto oz. sklenjeno o tolikš-netn zvišanju prispevka etažnih lastnikov za vzdrževanje? 2. Kaj je s prizidkom Ekonomske fakultete? 3. Prometna ureditev Prešernove ceste? Šlnkovec Dragica, konf. del. št. 19 Zakaj niso pravice Iz socialnega zavarovanja (primer: različna pokojninska doba za delavca v SR Hrvatski in Sloveniji) enotne za celo Jugoslavljo? Konferenca delegacij predlaga, da se uvede postopek za izenačitev teh pravic. Petrlč Tone, konf. del. št. 34 Sedaj imamo v OZD delegatskl sistem načeloma opre-deljen s statutarnim sklepom. Nujno pa je, da se v statu-tih OZD opredelijo odnosi med delegacijo, delavskim svetom in poslovodnimi organl. Na postavljeno vprašanje je odgovoril sekretar skup-ščine Ivan Hafner. Odgovor: Od 23. 2. 1976 dalje so po posebnem razpo-redu organizirani enodnevni seminarji za vodje delegacij za zbor združenega dela in samoupravne interesne skup-nosti ter predsednike delavskih svetov. Seminarje je na pobudo občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL organizirala delavska univer-za Boris Kidrič. Vsebina seminarjev obravnava proble-raatiko, ki jo postavlja delegat Petrič Tone. Udeleženci bo-do na seminarju prejeli tudi teze za normativno opredt-litev vloge in mesta delegacij v statutih OZD. Seja zbora je bila zaključena ob 15. url. Vodja zapisntka: Ivan Hafner 1. r. Predsedujoči 16. seje ZZD Slavka BRECKO, L «. Povzetek zapisnika 16. seje ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skup-SMne občine LJubljana Center, kl je blla 27. 2. 1976 ob 12. uri v sejni dvorani skupščine občlne Ljubljana Cen-ter. Sejo je vodll predsednik zbora KS DuSan Kompare. Zapisnik je vodila Nena Luzar. Predlagan in sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zaplsnflca 15. seje ln poročila o izvršit-vl sklepov 2. Obravnava In sklepanje o pristopu k dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976 3. Obnavnava predloga odloka o spremembah odloka o davkih občanov 4. Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 5. Obravnava predloga odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o posebnem obCinskem davku od pro-tneta proizvodov in od pLačil za storitve 6. Obravnava predloga odloka o nagradah občine Ljubljana Center 7. Obravnava predloga pravilnlka o kriterijih in po-Stopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center 8. Kadrovske zadeve: — imenovanje družbenega pravobranilca samouprav-lajnja — razrešitev in imenovanje ravnatelja Oš »Tone Cu-far« — Imenovanje ravnatelja VVZ Poljane — imenovanje predsednlka in filanov žirije za na-grade občine Ljubljana Center 9. Vprašanja delegatov. Iz predlaganega dnevnega reda Je bila na predlog tajnika komisije za volitve in imenovanja Staneta Curka Timaknjena 2. alinea 8. točke, in sicer: Razrešitev in ime-novanje ravnatelja Oš »Tone Cufar«. Verifikacijsko poročilo je dal Lojze Lakner. Od sku-paj 35 delegatskih mest v zbom je predložilo poobla-stila 33 delegatov, 2 delegata sta se opravičila. KS Ajdovščina: Geri Golec, Bojan Polak, Jože Ban-•kel, Marija Vogelnlk KS Kolodvor: Zmaga Bizjak, Nada Gorše, Vilko Rozman, Mitja Prinčič KS Poljan«: čedo Mokole, Marja 2agar, Jože Kropiv-nik. Lojze Lakner, Miloš Lekše KS Stari Vodmat: Dušan Kompare, Aleša Meško, Rudolf Koršifi KS GradiSče: Vida Marfcid, Olga Vipotnik, Ludvik Burger, Ljubomir Butinar KS Prule: Valerija Antloga, Stefan Polanc, Zeljko Kozinc, Pavel Sašek KS Stara Ljubljana: Milica Cerne, Marija Marodič, Rudolf Kump, Karel Meržek, KS Tabor: Danica Šter, Ludvik Benčina, Alojz Cer-Jak, Pranc Hrlbernik, Valerija Hafner Odsotnost sta opravifiila: Jože Baloh — KS Stari Vodmat in Božidar ing. Samec — KS Stara Ljubljana. AD 1./ POTRDITEV ZAPISNIKA 15. SEJE IN POHOCILA O SZVRŠITVI SKLEPOV V raapravi je sodeloval Dušan Kompare, predsednik sbora. Ugotovil je, da je zapisnik 15. seje zbora narejen v skladu s sklepom. Ker so zapisnlki sej zborov, na-rejeni iz stenogramov in magnetogramov, na razpolago delegatom v sekretariatu skupščine, naj bodo vnaprej povzetki zapisnikov zborov KS oblikovno takSni, kot zapisniki ostalih dveh zborov. Pri vsaki točki dnevnega reda naj bo biatven povzetek razprave, navedeni naj bo-do razpravljalci, tconkretnl predlogi. Ce obstajajo in tdda-»i. ki jih sprejm« abor. Soglasno je bil sprejet SKLEP: 1. Delegati se strinjajo z navedenlm nail-Dom pisanja povzetkov zapisnikov. 2. Potrdita se zapisnik 15. seje zbora KS občine LJublJana Center in poročilo o izvršitvi sklepov. AD 2./ OBRAVNAVA IN SKLEPANJE O PRISTOPU K DOGOVORU O SPLOŠNI PORABI V OBCINAH ZA IJETO 1976 Uvodno obrazložitev je dal Slavko NemanHS, član' IS skupšdlne občine Ljubljana Center. Dušan Kompare, predsednik zbora, je seznanil de-legate zbora KS, da je predsedstvo OK SZDL predlog dogovora podprlo. Na 16. seji je o dogovoru razpravljal tudi DPZ in soglasno sklenili pristopiti k dogovoru o splošni porabi v občinah za leto 1976. V razpravi so sodelovali: Danica Ster — KS Ta-bor, Karel Meržek — KS Stara Ljubljana, Slavko Ne-manič, član IS, Olga Vipotnik — KS Gradišče, Dušan ' Kompare, predsedhik zbora. Na vprašanja delegatov je odgovarjal Slavko Nema-nid. Največ pripomb so imeli delegati na časovno stisko, ki ni dovoljevala javne razprave o pristopu k dogovo ru o splošni porabi v občinah za leto 1976. Poudarili so, da je treba letos storiti vse, da se zagotovi širša jav-na razprava o dokumentih takšne vrste, ki jlh,bodo de-legati spremljali za naslednje leto. Dejstvo je, šo pouda-rili delegati, da je bilo dovolj časa za razpravo v foru-mih, občanl in delovni Ijudje pa niso imeli priložnosti, da bi dali pripombe in predloge, čeprav iih vsebina do-govora neposredno zadeva. Tako je sklepanje o pristo-pu le tormalno, še posebej zavoljo tega, ker je zbor ob-čin SML sprejel sklep o pristopu k dogovoru še pre-den so razpravljali in sklepali o tem zbori skupščine' občine Ljubljana Center. Na osnovi razprave so delegati zbora KS soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. V bodoče naj pristojni organi zagoto-vijo dovolj časa za javno razpravo o dokumentfli, ld zadevajo občane in delovne ljudi. Z. K dogovoru o splošni porabi v občinah za leto 1976 zbor pristopi. AD 3./ OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBCANOV Uvodno obrazložitev je dal Janez Petan, član IS skupščine občine Ljubljana Center. V razpravi so sodelovalj: Danica Ster — KS Tabor, Milica Cerne, KS Stara Ljubljana, Karel Meržek — KS Stara Ljubljana. Na vprašanje delegatov je odgovarjal Janez Petan. V razpravi se Karel Meržek, delegat KS Stara Ljubljana, ni strinjal s poviševanjem davka na osebne dohodke od avtorskih pravic, ker bo to vplivalo na podražitev knjig in se bo število tistih, ki kupujejo knjige, še zmanjšalo. Zakaj povišanje in koliko bo bremenilo avtorje je še enkrat pojasnil Janez Petan. Na osnovi razprave in pojasnil na vprašanja Je zbor KS soglasno siprejel SKLEP: Zbor KS soglasno sprejema odlok o spremembafa odloka o davklh občanov. AD 4./ OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI ODDOKA O DAVKIH NA PROMET OD NEPREMICNIN Uvodno obrazložitev je podal Janez Petan, član IS. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor KS sprejema soglasno odlok o spremembl od* loka o davku na promet nepremičnin. AD 5./ OBEAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH Uvodno obrazložitev je dal janez petan, član IS. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor KS soglasno sprejema odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve. AD 6. in 7./ OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O NAGRADAH OBCINA LJUBLJANA — CENTER Dvodno obrazložitev je dala Zora Ude, članica IS skupščine občine Ljubljana Center. V razpravi so sodelovali: Ljubomir Butinar — KS Gradišče, Milica Cerne — KS Stara Ljubljana, Marija Vogelnik — KS Ajdovščina, Danica Šter — KS Tabor, Karel Meržek, KS Stara Ljubljana, Dušan Kompare, predsednik zbora. Zora TJde ,ie delgate zbofa sznanila, da je DPZ na sji dne 26. 2. 1976 sprejel dopolnitev 1. člena pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev nagrad občine Ljub-ljana Center. Dopolnitev se glasi: v 1. členu, v drugi allnei 4. vrsta: ... »uspešno uvajanje novih izumov, teh-noloških postopkov in izdelkov.« Delegati so v razpravi poudarili, da bi morala biti med predlagatelji za nagrade tudi krajevna skupnost. Predlagali so dopolnitev 4. člena, po katerem naj bi imeli možnost predlagati kandidate aa nagrade tudi sve-ti krajevnih skupnosti. Zora Ude je pojasnila, da je v 4. členu tehnična napalca, kajti v predlogu so kot mož-ni predlagatelji tudi krajevne skupnosti. Zagotovila je, da bo predlagatelj napako popravil. Glede članov žirije so delegati v razpravi menili, da je v njej premalo mladih ljudi. V bodoče naj bodo ži-rlje sestavljene tako. da bo v njih manj poslovodnih In vodilnih delavcev, več neposrednih proizvajalcev in mla-dine ter več zaslužnih občanov. Soglasno je zbor KS sprejel naslednje KSLEPE: . 1. Zbor KS soglasno sprejema odlok o nagradah ob-člne Ljubljana Center. 2. Zbor KS soglasno sprejema predlog DPZ glede dopolnitve 1. člena pravilnika o kriterljih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center. 3. Zbor KŠ soglasno sprejema pravilnik o kriterl-jih in postopku za podelitey nagrad občine Ljubljana Center. AD8. / KADROVSKE ZADEVE: TJvodno obrazložitev k tej točki je podal Stane Curk, tajnik komisije za volitve in imenovanja skupščine ob-čine Ljubljana Center. V razpravi so sodelovali: Danica šter, Zora Ude, DnSan Kompare. Soglasno je zbor KS sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor se strinja « Imenovanjem Bogdana Sturma za drnžbenega pravobranilca samoupravljanja. 2. Zbor se strinja s ponovnim imeHOvanjem Cvetke Brodarič za ravnatelja WZ Poljane. 3. Zbor se strinja z imenovanjem Draga Seligerja za predsednika žirije za nagrade občine Ljubljana Center, in z imenovanjem članov žirije: Branka Brezovnika, Mi-lana dr. Kolbeta, Miloša Lnkiča, Janeza Sedeja, Danice Ster, Ane Tomič, Jožeta Wagnerja, Rajka Zupančiča, Vlada 2orža in Denisa žusta. AD9. / DELEGATSKA VPRASANJA Vlda MARKIC v imenu delegacije KS Gradišče: Na osnovi katerih pravno veljavnih predpisov lahko Zavod za spomeniško varstvo izdaja soglasja, ki so v upravnem postopku upoštevana za objekte, M niso ka> tegorizirani kot spomeniško zaščitemi objekti? OBRAZLO2ITEV: Ljubljanska banka kot nosilec akcije za renovira. nje in dograditev WZ v Erjavčevi ulici št. 29 je zapro-sila vse pristojne institucije za potrebna soglasja. Od vseh institucij soglasja niso sporna, le Ljubljanski re-gionalni zavod za spomeniško varstvo nasprotuje dogra-ditvi omenjenega objekta. Kot obrazložitev navaja, da odklanja dograditev objekta, ker bi po spomeoiško varstveni presoji bila občutno prizadeta, glede na grad-beno urbanistično karakteristiko, lokacija, ki ima zna-čilno lokacijo objekta v prosti zelenl površini. Občani krajevne skupnosti Gradišče in omenjene de-lovne organizacije, ki prostovoljno združujejo svoja sred-stva (blizu dve milijardi starih djnarjev) in se trudijo za povečanje kapacitet otroškega varstva, ne razumemo takšnega stališča Zavoda za spomeniško varstvo, saj v tem predelu ni nobenega objekta, ki bi bil spomeniško zaščiten, še posebno, ker je karakteristika tega okolja že davno porušena. Takšno stališče Zavoda za spome-niško varstvo lahko zavre ali popolnoma onemogoči na-daljnjo akcijo za izgradnjo WZ. Takšno stališče nam ni jasno predvsem zato, ker tudi LUZ ne vidi nobena zapreke za dograditev temu okolju primernega objekta. Delegacija KS Prule: Kakšno je sedaj stanje s Prulskim mostom, oziro-ma kakšna rešitev je predvidena? OBRAZLO2ITEV: Delegacija na večkrat zastavljeno delegatsko vpraša-nje ni dobila zadovoljivega odgovora, kakSna bo refii. tev Prulskega mostu, most pa je še vedno zaprt. Aleša Meško v Imenu KS Starl Vodmat: Kaj nameravajo strokovne službe narediti v zvezl s kolesarskimi stezami in vamostjo kolesarjev? OBRAZLO2ITEV: Kakšna so pri^adevanja za razbremenitev osebnega prometa In zboljšanje zraka v Ljubljani? Vse ceste še nimajo kolesarskih stez, čeprav bo kolesarjev vedno več. Za njihovo vamost ni poskrbljeno. Milica Cerne v imenu delegacije KS Stara Ljubljana: 1. Zakaj ob zadnjem snegu ni bila čiščena Ulica na Grad do Osoj? ¦ . •, Kako rešiti problem prometne povezanosti Osoj, jB» zapade sneg? OBRAZLO2ITEV: Ob zadnjem snegu ni mogel 5 dni nihče z avtomobi-lom na Osoje, niti rešilni avtomobil. Komunalno pod-jetje ni moglo pobirati smeti. Občani se sprašujejo, kaj bi bllo, če bi na Osojah gorelo. Govori se, da ima Ko-munalno podjetje pogodbo. da čisti sneg s cest šele, če ga zapade 10 cm. To je vsekakor pretoga pogodba, kaj-ti ulica na Grad do Osoj je neprevozna že, če zapade manj kot 10 cm snega. 2. Zakaj so občani Osoj večkrat brez vode? 3. Zakaj ni bilo ob zadnjem sneženju bolj učinko-vito čiščenje ulic v Stari Ljubljani? Delegacija KS STARA LJTJBUANA nl zadovoljna z odgovorom na delegatsko vprašanje glede semaforizacija na križiščih CJojzova — Breg in Levstikov trg — Cojzova. .OBRAZLO2ITEV: J ,X*f^. • Z odgovorom, da problem ni pereč, se dfelegacija i» more sprijazniti. Se posebej ne zapadi tega, ker na pro-blem opozarja tudi UJV Ljubljana, ki je dala poročilo glede prometnih nesreč, ki so se na tem križišču ia prehodu za pešce zgodile v letih 1974 in 1975. Delegaci-Ja \ratraja na rešitvi tega problema. Seja je bila zaključena ob 13.30 uri. -.. Zapisrrik vodila: Predsednik zbora KS Nena Luznar, lr. Dušan Kompare L. r. Poročilo o izvršitvi sklepov 16. seje OPZ, ZZD in zbora KS AD 2/ — Podpredsednlk skupšfiine Vid Stempihar Je dne 8. 3. 1976 podpisal prlstop k družbenemu dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976. — Sklep zbora, da se vse pripombe lz razprave, po-sebe.1 še izrečena kritika delegatov na letošnji postopek sprejemanja dogovora in zahtevo po dvofaznem postop-ku spreiemanja dogovora za leto 1977 bo 8. 3. 1976 po-sredovan delovni skupini za pripravo dogovora o sploš-ni porabi v obfiinah pri sekretariatu za finanre SR Slo-venije. AD 3, 4, 5/ Odlok o spremembah odloka o davkih obfianov, od-lok o spremembi odloka o davka na promet nepremič-nin, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-sebnem občinskem davku od promete proizvodov in od plačil za storitve so bUi 2. 3. 1976 posredovani v obja-vo Uradnemu list.u SR Slovenije. AD 6, 7/ — Odloka o nagradah občine Ljubljana Center in pravilnik o kriterijih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center sta bila 5. 3. 1976 posredovana Uradnemu listu SR Slovenije v objavo. Sklep zbora združenega dela, da se predlaga druž-benopolitičnemu zboru, naj s političnega vidika oceni stališče do denarnih nagrad, je bil vrofien predsedni-ku DPZ. AD 8/ — Služba za kadrovske zadeve obCine je pripravlla odločbe o imenovanju družbenega pravobranilca samoup-ravljanja, ravnatelja VVZ Poljane, Clanov žirije za na-grade občine L.fubljana Center in jih posredovala ime-novanim. SEKKKTAK SKUPŠČINE van Hafner1. r. Obvestilo Vodje delegacij prosimo, da o smernicah družbenoekonomskega razvoja občine in predlogu proračuna občine organizirajo razprave med delovnimi Ijudmi in občani. Točka2 Smernice za družbenoekonomskj razvoj občine Ljubljana Center v letu 1976 Smemlce za družbenoekonomski razvoj občine LJu-bljana Center v letu 197fi opredeljuje osnovne usmeritve in naloge vseh nosllcev družbenoekonomskega razvoja v občini, niso pa družbeni plan občine, ki bi nastal na os novi samoupravno sprejetlh in u&klajenih planov temelj-nVh nosllcev planiranja in konkretiziral ter točno opre-delll družbeno dogovarjene nalogc. S smemicami spreje-mamo osnovne usmeritve družbenoekonomskega razvoja občine, njihovo dosedanje izvajanje pa je predpogoj za uresničitev ciljev in nalog, ki jlh nalaga »Resolucija o dru-ibenoekonomski politiki m razvoju SR Slnvenije ter ne-posreditih nalogah v letu 197R. Ob upoštevanju doseženega in ocinovnih nalog stabilJ zscije so v letu 19~6 PREDNOSTNE NALOGE: — nadaljnje utrjevanje in razvijanje samoupravnlb odnosov in s tem utrjevanje ustavne vloge delavcev na vsch področjih zdniženeg;a dela; — uveljavljanje dohodkovnih odnosoi na osnovl med-sebojne povezanosti in soodvisnosti grospodarskih in družbenih dejavnosti, razvijanje samoupravn'ih interesnlh skiipnosti v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in kre-pitev vloge uporabnikov znotraj njlh; — sprejemanje planskih dokumentov o srednjeročnem razvoju prl vseh nosilcih planiranja in sprejem družbe-nega plana občine Ljubl.jaiia Center za obdob.je 1976—1980; — Iskanje nadaljn^h oblik združevanja dela in sred-stev od ustanavljaiija TOZD v večjih organizacijah zdru-ženega dela, združevanju manjših delovnih organizacij v delovne organizacije s temeljnimi orgunlzacijami združe-nega dela do povezovanja delovnih organizacij v sestav. Ijene organizac'ije združenega dela in do oblikovanja šir-šib dohodkovno povezanih reprodukcijskih celot. Pri tem bo prvenstveno dan poudarek povezovanju trgovine 6 prolzvodnimi organizacijami združenega dela, medseboj-nemu združevanju drobne trgovine in povezovanju zuna-njetrgovinsldh organizacij s pro'izvodnimi »rganizacUami v smislu ustavnib določil; — intenziviranje produktivnosti kot usnove za dina-mičnejšo gospodarsko rast in ustvarjanje predpogojev m večjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva; — dvigaoje konkurenčne sposobnitsti gospodarstva na osnov^ združevanja in povezovanja, produktivnosti, eko-nomičnosti, kvalitete, racionalizacije in orsaniziranosti de. la ter pospeševanje izvoza; — vsestranska kontrola in racionalizacija porabe, kon-trola investicij, odpravljanje ekstenzivncga zaposlovanja, izvajanje stabilizacijskih programov in sprejetih nalog na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnostl; — izvajanje politike zaposlovanja v mejah intenzlvne-ga gospodarjenja in kot je začrtano v sprejetih dokumen tih o zaposlovanju, pri čemer Je posebno pozornost po-trebno posvetili racionalnemu zaposlovanju na področju družbenih dejavnosti; — na področju komunale in stanovanjskega gospodar-stra je prednostna naloga ustanovitev samouprarae ko-munalne skupnosti in priprava zemljtšč za usmerjeno sta novanjsko gradnjo na območjn ob Povšetovl ulicl (CS-6) in na Vodmatu (CS-1); — izrajanje prednostnih nalog posameznih področij družbenih dejavnosti prikazanlh v smernicah ob dosled-nem upoStevanju dogovorjenih okvtrov; — dosledno tzvajanje predvidenih ukrepov za zavaro-vanje okolja pred onesnaževanjem; — sklenitev družbenega dogovora o družbeni samoza-ščiti v občini Ljubljana Center; — izpopolnjevanje in zagotavijanje Celovitega ©b-rambnega sislema v občini; — uveljavljanje In uresničevanje samoupravnega spo-raiuma o načinu združevanja in uporabe sredstev, usmer-jenih za uresnitevanje skupnih interesov in potreb v kra-jevnih skupnosti. NEKATERE ZNACILNOSTI RAZVOJA V LETU 1975 IN USMERITVE V LETU 1976 ' . S smemicami o družbenoekonamskem razvoju občine v letii 1975 smo že ugotavljali določeme negatrmosti, ki so se odražale v abčdnskem In širšem merilu. Zato smo zavestoo predvideli, da bodo nekatere negativne tendence z določeno intmziteto prisotne in da bo potrebno pristo-piti k njiiiovemu odpravljanou. Tako je bilo ugotovljeno, da razvoj energetoke in infrastrukture zaostaja za potre-bami, da je reproduktvvna sposobnost gospodarstva niz-ka, da so še vedno močne težnje po inflacijskem obna-šanju na vseih področjih go&podarskega in družbe-nega življenja in da je še vse premalo narajenega na podrooju družbenega dogovarjanja in samoupraivnega spo-razumefvainja za uiniriitev tržišča in cen. Vse to je že ta-krat zahtevalo dodatne napore za razviaanje in uveljav-ljanje samoupravnih odiiosov za odklanijanje takih ten-denc, za doseganje dinamične gospodarske aktivnosti, ki temelji na ekonomidnejšem poslavanju in prispeva k od-pravljanju vzrakov nestabilnosti gospodarskih gibanj ter za povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter usklajevaoje vseh obllk porabe z razpoložljivtmi sredstvi. Ob upoštevaoju vseh elemenitov takega stanja je blla za leto 1975 predividena dinamika razvoja kot sledi (indeks 1876—1976). dmžbeni prodizvod (nominatoo ' 134 dohodek 133 osebni dohodki , 128 ostanek dohodka 130 zaposlemost 102,5 2e rezMltati gospodarjemoa ob I. trimesečgu, posebno pa ob poietju niso bili v skladu z navedenimi predvideva-n|i. Nasprotno, nekateri od bistvenih kazalcev so kazali še večje negativne tendence kot je bilo mozno pričatovati. Osnovni kazalec razvoja — družbeni proiavod, na kate-rem se gradi celotna konstmkotja porabe, je kljub inlla-ciji (ki je bila sicer že v projekciji upoštevana) naraščal bistveno pofiasneje (indeks 125), ekonomičnost se je slabšala tako, da je bila dinainika dohodka niž(ja za 10 točk od predvidene. To se je ob naraščajočih življenj-skih stroških, ki so vpllvali na rast osebnih dohodkov, odrazilo tudi v delitvi dohodka in sicer tako, da je bil porast ostanka dohodka za 16 točk nižji od predividene-ga. Istočasno pa je imela visoka stopnja zaposlavanja (4 odstotke), posebno v nego&podarstvu (6 odstotkov), dolo-(5en negativen vpliv in nl bila v skladu s prizadevanji za intenaranejše gospodarjenije. Tudi glbanja v zunaraje-trgovinski menjavi, ki ima v občini Center pomemben ab-seg (41,4 odstotka uvoiza in 37,1 odstotka izvoza v repu-bliki), so bila v polletju izrazito negativna. Izvoz se je povedal le za 1,6 odstotka, medtem ko je bil uvoz večji kar za 16^ odstotka tako, da je bilo z izvozom pokrito le 37 OidstotkOT uvoza. To kaže na izrazito uvozno us-meritev zunanje trgovine v občini. Gre torej za obratni trend oA zastavljenega v smernicah — dinamidna rast izvoza je bila predpogoj za dinamično gospodarsko rast. Podobna slika tendenc družbenoekonomskega razvoja je bila tudi v mestu in republiki. Stanje je zahtevalo od-lo«no akcijo. ki je bila sprejeta v dokumentu »Akcija za uresničevanje resolucije o dnižbenoekanomskem raevoju v letu 1975« in je tudi ostale družbenopolitočne skupnostl zavezovala za odločne posege na njihavih nivojih. Izvršni svet stapSčine- obfiine Loubljana Centsr, organi skiiipščino in družbenopoltične organizacije so se takoj vikljufiiill v proces sprejemanja akcijskdli ukrepov in nalog za odpraiv-Ijanje negativnih tendenc. Sprejetje bil prograrn dela izviršnega sveta na osnovi stallšč m sklepov 6. skupnega zasedanja zbora združenega dela in družbenkpolitičnega zbora. Istočasno je sprejeto, da se v vseh organizacijah združenega dela naredi analiza '.astaega stanja in pristopi k izdelavi akcijskih programov za stabilizacijo. Ti progra-mi morajo vsebovati vse elemente, ki vplivajo na odikla-njanje negatiOTiih tendenc, predvsem pa analizo strošikov v smislu stabilazacije cen, proučitev investicij v pogledu koristnosti, učiiiikovitosti in nujnosti, uikrepe' za zagotav-ljanje potrebnih obratnih sredstev (reševanje probleina zalog in zagotavljanje finandne discipline), ukrepe za var-čevanje na vseh področjih, posebno na področju suraviii, repromateriala, energije, analize zunanjetrgovinskega po-slovanja in ukrepe za zmanoševanje uvoza (proučevanje možnosti za prehod na domače suronnne in proiavode, vkljuCevanja odpadkov, predvidevanje za dolgoročno so-delovanje oziroma vezavo uvoza z izvozoin, analizo uvoza luksuznih artadov ipd.), iikrepe za preprečevanje iavoza (proučevanje zimaojih tržišč in njihovih pogojev glede kvalitete, rokov dobave, možnosti vezave, vse mogoče uk-repe, ki vplivajo na boljšo organizacijo izvoza, kot npr. zunamje zastopanje, servisiranje, reklamiranje) kakor tudl druga organizacijsko stabilizacijska prlzadevanja, ki se s samoupravnim reševanjem preko pavezovanja v določene celote ali sodelovanja lahko v akcijskem programu pred-vidijo z nameinom združevanja dela in sredstev aa stabil. nejše gospodarjenje. Nedivomno je, da vsa prizadevamija za stabiliaaciiio go-spodarskih tokov in spreminjanje treadov morajo tmeti določen vpliv, ki bo dal ob koncu leta boljše rezultate, ki pa jih sedaj latiko le ooenjujemo. Pričakovani rezultati bo-do kot posledica procesa in sklopa akcijskih mer iin ukre-pov vsekakor premik v pozitivnem smislu, čeprav ne bodo dosegli osnovnih kazalcev, ki so bili predvidani s smemi. cami za letošnje leto. Tako bo po predhodnih ocenaii družbeaiih proisavodov v letu 1975 noininalno za 28 od-stotikov večji kot v letu 1974, dahodek za 30 odstotkov in sredstva za osebne dohodke za 31 odstotkov. Pri tem ocenjmjemo, da bo delež pogodbemih in zakonskih otovez-nosti iz dohodka nekoliko mantjši kot lani, da bo delež sredstev, ki ostanejo v gospodarstvu (skupaj s samoup-ravno dogovorjeniini obveznostmi za združevanje sred&tev v gospodarst.vu) nekoliko ve6ji in da bo delež sredstev, ki jih gospodarstvo namenja iz dohocLka in osebnih do-hodkov za pakrivanje skupne :n splošne porabe večji kot lani. Ob upoštevanju predpostavke, da so se v letošnjem letu povečala sredstva, ki jih gospodarstvo združuje za energetiko, želessniški promet in ceste, in da so se sred-stva za osebne dohodke zvriševala neodvisno od rasti pro-duktivnosti, računamo, da bo delež razpolažljivih sredstev za reprodukcijo na ravni temeljne organizacije združeae-ga dela manjši. Taka struktura družbenega proiavoda je ob nujnosti prioritefte razvoja energetike in imfrastruktnre razumljiva, ne zagotavlja pa dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo v organizacijah združenega dela. Zaposlenost v družbenem sektorju bo predvidoma več. ja za 3—4 odstotke, pri čemer račmnamo s pozitivniml premiki v smeri zaposlovanja na osnavi podvzete akcije za stabilizacijo. Na področju zunanjetrgovinske menjave bodo pred-vidoma rezultati konec leta v določeiis meri ugodnejši kot ob polletju, kar nakazujejo že tudi podatki za 9-me-sečno obdobje. Dinamika uvoza se je — kot posledica administratjvaih ukrepov — bistveno zmanjšala. Iavoz je bil sicer nfikoliko večji, vendar pa porast še ni vplival •na kvalitetnl premik v zunanjetrgovinskl menjavi. Dina. mika izvoza je namreč v oaki povezavi s situacijo na zu-nanjem trgu in zahteva kompleksnejši pristop in iskanje _ dolgorofinejših rešitev, kar je ena od prvepstrenih naloji" za stabilizacijo. Bestrtkclje pri uvozu. nezadostna rast izvoza in stagna. cije pavpraiševanja na domačem trgu (realni osebni do bodfci so oetali enaM) so ie odranriai t 6bsegu prometa t brgovini, )d v družbenem proizvod/u otxiine Center pred-stavlja več kat 50 odstobkov. Dnižbeni prodavod v fcrgovini je naraščal počasneie od precivictene rasti, zato ob upo-števanju struMure goapodarsfcva v občini račimamo s počasraejšo rast.jo družbenega proissvoda 7 občinekem nae-riiu od rastt v okviru mesta. ... Reeuttati gospodarjenja v latu 19TO taJco » obfflni kot v mestu in v okviru republike sicer kažejo .na določene poaitiivne premike (pofiasno umirjanje cen in žNvljenjskili stroškov žla&tj v drugem polletju, premilti v zaposlova-Aju, v zunamijetrgovinski menjavj), vcndar moramo pri prehodiu v naslednje leto upošt^ivati še vedno prisotine pritiske za povečanjem oen, neugodne pogoie na zunanjih tržiščih, ruzko reproduktivino sposabnost gospodaretva, prepočasno umirjanje prekomemega zaposlovanja, neu-strezno iravestjranje iin stagnacijo realnih osebvjjh dohod-kov, fci vplivajo na gibanje povpraševanja na domačem trgu. Za poživitev gospodarske rasti so nujno potrebna tudi vedja abratoa sredstva, ki bi omogočila bitre.jš« ob-račanje zalc^ in poživitov industrijske proisivodnje. Gospodarski položaj je torej dokaj zapleton, sato bo vsa družbema aktevnost morala biti usmerjena na ust-varjanje stabilnejših pagojev gospodarjenja za dosego dl-namičnejše gospodarske rastj. Predpogoj je torej stabili-zacija, za kar je že začeta akcija in jo moraimo z vao intenzivnostjo nadaljev^ti v prihodn(i«in lefcu. Z vso real-nostjo bomo morali upoštevati negativmosti, s katerimi smo se soočali v letu 1975 in z dodatnimi napori v proce-su stabilizacije doseči stabllnejši gospodarsfci razvoj, ki bo postal osnova nadaljnjega dinami6nega razvoja v srednje-ročnem razdobju. Zaradi tega bi bilo preveč optinmtdčno pridakovanje, da bomo že v prvem letu srednjeročnega obdobje, to je v lotu 1976, dosegali dinamiko rasti, kot je predvidena za celotno obdobje, ampak moramo računati z nižjo stopnjo porasta. Gre predvsem za kvalitetoiej&i prermk y odnosu do gospodarjenja, ki bo v prvem delu sredi^jeročnega otodobja zasnoval odnog v nasprotju z do sedanjo prafcso (nekritično priJagajanje inf!aci.iskim ten-dencain) in omogo6i! aptimalno obvladovanje gospodar-likih tokov. V skladu s teni predvldevamo, da s« bodo gospodsr-»ka in družbetna gibanja v letu 1976 odvijala v na«ledix!iti globatoih ustneritvah in raasmerjih (kazaloi so prikazani brea rasti cen, torej za razliko od lanskoletnega nominal-nega prikazovanja ^oišamo oceniti realno gibanje, kar je tudi v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem raisvoju SR Slovenije v Jefcu 19T6, s smernicanu mesta in metodo-logijo srednieroraiega planiranja): • . t odstotikdh 1676/75 družbOTl proizvod 5 proizvodnja 5 zappslenost 2^ produktivinost • "4^5 realni OD na zaposlenega 1 PODROCJE GOSPODARSTVA StabUizaoioa kot osaova za cvživitev gospodarsklh to-kov žahteva v prihm in vzdrževanju toStaaactj, popraivllain vsfih irrst apara-tov, uslugam na domu kot pomoč v gospoddnjstvu in po dobnim uBjužnostjraiin dejavnostim, kd so namenjene pred-vsem občanom za zadovoljevanje njihovih potreb. To velja tako za družbend kot za zasebni sektor teh dejavno&ti. Na področju gradbene obrtl bo potrebno vso pozor-nost posvetiti združevanju dela In sredstev in povezo-vanju organizacij združenega dela, Id opravljajo razlid-na obrtniška dela na gradbenih objektih. S koncentraci-Jo zinogljivosti, specializacijo in boljšo organizacijo deU se bo lzboljšala produktivnost, s tem pa bo dana možnost za stabttnejše gibanje oen na tem področju. . PODROCJE KOMUNALE IN STANOVANJSKEGA GOSPO. DARSTVA Na tem po tere naloga je usklajevanje vseh potreb pot-rošnikov z iz-vajalca komunalnih dejavnosti. Spri6o perečih problemov Iz tega podrodja (okolje, energetika, ceste in ulace, pro-metai režiim, o^krba s pitao vodo itd.) bo morala ta skuip-nost v oikvlru svojega programa poiskatd oblike reševanja, ki bodo bolj učmkmiie in dolioročnejše posebno zato, ker gre za mestao-TH-bano celoto in so živijeinjskega po mena za občane. — prometaa sltuaoija, kl je v nekaterih predellh 6b-fltne ob komdoah že nevadržna, terja nove rešitve promet-ne uredditve. Zato bo na podlagi štiKiije tjuibijanskega ur-banistddnega zavoda izdelan predlog sistemsfce UTeditve prometa, kl bo poleg razširitve površin namenjenih peš-cem prlpomogla tudli k manjšemu onesnaževanju zraka; — za razreševanje problemov varstva okolja bo v pr-Ti vrsti sprejet odlok o zavarovanju zraka pred onesnaže-njem na območju mesta Ljubljana in dan poseben pou-darek lzvajanju predpisanih ukrepov. Prav tako bodo morale organizacije združenega dela, ki s svojo dejav-nostjo onesnažujejo zrak, izdelati sanacijske programe za Izboljšanje obstoječega stanja; — pričeta bo gradnja novih stanovanj na območ-jih, kl so namenjena za usmerjemo stanovanjsko gradnjo, ¦VBklojefvani programi stanovanjske in komonaliie graditve, zagotovljeDa izgradnja spremljajočdh objektov. Obseg sta-novanoske izgradnje bo sprranijan po dinomiki izgTad« nje, kar pomeni, da se naloge prenašajo tudi v letu 1977; — prjstopiili bomo k izgTadnJd šeste roške stolpnice s cca 70 stanovanji, kii bodo predvsem nameaijein za na-domestdtev pri n^enju objelctov in obnovi starega mest-nega sredn&ča; — v zadertJtu leta 1976 se mara izdelati osnove pro-grama prenove starega mestnega jedra, predvsem v smi-slu oživijanja tega predela in ustvarjainja pogojev za na-daJjnji raavoj. Podobna akcija bo skupaj z mestom zače-ta za oboovo Ljubljanskega gradu; — potrebno je takojšnje lormiranje in oživitov drto« vanja zborov stanovalcev in biSndh svetov, ki morajo sprejeii odtodttao vlogo pia vzdrževamiu stanovauj ter pri enostavni reprodukaiji; — dokončan bo regulacijski na6rt za območje ob-črine, s čemer bo dana progTamska osnova za zazidaine načrte v občini; — vzporedno s tem bo potekala iadelava podrobnib. 7»miida1nih naArtov za območje med Glonarjevo ulioo — ob Ljubljaracd — železndSkimd tamimi napravaini in Pov ietovo ulico; — za KS Gradišče bo izdelana novelacija zazidataih nafirtov na območju med železniSko progo — Cankarjevo cesto, Titovo cesto, GradiSčem, Aškait&ro cesto in To-badao ulioo; — v teteu je redakcija zaaJdalnega načrta na Prešer-novkn trgom, Moiklošieevo cesto, Trgom OF, Resljevo ce-sto im Petkovškovim nabrežjeim; — pripravljena je novelacdja zazidalnega načrta za ©bmočje med Resljevo cesto, Masarykovo cesto, Metelfco-w uLioo in Slomškoro ulico. PODROCJE DRTJ2BENIH DEJAVNOSTI StatHlizacijeka prizadevanja morajo najti odraz v pro gramdii toteiresndii skuipnosti. Le-te so dolžme uskladiti svo-je potrebe z možnostjo gospodarstva. Zato bo morala sleherna interesna sknpnost pri izvajanju programa v le-tu 1976 sprernljati dtaaitniko družtaenega proizvoda in v skladu z relacijami, ki jih bo predvidevala resolucdja o družbemoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1976, vršdti tudd usklajevanje — vse v cilju vključevanja stabi-tizacdjskili naporov na področju družbenih deja-vnosti. VZGOM IN IZOBRAZEVANJE Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in iaobra-ievanje je v letu 1975 realizdrala dogovorjeni program z obveznimi natogami, vrsta nalog pa je bdia glede na fi-naruSne možnosti opuščena v smislu stabSlizacaii&kim uk-repov. Tako ni briilo možnostai, da bi katera od osnovnih šol v občini Ljubljana Center prešla na oelodnevno šolo, ze-lo pa je bUo razvito podaljšano bivanje učencev v osnov-ni šoli, saj je v oddelku podaljSanega hivanja zajetih že 40,6 odst. vseh šolskih otrok. Zaradi različnih težav (po-manjkanje finančnih STedstev, obvezni depozit za investi-oije itd.), se ni pridela gradnja oz. doztdava osnovndh šoi PrežJhOTega Voranca, Pruile in Toneta Tomšiča. Samoupravna tnteresna skupnost za vzgojo in izobra-Sevanje predvideva v sTOjdh izhodiščah in programih za leto 1976 naslednje naloge: — krepitev predšolske vzgoje v dogovoru s skupno-»tjo otrošikega varstva v Loubljani; — vnašande elementov celodnevne osnovne šole v od-ctelke podaljšanega hivanja na osnovnih &olah v občdni; — zmanjšarnje razlike v pogojih za šolanje otrok; — prehod posameziMih razredov v osnovnih šolah s Solskim letom 1976/77 na celodnevno šolo. Predwiden je pričetek gradnje dozldave osnovne šole Prežnihovega Voranca z 8 uCilnicami in telovadnico po programu iagradnje iz sredstev samoprispevka. OTROSKO VARSTVO Od prednostnih nalog v letu 1975 je bila od programl-ranih investicij dokončana izgradnja WZ Ane 2aherl za 400 predšolskšh otrok, medtem ko je adaptaoija stavbe Levstikova 15 za potrebe krajevne skupnosti Ajdovščina prenešena v leto 1977. V letu 1975 se je pričela gradnja WZ Stara Laubljana, ki bo predvidoma končana maja 1976. V vseh vzgojoo va/rsfcveniih zavodih občine Ljubljana Center je bUo v letošnjem letu vkljudenih 2171 otrok ali 84 odstotkov, od tega je iz občlne Ljubljana Center 1305 otrok all 53,6 odstotkov. ProgTam samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo predvideva v letu 1976: — zagotovitev dostopa k razJifioini oblikain organizi-rane predšolske vzgoje in varstva čimTOfijemu števllu ot-rok, predivsem z vključitvljo vseh otrok pred vsiopom v Solo, v malo šolo; — dogradditev vzgojno varstvenega zavoda Stara Ljub-Ijana za 150 otrok; — prifieteik adaptacije stavbe na LevstUoovi ulicl 15 za potiebe otroškega varstva v krajevni skupnostl AJdovSdi-na Iz programa samoprispevka. KULTURA V občtoi Ljubljana Center so kcmcentrirane pomemb-ne kultunte ustanove z najtaziiinejšimd oblikarai Isultur- ne dejavnostl oA ustvarjanja, posredovanija, do varstva kultornih vrednot. Kultuma sltupnost obdine Uubljana Center prek Zveze kulturno prosvetalh organlzacij obdne I^jubljana Oenter povezuje v svojo dejavnost lculturna društva ki umetndške skupdne in beileži v zadnjem ob-dobju pomembne premike. ZKPO postaja vse bolj nosdl-ka enotnega programa iin strokovna povezovalka dejavno-sti v kultarnih druStvih, uresni6evalika fcuiturnlh akcdj v krajevnih skuipiiostih in pobudmik ter organizator kuttur-ndh programov v organizaoijah zdaruženega dela ter izvaja kultvtrne in vzgojno-iizobraževatoe dejaivno&tt za mladtoo. Tudii v letu 1976 bo potrebno nadaljevati s pospeše-' vanjem kixltjurno-umetoiške dejavnostl iin pribldževati te dejavnostt organizacijam združenega dela in obfianom. KuJtiirna skupnost ob6ine I*.¦¦ - ¦ '-V> letošnjem letu Imamo nov razpored pri namenu Ol^ kjeirso pcseb^j prikazanl skupžčina, izvršni svet, državni organi in ostalo. Osnovni kriteriji za formiranje tega dela postavk so t družbenem dogavoru o razporejanju dohodka. Vzeto v celoti predstavljajo sredstva v tej postavkl 43 odstotkov vsega proračuna. Skoraj dve tretjlni sredstev iz tega namena so osebni dohodki delavcev uprave in funkcio-narjev občinske skupščine in njenih organov. Pri izračunu osebnih dohodkov so v c^loti upoštevana določila spre-jetih družbenih dogovorov fti samoupravnih sporazumov. Poraeni torej, da se sredstva namenjena za osebne do-hodke povečujejo samo za dogovorjene kriterije (10,8 od-stotka)., Indeks povečanja pod postavko občinska uprava —redna dejavnost je 119, kar je posledica povečanja za-sedbe delovnih mest, vendar v okviru sprejete siste-mizacije. V tem znesku pa so tudi materialnl izdatki za občinsko upravo. Sodišče združenega dela lahko obrav-navamo kot ncwo postavko, ker je v lanskem letu začelo z dglom SeJe v drugi polovici leta, dočim je družbenl pravobranilec nova postavka. Obe dve postavki se dogo-vorjeno financirata na podlagi števila zaposlenih v ob- Materialni zdatki iz tega namena predstavljajo v pri-merjavi z osebnimi dohodkj le eno tretjino in so uskla-jeni a realnimi potrebami oziroma sprejetimi dogovori. Nekateri visoki indeksi kot: stroški zborov skupščine, potni stroški, materialni izdatki za postajo milice, pre-ventiva ifi vzgoja v cestnem prometu, odkup nacionali-ziranih zenaljišč, strošlci za pobiranje prispevka za upo-rabo mestaega žemljišča v saldiranem seštevku ne pred-stavljajo zneskovno pomembnejši porast. posebna je si-tuacija v zvezi s postavko vzdrževanje Kresije, za ka-tero je zaradi prenosa v osnovna sredstva upravnega orgsna potrebno obračunavatj amortizacijo. Zato tudi porast iz tega naslova. 03 IMEJAVNOSTI DRtTŽBENOPOLITICNIH ORGANIZACIJ IN DRUSTEV ObčSnska konferenca SZDL 896.500 J.1M.000 125 Izdajanje občinskega glasila »Dogovori« 775.600 1.104.000 142 Občinska konferenca ZKS 100.000 106.000 106 Občinska konferenca ZSMS 528.500 751.700 142 Zveza združenj borcev NOV 464.000 556.000 120 Zveza rezervnih in vojaških starešin 194.800 349.000 128 Zveza prijateljev mladine 228.500 264.000 116 Občinski odbor Rdečega križa 100.000 134.000 134 Ljudska tehnika — članarlna X.000 — — Gasilsko društvo 45.500 52.300 115 Turistična zveza — 100.000 — Skupnost slovenskih obfiin 242.700 262.800 108 ŠKUPAJ 3.57Tl00 r4.697^800 131 Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in dru-štev so se sredstva v globalu povečala za 30 odstotkov. Razdelitev sredstev je uskladlla OK SZDl na podlagi pro-gramov dela. Sredstva za Izdajanje občinskega glasfla »Dogovorl« se poveča za 42 odstotkov. Občinsko glasUo »Dogovorl« haj bi letošnje leto izhajalo 14-dnevno na predlog pred-sedstva OK SZDL. Zato je tudi povečanje iz tega na-slova. Z enakim odstotkom se povečujejo tudi sredstva za ob-Sinsko konferenco ZSMS, kjer se zagotavlja sredstva za nadaljnjo akcljsko in organizacijsko krepitev mladinske organizacije in za vračilo premostitvenega kradita iz pre-teklega leta za opremo poslovnih prostorov. Ostale postavke iz namena 03 se povečuje predvsem v skladu s povečano dejavnostjo, kakor tudi na podlagi sprejetih kriterijev za financiranje teh dejavnosti. Nova postavka je Turistična zveza, ki pa Je pred-vsern v zvezi s pokrivanjem financiranja turistiCne de-javnosti v Ljubljani. 04 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 1 2 3 4 Gradnja šol in VVZ 7.860.700 7.900.000 100 Sklad ljubljansklh občin ¦ gradnjo OS in WZ 3.358.000 3.593.000 107 Sklad ljubljanskih občin za gradnjo Sol in WZ 2.464.3O0 — — Nakup motornih vozil in opreme za PM 274.000 300.600 110 Za udeležbo pri nakupu stanovanj za PM 615.000 — — Oprema za nove pisarniške prostore OK ZK 305.000 — — Sofinanciranje špomenika revolucije — 130.000 — Nakup stanovanj za občinsko upravo " 945.028 950.000 100 Pofiitniška skupnost ZZB NOV Banjole 140.554 — — Nakup pisarniških prostorov za sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca 1.269.092 63.300 — Nakup opreme za nove pisarniške prostor" .918.427 — — Odplačila anuitet 885.003 816.200 92 Odplačila anuitet za Aškerčevo oesto 182.089 182.100 100 Odplačila anuitet za gradnjo podvoza 46.369 — — Odplačila anuitet za stanovanja TBC bolnikov 30.200 — — Odplačila anuitet za most pri centralnem kopališču TlvoU_________________' 275.000 583500 212 SKUPAJ 19.568.762 14.518.700 74 V pK>stavlci gradnja OS in VVZ predvidevamo sredstva za vračilo kredita za gradnjo zaklonišča pri VVZ Ane Ziherl r višinl 4.600.000 dinarjev, za zunanjo ureddtev vrtca v Stari Ljubljani in za komunalno pripravo zem-Ijišča za gradnjo osnovne šole Prežihov Voranc tn vyz Ajdovšfiina. Skladu ljubljanskih obMn za gradnjo OS VVZ pri-spevajo po dogovoru vse ljubljanske obfiine 7 odstot-kov dovoljene t>°rabe. Nova postavka v tem delu je sofl-nanciranje spomenika revolucije, kjer gre za podražitve in je dogovorjeno, da te podražitve krijejo vse ob6ine v Ljubljani. Zadnja postavka je incteksno visoka asaradi podražltve prt izgradnji mostu za peš pot pri centralnem kopališču v Tivoliju. 08 SOCIALNO SKBBSTVO 1 2 3 ~~4 Stalne družbene pomoCi — borei za severno mejo 45.700 50.000 109 Enkratne družbene pomoči borcem NOV 1.5411.753 1.580.000 103 Stalne družbene pomoči borcem NOV 350.034 470.000 134 Zdravljenje in rekreacija borcev NOV 579.650 700.000 121 Zdravljenje in rekreacija — borci za severno mejo 51.906 80.000 154 Pomoč ostarelim na domu — soseska pomofi — 100.000 — Kadrovske pomoči 323.984 46&000 142 SKUPAJ 2.893.027 3.44o!oOO 119 Pfi tem namenu se sredstva v globalu povečujejo za 19 odstotkov. Na to vpliva veCje števllo upravičencev, ki je v tesnl zvezi s starostno strukturo, nekoliko zvišanja pomoči in nova postavka pomofi ostarelim na domu — soseska pomoč. Postavka enkratne družbene pomoCl, zdravljenje in rekreacija borcev NOV in zdravljenje in rekreacija borcev za severno mejo se indeksno povefiuje predvsem lz že navednih razlogov, dočim se postavka za kadrovske pomoči zvišuje z ozirom na večje število upra-vačencev. Kadrovske ponioCi so določene z zakonom. 09 ZDRAVSTVENO VAHSTVO 1 2 9 4 Zdravljenje nezavar. občanav 158.051 — — MrliSko ogledna služba___________33.421 45.000 135 SKUPAJ 191.472 45^000 — V tem namenu ostane samo Se mrliško ogledna služba, ker je financiranje ostale dejavnosti prenešeno v skupno porabo. Postavka za to službo se povčuje predvsem za-radi podražitve teh storitev. 10 KOMUNALNA DEJAVNOST 1 2 3 4 Za urbianistično dokumentacljo, urbanistični načrt, reg. načrt, zazidalni načrti, program. tehničnl del 381562 — — Vzdrževanje cestnih prehodov čez železniško progo — 500.000 — Zimska služba 222522 600.000 300 Parkl in nasadl 1.191.197 — — Prispevek za uporabo vode za fontane 116.188 120.000 104 Obnova napisov ullc in zgradb 7.755 8.000 104 Stroški za izvržbe in deložacije 9.709 10.000 103 Veterinarsko zaščitna služba 5.000 — — SKUPAJ 1.934533 1.238.000 ~ 64 Prl komunalnl dejavnostl v proračunu zagotavljamo samo sredstva za zimsko službo, vzdrževanje prehodor čez železniško progo, prispevek za uporabo vode za fontana, obnovo napisov ulic in zgradb ln stroške za izvršbe in delo. žacije, kar predstavlja 64 odstotkov lanskoletnib sred-stev. Navedene postavke so obveznosfci na podlagi zakom oziroma pogodbe. Posebno visok indeks je pri postavki zimska služba. Po pogodbi, ki je sddenjena med občino Ljubljana Center in Komunalnim podjetjem Ljubljana, plačuje občina Center za zimsko službo naslednje post&vk« amortlzacijo, vzdrževanje zimske opreme, stalno ptiprar-Ijenost, dežurstvo. Za zimsko sezono 1975/76 znašajo U stroškl 450.000 dinarjev, ostalo pa so stroškd dejanskega ftiščenja. 11 DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI ' 1 2 3 4 KS AjdOvSdina 460.900 526.300 U4 KS Gradišče 430.000 520.000 121 KS Kolodvor 408.700 529.800 130 KS Poljane 441.400 573.900 130 KS Prule 428.000 529.800 124 KS Stara Ljubljana 576.000 539.600 94 Tabor 436.000 581.300 139 KS Starl Vodmat 513.000 519.300 101 Najemnina za prostore KS 52.578 — — SKUPAJ 3.746.578 4.300.000 U5 Dogovorjena masa sredstev za dejavnost krajevnih skup-nosti se povečuje za 15 «/o. Krajevne skupnosti so se do-govorile, da celotno maso razdelijo tako, da so vse kra-jevne skupnosti deležne enake dogovorjene osnove v višlni 450.000 dinarjev, ostanek pa glede na število prebivalcer v posamezni krajevni skupnosti. Sredstva za najemnlno so vključena v maso. Najemnino bodo krajevne skupnoatl plač^vale neposredno. 12 PRISPEVEK PRORACTINOV DRUGIH DRU2BENO-POLITICNIH SKUPNOSTI Skupščina mesta Ljubljane 120.673.615 107.966.000 tt SkupSčinl mesta Ljubljane se odvaja vsa sredstva nad do-voljeno porabo, in sicer: — za financiranje skupnlh mostnih zadev, — za financiranje splošnega ljudskega odpora, — za poravnavo obveznosti družbeno političnih skupnosti iz samoprispevka za izgradnjo šol In WZ, — za vzajemno prelivanje med občinami v SR SlovenlJL 17 TEKOCA PRORACUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI PREJSNJIH LET i 2 3~~ r Tekoča proračunska rezerva 178.205 200.000 115 Obveznosti iz prejšnjih let 96.686 50.000 53 SKUPAJ 273.891 250.000 91 Tekoča proračnska rezerva je namenjena za nepredviden« in premalo predvidene proračunske izdatke in lahko zn»-ša po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do enega odstotka v pro-računu predvidenih dohodkov. 18 KREDITI, VEZANA IN IZLOCENA SREDSTVA Izločena sredstva rezerv 526J68 530.000 101 Družbenopolitične skupnosti morajo izloiati v sredstr* rezerve vsako leto najmanj en odstotek skupnlh letaih dohodkov, kl jim pripadajo po zakonu. SKOPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA 173.199.160 160.812.000 93 Sestavnl del proraCuna sta tudl posebni račun prlspevka za uporabo mestnega zemlji&ča in poseben račun za cest* in iilice. Na posebnem rafiunu prispevka za uporabo mestnega Mm-ljišča se zbira prispevek za uporabo mestnega zemljiM*. ki znaša za letošnje leto 0,525 din na kvadratni meter. Na posebnetn računu za ceste in ulice se zbira 50 odstot-kov dohodkov cxi pristojbin za ceste, motorna vozila in 100 odstotkov dohodkov od prifltojbin za cestna vprežna vozila na podlagi zakona o javnih cestab in 15 odstotkov od zneska, ki je vsebovan v ceni bencina in plinskega olja t prodaji na drobno. PROGRAM PORABE SREDSTEV POSEBNEGA RACUNA PftlSPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMUISCA * SKUPšftlNE OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA 1976 OPIS ' I. SREDSl Va 1/1 Prenos iz leta 1979 3.081.000 1/0 Dotok »redstev » letu 1976 8500.000 11.581.000 II/l Odstop mestai skupS&ni 50 »/o od 1/2 4.250.000 II/2 Investicijska vlaganja 01 Semafor Hrvatski trg 2.300.000 02 Ureditev pešpoti Ambrožev trg—Roška e. 450.000 03 Ureditev pločnika in javne razsvetljave v Vegovi ulici 800.000 04 Podporni zidovi — sanacija usadov grajskega pobočja 450.000 05 Semaforizacija križišča Prešernove in Erjavčeve ulice 560.000 06 Semaforizacija krlžlSča Masarjrkova — Njegoševa ulica 3.000.000 07 Projektiranje 250.000 08 Soglasja — nadzori 50.000 09 Stroški SDK . 15.000 10 Nerazporejena sredstva 466.000 11.581.000 PROGRAM PORABE SREDSTEV POSEBNEGA RACUNA ZA CESTE IN ULICE OBCINE L.IUBUANACENTER ZA LETO 1.976 OPIS I. Sredstva 1/1 Prenos iz leta 1975 3.900.000 1/2 Dotok v tekočem letu 13.000.000 1/4 Ostali dohodki__________________________________40.000 SKUPAJ 16.940.000 II. Razporedltev II/l Odvod MS 50 Vo o& 1/3 6.500.000 01 Vzdrževanje cest in ullc 3.500.000 02 Večja vzdrževalna dela 1.000.000 03 Parki in nasadi 1.600.000 04 Rekonstrukcija Hrenove ulice 200.000 05 Semafor Titova — Trdinova ulica . 400.000 06 Dokončanje ureditve Tabora 350X100 07 Rekonstrukcija prehoda čez železniško progo na Povšetovi ulici 500.000 08 Izdelava projekta — dokumentacije za grajski predor 300.000 09 Asfaltiranje plofinika v Malenškovi ulici 200.000 10 Ureditev pločnlka Trg OP 200.000 11 Ureditev parka Tabor — Hrvatskl trg 350.000 12 Obdelava regulacijskega in zazidalnega načrta 850.000 ln geodetske storitv« 13 Projektiranje 300.000 14 Nadzori in soglasja 150.000 15 Delo komisij 40.000 16 Stroški SDK 20X)00 17 Nerazporejena sredatva__________________________480.000 SKUPAJ 16.940.000 Izvršni svet skupSCine občlne Ljubljana Onter) e obrav-naval predlog odloka o proračunu obfiine Ljubljana Center za leto 1976 na 70. seji dne 3. marca 1976 in ga predlaga aborom občinske skupSčine v obravnavo in sprejem. IzvrSni svet Točka 4 PREDLOG Na podlagl 147. Clena Ustave SR Slovenlje in 31. «en« statuta Skupnosti občin (Ur. list SRS St. 22/75) » občiaske skupSčine Domžale, Grosuplje, Kaninik, Koč«vje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siška, Ljubljana VK-Rudnik, Loga-tec, Ribnica, Vrhnika in skupščina mesta Ljubljana spre/ jele. Dogovor o sofinanciranju dejavnosti Skupnostl občin Ijubljanske regije 1. člen Z namenom, da ustanoviteljice Skupnosti obein ljub-yanske regije (v nadaljnjem besedilu Skupnost obftin) zagotovijo nemoteno in kontinuirano delovanje Skupno-sti občin, ustanovlteljice združujejo sredstva za sofinan-oinarnje dejavnosti Skupnosti občin, po dogovorjenlh oa. novah in merilih, ki so določene s tem dogovorcmi. 61 2. člen Oenova^za zagotavljanje in združevanje sredstef » sofinanciranje dejavnosti Skupnosti občine je letni fi-nančni načrt, ki opredeluje dohodke in izdatke ra kole-darsko leto in ga sprejmejo delegati ustanoviteljic na *eji skupščine Skupnosti občin, posebej za vsako leto. 3. člen Združevanje sredstev za sofinanciranje dejavnostl Skupnosti občin se oblikuje na podlagi ugotovljenega letnega globala potrebnih sredstev, ki so predvidena « finančnim načrtom. 4. člen Na podlagl letnega finanfinega načrta ugotovljeni globai potrebnih sredstev, združujejo ustanovitelji sredstva t obliki osnovnega in dodatnega prispevka. 5. člen ViSlna osnovnega letnega prispevka je enaka ta, vse ustanovit«ljice, viSina dodatnega prispevka pa je sorac-merna odnosu višine globala sredstev dovoljene sploine porabe na preblvalca v proračunu posame2ne ustanovi-teljice. 6. člen Kot osnovnl IetrM prispevek za sofinanciranje deja»-nosti Skupnosti občin, združuje vsaka ustanoviteljica sred-stva v višini 10.000 din. 7. člen Za razliko med globalom dogovorjenih sredst«*, kl jih izkazuje letni finančni nairt, združenimi sredstvl ustanoviteljic v obliki osnovnega prispevka, združujejo ustanoviteljice dodatnl prispevek po kljudu: Skupšdina občine Domažale ««/„ Skupščina občine Grosuplje 3»/» Skupščina občine Kamnik 4% Skupščina občine Kočevje W* Skupšdina občine Iitija 2«/« SkupSčina občine Ljubljana Bežigrad 9*k Skupščina občine Ljubljana Center 11% SkupSčina občine Ljubljana Moste-Polje VA Skupščina občine Ljubljana Sižka 13«« SkupSdina obCine Ljubljana Vič-Rudnik 11% Skupšftlna občlne Logatec 1% Skupšdina občine Ribnica !•/« Skupičma občine Vrhnika 3% SkupSčina mesta Ljubljan* 37% 8. člen Za lcritje drugih izrednih stroškov posebej dogovorje-nih dejavnosti Skupnosti občin, se ustanoviteljice posebej sporazumno dogovarjajo. 9. filen Ustanoviteljice se obvezujejo, da bodo na podlagi tega dogovora in letnega finančnega nafirta dogovorjena sredstva za sofinanciranje dejavnosti Skupnosti obfiin odvajale mesečno, po dvanajstinah, na račun Skupnosti občin. 10. člen Ta dogovor velja za vse udeležence dogovora in se uporablja do njegove spremembe. Dogovor se lahko spremeni na pobudo vsakega ude-leženca, v postopku spremembe pa sodelujejo vsi udele-ženci. Za spremembo velja enak postopek kot velja za sprejem tega dogovora. 11. eien Ta dogovor velja z dnem, Ito ga sprejmejo vsi ude-leženci. UDELE2ENCI: Ljubljana. rtne Stevilka: Programske osnove Skupnosti občin Ijubljanske regije za leto 1976 Programske osnove Skupnosti občin Ijubljanske regije izhajajo iz dejanskega stanja, dosedanje parkse v delu Skupnosti, pristojnosti in opredelitve nalog katerih no-silec je Skupnost občin in izhajajo iz družbenega dogo-vora o ustanovitvi te institucije, statuta, predlogom usta-noviteljic, zlasti pa iz — vloge in nalog Skupnosti občin, — usklajevanje razvoja ustanoviteljic, — usklajevanja programov SIS, ki delujejo na ob-moCju ljubljanske regije, — usklajevanja programov nekaterih gospodarskih de-javnosti, pomembni za razvoj regije, — usklajevanja srednjeročnega in prostorskega plam-ranja, — koordiniranja na področju davčne politike, — sodelovanja na področju SLO in družbene samo-zaščite, — usklajevanja stališč medobčinskih instltucij, — drugih programskih izhodišč. Programske osnove zajemajo le prioritetne naloge, kl naj bi jih Skupnost občin ljubljanske regije v svojih oblikah dela obravnavala v programskem obdobju. Programske osnove ne izključujejo možnosti, da ne bl Skupnost občin obravnavala tudi drugih tekočih zadev, ki jlh bodo predložile ustanoviteljice ali drugi predlaga-telji. O tezah za izdelavo programa je razpravljalo tudi predsedstvo skupščine Skupnosti, na svoji sejl dne 23. 12. 1975 in sprejelo sklep, da se na podlagi tez in dodatnih predlogov IS ustanoviteljic pripravi predlog progratnskih osnov in jih predloži v sprejem skupščini Skupnosti. t*. Glede na preglednost programskih osnov so le-te raz-rtiieoe po področjih dejavnosti. Tako naj bi se v okviru Skupnosti občin obravnavale predvsem naslednje zadeve: 1) SPLOSNE ZADEVE a) Sprejem programskih osnov za delo Skupnosti t letu 1976 Nosilec: predsedstvo skupSčine Skupnosti n vse usta-noviteljice Rok: prvo tromesečje b) Sprejem {inančnega načrta Skupnosti za leto 1976 Nosllec: predsedstvo skupščtne Skupnosti in vse usta- noviteljice Kok: prvo tromesečje c) Poročilo o delu Skupnosti občin v letu 1975 Nosilec: predsedstvo skupščine Skupnostl Rok: prvo tromesečje d) Porodilo o realizaciji finančnega nafirta Skupnosti za teto 1975 Nosilec: predsedstvo skup5«ne SkupnosU Rok: prvo tromesečje e) Sprejem poslovnika za delo skupščine Skupnostl Nosilec: predsedstvo skupščine Skupnosti Rok: drugo tromesečje. 2) FINANCIRANJE DPS IN DRU2BENIH DEJAVNOSTI a) Razprava in sprejemanje stališč na področju sploS-ne in skupne porabe za leto 1977 Nosilec: koordinacijska odbora za skupno in sploSno porafoo pri republiških organih Rok: tretje tromesečje b) Razprava in sprejamanje staMSfi pri oblikovanju meril za financiranje krajevnih skupnostl za leto 1977 Nosilec: predsedstvo skupšfifne Skupnosti in DPO, ki delujejo na ravni regije in odbor podplsnikov DD za združevanje sredstev za financiranje KS Rok: tretje tromesečje S) PODROCJE PLANIRANJA a) Usklajevanje obdinsklh srednjeročnih programor razvoja za obdobje 1976-80 Nosliec: Posebna strokovna skuplna Rok: prvo in drugo tromesečje b) Razprava in sprejemanje stališč pri uskaljevanju letnega programa modernizacij in rekonstrukcij cestnega omrežja v SR Sloveniji Nosilec: Republiška skupnost za ceste Rok: četrto tromesečje c) Razprava in sprejemanje stališa prl usklajevanju srednjeročnega in letnega programa del na področju vod-nega gospodarstva na območju vodne skupnosti IJublja-nica-Sava. Nosilec: SIS vodnega gospodarstva Ljubljanlca-Sava Rok: prvo tromesečje d) Razprava in sprejemanje stališč k predlogu sred-njerodnega plana razvoja SR Slovenije Nosilec: Zavod SR Slovenije za planiranje Rok: prvo tromesečje e) Razprava in sprejemanje stališ^ na področju sta-novanjske gradnje v ljubljanski regiji. Nosilec: Posebna strokovna skupina Rok: četrto tromesečje 4) PODROCJE DRU2BEMH DEJAVNOSTl a) Razprava in sprejemanje stališfi pri oblikovanju zasnove usmerjenega izobraževanja s povdarkom na obli-kovanje mreže usmerjenega izobraževanja na obmoCju ljubljanske regije. Nosilec: Zavod za šolstvo SR Slovenije, Izobraževalna skupnost SR Slovenije in SIS 2aposlovanja ljubljansko regije. Rok: prvo tromesečje b) Razprava in sprejemanje stališfi k srednjeroCnem in letnem programu Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško vsirstvo. Nosilec: Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo Rok: prvo-drugo tromesečje c) Razprava in sprejemanje staliSč k programu regij-sklh SIS zdravstva in zaposlovanja za leto 1977 Nosilca: Regionalna zdravstvena skupnost in skup-nost zaposlovanja Rok: četrto tronaesečje d) Razprava in sprejemanje stališč k problematlkl varstva okolja na obmofiju ljubljanske regije. Nosilec: Skupnost za varstvo okolja Ljubljana Rok: drugo tromesečje e) Usklajevanje in oblikovanje staliSč k razvoju 0» novne zdravstvene mreže Nosilec: Regionalna skupnost zdravstvenega varstvs Ljubljana Rok: drugo tromesečje f) Razprava in oblikovanje staliSC v cflju pospe-ševanja lntegracijsklh pobud na področju družbenih dejav. nosti Nosilec: Posebna strokovna skupina , Rok: četrto tromesečje B) PODROCJE DELOVANJA DR2AVNIH ORGANOV a) Razprava in sprejemanje stališč pri oblikovanju davčne politike s povdarkom na izpolnjevanju nalog, kl tehajajo iz (predloga) druženega dogovora o splošni po-rabi za leto 1976 Nosilec: Davčna uprava Skupščine obCln« Ljubljana-Oenter Rok: prvo tromesefije b) Razprava in sprejemanje staliSč pri oblikovanju službe za avtomatsko obdelavo podatkov za organe DPS ljubljanske regije. Nosilec: Služba za avtomatsko obdelavo podatkor Skupščine mesta Ljubljane Rok: drugo tromesečje c) Razprava in sprejemanje stališč k problematiki ¦amoupravnega sodstva v ljubljanskl regiji. Nosilec: Sodišče združenega dela v Ljubljanl Rok: tretje tromesečje d) Razprava in usklajevanje finančnega nafirta So-dlšča združenega dela v Ljubljani za leto 1977 Nosilec: Sodišče združenega dela in posebna komisija Rok: četrto tromesečje e) Bazprava in oblikovanje staHšd s področja naJog komisij za ugotavljanje izvora premoženja Nosilec: Davčna uprava Skupščine občine Center Rok: tretje tromesečje f) Razprava in oblikovanje stališč s področja dejav-nosti družbenega pravobranilstva samoupravljanja Nosilec: Družbeni pravobranilec samoupravljanja SB Slovenije in Ljubljane. Rok: Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slo. venije in Ljubljane. Rok: drugo tromesečjo g) Obravnava in izmenjava izkuženj o vlogi in delu Izvršnih svetov oMinskih sknpščin v novem skupščinskem sistemu. Nosilec Posebna strokovna skupina ustanoviteljic Rok: detrto tromesečje h) Razprava In oblikovanje stališč k usklajevanju občinskih statutov. Nosilec: Posebna strokovna skupina ustanoviteljic Rok: četrto tromesečje. 6) PODROCJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI a) Razprava in oblikovanje stališč k skupnim prlea-devanjem za pospeševanje km«tijstva v Ijubljanski regiji, s posebnim poudarkom na preskrbi LJubljane. Nosilec: Skupščina mesta Ljubljane v sodeOovan]u z DPO v regiji. Rok: drugo tromesečje b) Razprava in sprejemanje stališč za sodelovanje in pospeševanje turistične dejavnosti na obmofiju ljubljanske regije ter sprejem stališč k predlogom, da se nekatera območja proglase za nacionalne parke v SR Sloveniji. Nosilec: Ljubljanska turistična zveza Rok: drugo tromeseije c) Usklajevanje in oblikovanje staliSč s podroCja raz-voja prometa v ljubljanski regiji. Nosilec: Skupščina mesta Ljubljane Rok: tretje tromesedje d) Usklajevanje in oblikovanje staliSd k ustanovltvi temeljne cestne skupnosti. Nosilec: Republiška skupnost za oeste SR Slovenlje Rok: drugo tromesečje J&nuar 1976 Skupnost občta LJublJaaike rejlje Točka 5 Okvirni delovni programobčinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976 I. del URESNICEVANJE DRD2BENOEKONOMSKEGA IN DRU2BENOPOLCITINEGA SISTEMA V OBCINI a) V organlzacijah združenega dela: 1. Obravnava informacije o izvajanju ustreznih dolo«l 0 sodelovanju ter samoupravnem združevanju dela in Sfedstev družbene reprodukcije Pristojnost: Vsl zbori skupščine Rok: IV. trimesečje Gradivo pripravi: IS občine, oddelek za gospodarstvo ta f inance 2. Obravnava informacije o organiziranosti združene-ga dela in izvajanju stabilizacijskih programov v OZD, KS In SIS v skladu s sklepi 6. skupne seje ZZD in DPZ z dne 17. 7. 1975 in 8. skupnega zasedanja vseh zborov z dne 25. 11. 1975. Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: IV. trinjesečje Gradlvo pripravi: OS obfilne in komisija za samoup-ravne akte OZD 1 b) V Krajevnih skupnostih: Obravnava analize o združevanju In uresničevanju skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v knajevnih skupnostih Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: II. trimesefije Gradivo pripravi: OS občine, oddelek za splošne za-deve c) V samoupravnih interesnih skupnostlh: 1. Obravnava poročila o aktualnih problemlh tn de-lovanju SIS za vzgojo in. izobraževanje s predlogi za hitrejšo realizacijo sklepov VII. kongresa ZKS in s po-udarkom na problematika izobraževanja in zaposlovanja prosvetnlh delavcev. 2. Obravnava poročila o aktualnih problemlh in de-lovanju SIS za otroško varštvo. 3. Obravnava poročila o aktualnlh problemih in de-lovanju SIS za kulturo. 4. Obravnava poročila o aktualnih problemih in de-lovanju SIS za socialno skrbstvo. 5. Obravnava poročila o aktualnih problemih m de-lovanju samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center 6. Obravnava poročila o aktualnth problemih in konomskeg« razvoja občine za leto 1976 Pristojnost: Vsi zbori občine Rok: III. trimesečje Gradivo pripravi: IS občlne 5. Družbeni dogovor o splošni porabl za leto 1976 Pristojnost: Vsi zbori skupičine Rok: I. trimesečje Gradivo pripravi: IS občine, kamisija podpisnikov 6. Proračun obCine in predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976 Pristojnost: Vsi zbori skupSčine Rok: I. trimesečje Gradivo pripravi: IS občine, oddelek za gospodaist-to in finance 7. Osnutek in predlog poslovnlka sa delo skupščin« in zborov skupščine občine Ljubljana Center Pristojnost: Vsi zbori skupSčine Rok: II. trimesečje Gradivo pripravi: Komisija za izdelavo poslovnika 8. Izvajanje predpisov, družbenih dogovorov in po slovnih norm v zunanji trgovini, ter problematika pov«. zovaaj zunanje trgovine v notranjo trgovino in tndustrl. io Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: III. trimesečje Gradivo prlpravi: IS občine, odbor lzvrSnega sveta za gospodarstvo 9. Informacija o uresničevanju dogovora o kadrovsM poUtlki •:, 'Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: IV. trimesečje -¦ Gradivo pripravi: Skupnost za zaposiovanje, komisl-ja za družbeni dogovor o kadrovski politiki 10. Informacija o izvajanju štipendijske polittke in o, Stipendiranju učencev in študentov iz združenib sred-stev v Solskem oz. študijskem letu 1975—76 Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: III. trimesečje Gradivo pripravi: Komisija podpisnic samoupravne-ga sporazuma o štipendiranju učencev in študentov in sluzb za kadrovske zadeve občlne 11. Družbeni dogovor in samoupravni sporazum o Biinlmalnlb standardih, o življenjsklh in kulturnih raz-merah in o pogojih zaposlovanja Pristojnost: Vsi zborl skupščlne Rok: II. trimesečje Gradivo pripravi: Skupnost za zaposlovanje in služ-ba za kadrovske zadeve občine 12. Obravnava nekaterih vprašanj in problemov pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravie in družbene lastnine Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: II. trimesečje ' Gradivo pripravi: IS občine in organi, ki uresniču-jejo družbeno varstvo samoupravnih pravlc in družbens lastnine 13. Programska izhodišča in osnove urbanističnegs razvoja območja KS Gradišče Pristojnost: IZD in KS Rok: IV. trimesečje Gradivo pripravi: IS občine in Ljubljanski urbanl-stični zavod 14. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalno obmodje CO-1 17 med Resljevo cesto, Petkov-škovtm nabrežjem, Prešernovim trgom, Miklošičevo o»> što in Trgom OF Pristojnost: ZZD in KS Rok: IV. trimesečje Gradivo pripravi: IS občine in Ljubljanski urbanl-stični zavod 15. Zazidalni načrt za območje CS-6 (predel med že-lezrtfško progo Ljubljana—Karlovac, Poljansko cesto, Glonarjevo ulico in Ulico ob Ljubljanici) Pristojnost: ZZD in KS Rok: IV. trimesečje Gradivo pripravi: IS obClne in Ljubljanski urbanl-stični zavod 16. Obravnava analize stanovanjske graditve na ob> močju občine Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: II..trimesečje Gradivo pripravi: IS občine in Samoupravna stano vanjska skupnost občine Ljubljana Center 17. Skupščini bodo tekoče predlagani v sprejem ra» ni odloki v zvezi z izvajanjem republiških in zveznih z» konov poprbgramu dela IS skupščine občine — Predlog odloka o zaključnem računu proračunm občine za leto 1975 — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah od-loka o davkih občanov, o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin, o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa pro-izvodov in od plačil za storitve — Predlog odloka o nagradah občine Ljubljana Cen-ter — Predlog odloka o poslovnih prostorih — Predlog odloka o vzdrževanju zelenic — Predlog odloka o izvršnem svetu skupščine ob-Cine Ljubljana Center — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvah od-loka o organizaciji in področju dela obšinskih upravnih organov — Predlogi odlokov o spremembah odlokov, kl jlh je treba uskladiti z ustavnimi spremembami: a) Odlok o napisih in izveskih v Stari Ljubljani (Glasnik 36 57) b) Odlok o splošnih pogojih za izvajanje prekopov (Glasnik 1564) c) Odlok o ustanovitvi Sklada za urejanje mesthega zemljišča obdine Ljubljana Center (Glasnik 4/65, 25/65 In 26/66) ' d) Odlok o tem, v katerem primeru se odda stavb-no zemljišče v družbeni lastnini na katerem ima pra-vico uporabe občina brez javnega natečaja (Glasnik 7/68, 27/68) e) Odlok o amortizaciji opreme upravnega organa (Glasnik 9/69) f) Odlok o pristojnostih samoupravnlh organov v upravi občine Ljubljana Center (Glasnik 48/65, 51/65) Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: Tekoče tekom leta Gradivo pripravl: IS občine 18. Skupščini bodo predložene v obravnavo informa-cije o delu skupščinskih komisij in svetov Pristojnost: Vsi zbori skupščine ¦Rok: Tekoče tekom leta Gradivo pripravi: Skupšfiinske komisije in sveta 19. Osnutek družbenega dogovora o družbeni samo-jaščiti v občini Ljubljana Center in mestu Ljubljana Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: I. trimesečje Gradivo pripravi: IS občine in odbor IS za splošrie »adeve in družbeno ^amozaščito, IS mesta 20. Predlog družbenega dogovora o družbeni samo-zaščiti v občini Ljubljana Center in mestu Ljubljana Pristojnost: Vsi zbori skupščine Rok: I. in II. trimesečje Gradlvo pripravi: IS občine in odbor IS za splošne sadeve in družbeno samozaščito, IS mesta 21. Obravnava poročila o delu izvršnega sveta skup-Sčine občine Ljubljana Center Pristojnost: Vsi zboii skupščine Rok: III. trimesečje Gradivo pripravi: IS obdine 22. Razvoj in problematika malega gospodarstva v ob-Cini Ljubljana Center Pristojnost: Vsi zbori Rok: IV. trimesečje Gradivo pripravi: 1S občine, oddelek za gospodarstvo ln f inance III. DEL TEME IZ PROGRAMA DELA SKUPSCINE MESTA LJI/BLJANE 1. Predlog smemic družbenoekonomskega razvoja Ljubljane za leto 1976 Rok: I. trimesečje 1976 2. Program izgradnje osnovnih šol in vzgojno. varst-venih zavodov ter linančni načrt sklada za leto 1976 Bok: I. trimesečje 1976 3. Proračun skupščine tnesta Ljubljane za leto 1976 Eok: I. trimesečje 1976 4. Osnutek srednjeročnega programa Ljubljane za ob-dpbje 1976—1980 Rok: II. trimesefije 1976 5. Osnutek smernic družbenoekonomskega razvoja Ljubljane za leto 1977 Bok: IV. trimesečje 1976 6. Predlog odloka o ureditvi oestnega prometa v Ljubljani Rok: I. trimesečje 1976 7. predlog odloka o zaščiti spomenikov NOB Rok: I. trimesečje 1976 8. Predlog odloka o zavarovanju zraka pred onesna-ževanjem Bok: I. trimesečje 1976 9. Predlog odlokov o izgradnji krematorija s poro-čllom o poteku priprav za gmdnjo Rok: I. trimesečje 1976 10. Predlog odloka o najvišji najemnini za poslovne prostore Eok: II. trimesečje 1976 11. Predlog odloka za spremembo odloka o živilskih trgih v Ljubljani 1 Rok: II. trimesečje 1976 12. Predlog odloka o minimalnih tehniCnih ndrmati-vih za vzdrževanje stanovanjsklh hiš v družbeni lastni-ni Rok: II. trimesečje 1976 13. Predlog odloka o vzdrževanju okolice stanovanj-skih hiš Rok: II. trimesečje 1976 14. Predlog odloka o določitvi stanovanjskih objek-tov, ki morajo imeti hišnike in hišniška stanovanja Rok: II. trimesedje 1976 15. Predlog družbenega dogovora o gradnji domov za upokojence Rok: I. trimesečje 1976 1 16. Predlog družbenega dogovora o ustanovitvl požar-ne skupnosti Rok: I. trlmesečje 1976 17. Predlog družbenega dogovora o zaposlovanjr Rok: I. trimesečje 1976 18. Poročilo o sanaciji Ljubljanskega gradu Rok: I. trimesečje 1976 19. Problematika turizma v Ljubljani Rok: I. trimesečje 1976 20 Problematika oskrbe Ljubljane Rok: I. trimaseeje 1976 21. Prostorski razvoj univerze , ^ Rok: II. trimesečje 1976 Navedeno gradivo bodo obravnavale skupine delega-tov za zbor občin In zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane, izvršni svet skupščine občine in prl-stojni zbori občinske skupščine. IV. DEL TEME IZ PROGRAMA DELA SKUPŠCINE SR SLOVENIJE 1. Poročilo o Izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1976 Rok: II. in III. trimesečje 1976 2. Družbeni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1976-1980 Rok: I. trimesečje 1976 3. Zakon o družbenem planiranju Rok: I. trimesečje 1976 4. Zakon o rezervah proizvodov in ukrepih za pre-prečevanje motenja v osnovni preskrbi občanov in or-ganizacij združenega dela Rok: I. trimesečje 1976 5. Zakon o ljudski obrambi. Rok: I. trimesefije 1976 6. Zakon o investicijski dokumentacijl Rok: I. trimesečje 1976 7. Zakon o začasnih ukreplh zoper organizacije zdru-ženega dela in druge samoupravne organizacije in skup-nosti Rok: III. trimesečje 1976 8. Zakon o dedovanju Rok: I. trimesečje 1976 9. Zakon o družinskih razmerjlh Rok: I. trimesečje 1976 10. Zakon o temeljnih načelih za organtzacljo občinskib upravnih organov in drugih upravnih služb ".. Rok: II. trimesečje 1976 11. Zakon o samoupravljanju in medsebojnth n» merjih delavcev v združenem delu v upravnih organlh Rok: II. trimesečje 1976 12. Zakon o davčni službi Rok: II. trimesečje 1976 13. Zakon o urbanističnem planiranju Rok: II. trimesečje 1976 14. Zakon o družbenoinformacijskem sistemu Rok: II. trimesečje 1976 15. Zakon o samoupravnem sporazumevanju in druž-benem dogovorjanju o merilih razpore.ianja dohodka za delitev sredstev za osebne dohodke Rok: II. trimeseCje 1976 16. Zakon o prekrških Rok: II. trimesečje 1976 ; V. DEL TEME IZ PROGRAMA DELA SKUPSCINE SFRJ 1. Druzbeni plan Jugoslavije za obdobje od leta 1976 do 1980 Rok: I. trimesečje 1976 2. Dokument o temeljlh skupne polltike ekonomskega in socialriega razvoja Jugoslavije za leto 1977 Rok: IV. trimeseeje 1976 Navedeno gradivo bodo obsavnavale skupine delega-tov za zbor občtn in zbor združenega dela skupSčine SR Slovenlje in po potrebi tudi pristojni zborl občinske "skupščine. Obrazložitev predloga okvirnega delovnega programa občinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976 Osnutek okvirnega programa dela so obravnavali vsi zbori obfiinske skupščine na 15. seji, dne 15/1-1976. Po-sredovan je bil tudi vodstvom družbenopolitičnih organi-zacij v občini. Na osnutek smo prejeli pripombe in predloge 1, 46 in 49 konference delegacij, delegacije KS Tabor in Kolodvor, skupine delegatov s področja za-sebne obrti. SIS za raziskovanje in izvršnega sveta skup-ščine občine Ljubljana Center. Večina predlogov in pripomb je utemeljenih in smo jih vključili v predlog programa. Nismo pa mogli upošte-wati vseh predlogov delegacij glede rokov obravnave po-sameznih vprašanj ker so ti vezani na predlagatelje posameznih gradiv. (npr. predlogi delegacije št. 1). Predlog programa je tudi usklajen s programom de-la izvršnega sveta in o določenih vprašanjih s progra-mom občinske konference SZDL Ljubljana Center. Okvir-ni program pa ne izključuje možnosti, da se tekom leta ne bi obravnavala tudi druga aktualna vprašanja, ki bi jih predložili skupščini raznl predlagatelji. Sekretariat skupščine Točka 6 Predlog flnančnega načrta sklada Ijubljansklh občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov za leto 1976 Na podlagi 10. člena odloka o ustanovitvi sMada ljub-ljanskih občin za gradnjo osnovnlh šol in vzgojno var-stveaih zavodov (Uradni list št. 49/71) in 19. člena statuta (Uradni iist SRS St. 11/73) sprejme finančni naCrt sklada upravni odbor, soglasje pa dajo skupšCine ljubljanskjh občin in skupSčina mesta Ljubljane. I. Sklad ljubljanskih občin pri MIS Ljubljana za grad-njo osiovnih šol iin vzgojnm-arstvenih zavodov je bil usta-novljen z Odlokom skupščine mesta Ljubljane in ljub-ljanskih občin, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS it. 49/71« Naloga SMada je gradnja osnovnlh šol in vzgojnovar-stvenih zavodov po 1. členu Odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka ter financiranje in Izvajanje enotnega programa gradnje omenjenih objektov na obmofiju ljub-lianskih obfiin. Organizacija in način upravljanja Sklada je dolo-čena s Statutom, ki ga je upravni odbor Sklada sprejel na svoji 17. seji dne 15. 12. 1972 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS St. 11/73. Sklad upravlja 19-članski upravni odbor, kl ga volijo ustanoviteljice skupSčine ljubljanskih občin in skupščina mesta Ljubljane. Finančni načrt Sklada za leto 1976 je sestavljen tako, zajema dohodke iz samoprispevka (ter na pod. lagi dogovora, sprejetega dne U. 12. 1975 na koordina. cijski komisijl sestavljeni ix predstavnikov izvršnih sve-tov ljubljanskih obfiin in skupščine mesta Ljubljane, perdstavnikov mestnih samoupravnih interesnih skup-nosti izobraževanja in otroškega varstva ter predstav-nikov upravnega odbora Sklada) dohodke mestne sa-moupravne skupnosti za otroško varstvo, dohodke iz splošne porabe družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane, ddatni prispevek iz splošne porabe družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane, prenos salda po zaključnem računu Sklada za leto 1975 in lastne dohodke Sklada. Pinančnl načrt predvideva dohodke v višini 236,780.000 dinarjev in v enaki višini izdatke. Finančni načrt ne obravnava nlti prenešenih terjatev Sklada do občinskih skupšdin iz posojilnih pogodb iz leta 1974 in 1975 niti prenešenih obveznosti Sklada do objektov iz programov po finančnem načrtu za leto 1974 in 1975. Te postavke, njihovo realizacijo in razporeditev bodo podane v zaključnem radunu Sklada za leto 1975. PREGLED DOHODKOV Znesek Bescdilo dohodkov planinanlh dohodkov 1 Krajevni samoprispevek 120.000.000 2 Prispevek mestne skupnosti otroškega varstva 24.000.000 3 Prispevek družbenopolitičnih skupnosti 30.000.000 4 Dodatnl prispevek druž. političnih skupnosti 50.000.000 5 Prenos salda po ZR iz leta 75 (ocena) 11.280.000 6 Ostali dohodki 1^00.000 SKUPAJ DOHODKI 236.780.000 PREGLED IZDATKOV v« *.._.,\wii-Q, Predvideno Besedilo izdatkov leta. fir f1^1^ pnčetka izdatki gradnje 1 OS BS — 7 1974 34.P15.000 2 OS Prežihov Voranc 1974 18.900.000 3 OS Zvonka Runka 1975 16.350.000 4 VZ Janez Levec 1975 29.850.000 5 OS Koseze 1976 38.018.000 6 OS Vrhovci 1976 19531.000 7 VVZ BS — 3 1975 17.250.000 8 WZ Ajdovšflna 1975 2,400.000 9 WZ Selo-Moste 1975 7,540.000 10 WZ LitostroJ 1975 14.300.000 11 WZ Murgle 1975 19,865.000 12 WZ Novo Kodeljevo 1976 15.000.000 13 Pripravljafaa dela 1.881.000 14 Upravni stroški sklada 1.280.000 SKUPAJ IZDATKI 236T80500 Obrazložitev DOHODKI V letu 1975 so planirani naslednji dohodki: 1. Krajevnl samoprlspevek v višini 120.000.000 dinarjev. — Po 4. členu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka plačujejo samoprispevek po stopnji 1 % naslednjl zave- lanci: — občani, ki imajo osebne dohodke iz deiovnega razmer-Ja ali nadomestila, ki presegajo 1.400 dinarjev neto meseč-no, od neto osebnih dohodkov; — občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in druglh gospodarsklh dejavnosti, od opravljanja intelektualnlh Sto-rltev ter od avtorskih pravic, patentov in tehniških iz-boljšav, od osnov za prispevek; — občani, ki imajo dohodek od pokojnine, ki presegajo 1.400 dinarjev neto mesefino, od pokojnin. 2. Prispevek mestne skupnosti otroškega varstva. Osnova za izračun tega prispevka je realizacija iz leta 1975, povefiana za 26 odstotkov. 3. 4. Prlspevek kakor tudi dodatnl prispevek družbeno-političnih skupnosti Ljubljane je planiran na osnovi do-govora na koordinacijski komisiji, ki jo sestavljajo pred-stavniki izvršnih svetov družbenopolitičnih skupnosti Lju-bljane, predstavniki mestnih samoupravnih interesnih sku-pnosti za izobraževanje in otroško varstvo IJubljane ter predstavnikov upravnega cdbora sklada. 5. Prenos salda po zakLjučnem računu za leto 1975 še nl znan, zato ga ocenjujemo na 11,280.000 dinarjev. 6. Ostali dohodki v višinl 1.500.000 dinarjev predvidevamo od obresti na avista sredstva ter obresti na dane avanse izvajalcetn. IZDATKI 1.—12. Sredstva, predvidena v dohodkih bomo uporabili za izgradnjo petih osnovnih šol, vzgojnega zavoda Janez Levec ter šest vzgojnovarstvenih zavodov (glej tabelo izdatkov). 13. Za pripravljalna dela predvidevamo 1.881.000 dinarjev. Ta sredstva bomo rabili za pripravo dokumentacije za ti-Ste objekte, ki jih nameravamo pričetl graditi v letu 1977. 14. Upravne stroške sklada vldjučujemo neposredno v fi-nančnl načrt sklada v višim 1.280.000 dinarjev, kar je za 25 odstotkov več, kot je znašala realizacija v letu 1975. Osnova za izračun vrednosti objektov je valuta okto-ber 1975 brez podražitev, kl bi nastale tekona izvajanja postavljenega programa izgradnje v letu 1976. Do dokončne realizacije programa sprejetega z refe-rendumom leta 1971 nam ostanejo še 4 osnovne Sole (OS Prule, OS Tone TomMč, Og dr. Jože Potrč in OS Vo-dice) ter 5 vzgojnovarstvenih zavodov (WZ Poljanska cesta, Sentjakob, Polje, Koseze in Medvode). Teh 9 ob-jektov bi priCeli graditj leta 1977 in bi tako celotnl prcgram zaMjučili do konca leta 1978. Številka: UO-H4-64/75-LC/ML V Ljubljani, dne 16/12-1975 Sekretar UO Sklada Predsednik UO Sklada Ludvik CINC ing. Natan Bernot Točka 7 Na podlagl 147. do 154. člena Ustave SRS (Ur. list it. 7/74) in 100. člena statuta mesta Ljuhljane (Ur. list SRS, št. 13/74) sprejmejo podpisnlce: — Sknpščina mesta Ljubljane — skupščine občin Ljubljane — družbenopolitične organizacije mesta — mestne samoupravne interesne skupnosti — organlzacije združenega dela posebnega poraena na področju mesta Družbeni dogovor o družbeni samozaščit v Ljubljani I. UVODNE DOLOCBE l.člen Uresničevanje družbene samozaščite je ustavna in sa-moupravna pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana, vseh organizacij zdmženega dela in drugih sa-moupravnih organizacij tn skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društ.ev, krajevnih skupnosti, občin in mesta. Družbena samozaščita je neposredna aktivnost delov-nih ljudi in občanov organizranih v OZD, krajevnih skup-nostih, SIS, družbenopolitičnih skupnostih, družbenlh organizacijah in drugih organizacijah ter društvih za varovanje socialistidnega samoupravnega sistema. Njena vsebina se izraža v sistemu načel, norm in temeljnlh odločitev dražbenopolitlčnih oz. samoupravnih organov ter kankretnih ukrepih delovnlh ljudi in občanov za preprefievanje vseh oblik delovanja usmerjenega na iz-podkopavanje ustavne ureditve in vrednot socialističnega samoupravnega sistema. 2.člen Družbena samozaščita je kot najširši vamostni si-stem samoupravna funkcija v mestu, občini, krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela, interesnih skup-nostih ter v družbenopolitidnih organizacijah in društvih. Osnovni namen družbene samozaščiite je oblikovanje družbene zavesti delovnih ljudi in občanov za utrjevanje varnostne kulture, varovanja ustavnega reda, varovanje ljudi in premoženja, varovanje družbene lastnine, nemo-tenega procesa družbene reprodukcije v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, varovanje socialističnih družbenih odnosov in družbenega razvoja nasploh. 3. člen Delovni ljudje in občani Ljubljane razvijajo tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerimi organizirano in uskla-jeno uresničujejo naloge s tega področja s tem, da: — varujejo z ustavo določen družbeni red (borba proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, dejavnosti sovražne emigracije, posebno njenega ekstremnega dela, borba proti tujim obveščevalnim službam in drugim oblikam sovražne aktivnosti); — varujejo samoupravne pra/vice delovnih ljudi in ob-čanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju; — se borijo proti pojavom, katerih cilj je razbijati bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih na-rodov in narodnosti in pojavom, kl ogrožajo pridobitve NOB; — varujejo družbeno premoženje ter premoženje in osebno vamost delovnih ljudi in občanov; — se borijo zoper gospodarski kriminal, zlasti zlo-rabam v gospodarstvu, korupcij, nelojalni konkurenci, slorabam poslovne morale, protipravnemu prispevanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju; — varujejo tajnost podatkov, dejanj tn objektov, )d sodijo v državno, uradno, vojaško ali poslovno tajnost; — razvijajo kritičen odnos do družbeno negativnih pojavov in njihovih nosilcev v vseh okoljih kot pomembno ureditev dTužbene samozaščite; — sodelujejo prl izvajanju preventrmih ukrepov in se borijo proti elementarnim nesredam (požari, poplave, pla-zovi in drugo), epidemijam ter širjenju druglh kužnih bolezni; — sodelujejo pri varovanju Javnega reda v mestu ter varovanju splošne ter prometne varnosti ljudi in občanov; — skrbijo za varstvo naravnega okolja, komunalni red ta urejenost naselij ter se borijo proti onesnaževanju okolja; — skrbijo, da se z ustreznlmi socialnlmi, vzgojnlml, normativnimi in drugimi dejavnostmi odpravijo vzrokl kriroinalnih in drugih negativnlh pojavov; — s primernimi oblikami množične vzgoje razvljajo vamostno kulturo med občani, socialistični patriotizem. in zavest o pomenu vamosti družbe; — nudijo svojo pomoč državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti občanov, vzdrževanja jqavnega reda in miru. prepreCevanja tn odkrivanja kazni-vih dejanj ino dkrivanja ter prijemanja storilcev kaznivili dejanj; — dajejo pristojnim organom m službam ter drugim druzbenopolitičndm dejavnikom pobude za reševanje pro blemov varstva družbenih vrednot in opozarjajo na smeri in oblike preventivnega delovanja. II. DRUZBENA SAMOZASCITA V MESTU 4. člen Nosilci družbene samozaščite v Ljubljani so delovnl ljudje in občani, kl neposredno v svojih temeljnih skup-nostih ta organizacijah in po svojih delegacijah in dele-gatih v skupščini mesta, družbenopolitičnih organizaci-jah, državnih organih, samoupravnih tateresnih skupno-Stvih, družbenih organizacijah in društvih in druglh skupnostih, uresničujejo družbeno samozaščito s tem, da: — normativno urejajo dejavnost na področju družbene samozaščite v mestu; — na podlagi varnostne ocene sprejmejo načrt ukr*. pov zoper nosilce družbeno negativnih pojavav; — izvajajo varnostne in obrambne ukrepe v skladu s svojo pristojnostjo; — nudijo pomoč organom, kl so pristojni za odkrl-vanje in pregon kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj in dajejo pobudo za medsebojno sodelovanje. NALOGE SKUPSCINE ME5STA 5člen Skupščina mesta usmerja in vodi družbene sarnozašdi-te tako, da: — sprejema nomiativne akte s področja družbene sa> mozaSčite za mesto; — razpravlja o vamostni problematikl v mestu in spre-jema varnostno oceno; — sprejemau krepe, ki se nanašajo na delo njenih organov s področja družbene samozaščite; — zagotavlja materialne in druge pogoje za vsestran-ski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite v mestu; — preko kcx>rdinacijskega odbora za družbeno sa-mozaščito zagotavlja koordinirano delo in dogovarjanje . nosilcev družbene samozaščite v mestu; — skrbi, da se orgam odkrivanja, pregona, sojenja in strokovne službe v mestu usposabljajo v organizacijskem, kadrovskem in materialnotehničnem pogledu. NALOGE DRUZBE^OPOLITICNIH QBOA^IZACIJ :*fii)6*'ii--*f~t-'-*': ^.-t—V¦¦¦-¦ ¦ ¦ ¦ «¦=—. -->•".. J'' ' ' ' 6.61en DružbenopolitiCne organizacije se v okvlru SZDL pod vodstvom ZK aktivno vključujejo v dejavnosti, pomembne ta dograjevanje in krepitev sistema družbene samozaščite. i Negujejo in utrjujejo tned delovnimi ljudmi in ob-čani vamostno kulturo, spoznanje in zavest o potrebi po samoorganiziranju občanov za Izvajanje družbene sa-mozaščite. S svojo idejnopolitično dejavnostjo spodbu-jajo obfiane, družbene in vse druge subjekte, Za njihovo vključevanje v preprečevanje in odpravljanje družbeno negativnih pojavov tn v ta namen: — redno spremljajo in ocenjujejo družbeno nega-tivne pojave, krepijo družbeno zavest občanov, razvijajo in spodbujajo idejnopolitične, družbene in druge oblike zoperstavljanja pojavom škodljivim za našo varnost; — v tesnem sodelovanju z družbenopolitičnimi skup-nostmi, krajevnimi skupnostmi. organi javne vn državne varnosti, pravosodnimi ind rugimi državnimi organi se vključujejo v pripravo in obravnavo občasnih var-nostnih ocen. Pri tem morajo zlasti skrbeti za pravo. časno dn avtentično politično ocenjevanje škodljivOi poja-vov in ustrezno preventivno delovanje; — skupaj z drugimi subjekti (zlastt organi javne ln drtavne varnosti ter pravosodnimi in drugimi državnimi organi) skrbijo za informiramje in redno medsebojno ob-veščanje o dmžbeno negativnUi pojavih in temu ustrezno zagotavijajo idejnopolitlčne in družbene aktivnosti zoper-Btavljanja tem pojavom; — spodbujajo in se na podroiju svoje dejavnosti Vlsljučujejo v aiktivnosti, pomembne za utrjevanje politUSne zsvesti, negovanje in utrjevanje vamostne kulture de-lovnih ljudi in občanov in zagotavljajo njihovo aktivno vključevanje v uresničevanje družbene samozaščite; — seznanjajo občane z varnostno situacijo in jih mobilizirajo za konkretne akcije pii odpravljanju druž-beno negativnih pojavov. Pri izvrševanju teh in drugih nalog, ki so ˇ pristoj-nosti DPO, sodelujejo z drugimi nosilci družbene satno-zaščite. NALOGE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUP^TOSTI 7.člen Samoupravne interesne skupnosti izvajajo družbeno »amozaš6ito s tem, da: — oblikujejo enotna izhodišča za normativno nrejanje družben« samozaščite na področju, za katero so ustanov-ljene; — v okvtru svojih programov dela zagotavljajo izvaja-nje clljev družbene samozaščite s tem, da uresničujejo socialistično vzgojo in krepijo varnostoo kulturo; — stanovanjska skupnost skrbi za vgrajevanje sistema družbene samozaSčite v delo hiSnlh svetov in zborov sta-novalcev v krajevnih skupnostih, organizixanih v stano-vanjske skupnosti obCin Ljubljane. NALOGE ORGANIZACIJ ZDBUŽENEGA 0EIA, KI SO POSEBNEGA DBU2BENEGA POMENA 8. Slen Dalovni ljudje v organizaeijah združetoega dela poseb-nega družbenega pomena, izvajajo družbeno samozaščlto ¦ tatn, da poleg nalog, ki so navedene v 3. <5Jenu, ie: — sprejmejo praviinik o iavajanju dndtoene samo «aš«te; — sprejmejo pravilnik o izvajanju druSMoe saano-redne vamostne situadje (zaSčitni načrt sprejmejo samo-upravni organi potem, ko so dobili mnenje postaje mlUoe s splošnlm delovnim podrodjem in izvržnega sveta SML); — organizirato »luibo notranje zaičite. ni. DRU2BENA SAMOZASČITA V OBCINl S.člen Delovni ljudje in občani, drganizirani v organizaci-Jah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, dru-gih samoupravnih organizaoijah in skupnostih. in v kra-jevnih skupnostih, uresničujejo družbeno samozaščito v občini s tem, da: — normativno urejajo dejavnost na področju družbene samozaščite v občini; — na podlagi varnostno ocene sprejmejo načrt ukre-pov zoper nosilce družbeno negativnih pojavov; — izvajajo vamostne in obrambne ukrepe na svojem območju; — sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju enotnega koncepta družbene samozaščite v mestu Ljubljani; — koordinirajo izvajanje družbene samcBaščite v kra-Jevni skupnosti in delovnlh organizacijah. IV. DRU2BENA SAMOZA&CITA V KRAJ. SKUPNOSTI 10. člen i Podpisnlki si bodo prizadevah uveljaviti družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih s tem, da bodo delov-nim ljudem in občanom zagotovili pogoje, da bodo le-ti lahko poleg nalog iz 3. člena, še: — samoupravno organizirani za uresničevanje nalog in dolžnosti s področja družbene samozaščite; — zavzemati se za odpravo raznih kriminogenih zarišč in Izvlrov; — preprečevali družbeno negativne pojave tned mla-dino; — zavzemali se za vamost občanov v prometu; — na osnovi varnostne ocene sprejemali ukrepe za preprečevanje družbeno negativnih pojavov; — organizirati izobraževanje občanov za uresnlčevanje družbene samozaščite; — obravnavali problematiko mladoletnega prestopni-Stva in primere zanemarjanja mladoletnikov, ugotavljali vzroke in predlagali ukrepe pristojnim organom; — nudili pomoč pri odkrivanju sovražne propagande; — sodelovali s postajo milice. V. DRU2BENA Z. in o problematiki s področja uresničevanja družbene sa-mozaščite; — daje pobude za pravno urejanje zadev v mestu in za sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja, kot so priporočila, resolucije itd.; — sodeluje z organi za notranje zadeve In ULO. 13. člen V občini usmerja in usklajuje dejavnost na področju družbene samozaščite koordinacijski pdbor za družbeno samozaščito, ki ga imenuje skupščina občine. ¦• Koordinacijski odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — usmerja in usklajuje dejavnost organov za družbeno samozaščito v samoupravnih interesnih skupnostih, kra-jevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; — nudi pomoč organov iz prejšnje alinee pri idejnem, praktičnem in organizacijskem delu ter jlh seznanja z vamostno problematiko; — sodeluje z mestnim koordinacijskih odborom za druž-beno samozaščito; — toformira javnost b svojem delu in skrbi za krepitev vamostae kulture In osveščanje delovnih ljudi in ob-čanov; — aktavno sodeluje s šolami, deiavskimi univerzaml, druž-benopolltdčnimi organdzacijami in društvi ter preko njih pomaga pri širjenju vamostne kulture; — spremlja varnostno situacijo, o njej razpravlja in v zve-zi s tem sprejema svoj letai akcijski program; — poroča skupščini občine o svojem delu in o problema-tiki s področja uresničevanja družbene samozaščite; — daje pobude za pravno urejanje zadev v obdini in za sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja, kot so priporočila resolucije itd., — sodeluje z organi za notranje zadeve. - ~rm *Tt .:., - 14.eien M1-*"V V krajevnd skupnosti usmerja in usklajuje dejavnost na področju družbene samozaščite koordinacijski odbo? za družbeno samozaščito. Koordinacijski odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — usmerja in usklajuje dejavnost organov za dmžbeno samozaščito v krajevni skupnosti in jim nudi pomoč pri idejnem politačnem in organizacijskem delu ter jih seananja z vamostno problematiko; — informira javnost o svojem delu in skrbi za krepitev varnostne kulture in osveščanje delovnih ljudi in ob-čanov; — aktivno sodeluje s šolami, OZD, družbenopolitačniinl organlzacijaml in društvi in preko njih pomaga pri širjenju varnostne kulture; — spremlja varnostno situacijo, o njej razpravlja in v zvezi s tem sprejema svoj letni akcijski program; — sodeluje s postajo milice. 16. člen V organizaciji združenega dela organiziira uresničevanje družbene samozaščite, če je tako določeno v občinskem družbenem dogovoru o družbeni samozaščiti koordinacij-ski odbor za družbeno samozaščito, katerega naloge so; — nadzoruje izvršitev interinih in drugih aktov o družbeni samozaščiti ter predlaga njegovo dopolnitev ali spre-membo; — opravlja pregled objektov In predlaga ustrezne tehnič-ne in fizične ukrepe; — ugotavlja slabosti v intemem sistemu ler predlaga na-<5in odprave; — seznanja se z vamostno situacijo v TOZD, o njej raa-pravlja in na tej podlagi sprejema svoj letni akcijskl program za delo; — sodeluje s koordinaoijskim odborom za družbeno sa-mozaščito v KS; — sodeluje z vodjo varnostnega okoliša v enofei mUioe ter se pri svojem delu opira na njegovo strokovno po moč in nasvete; — poroča delavskemu svetu o svojem delu in o proble-matiki s področja interne samozaščite ter mu o<*govar-ja za svoje delo; — skrbd za Sirjenje vamostne kulture v TOZD ter v ta namen sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in organi v TOZD in skrbi za vzgojno propagandno aktiv-nost (interno glasilo). 16. člen Pravosodni organi, organi za notranje zadeve, Inšpek-djske službe, drugi državni organi, služba družbenega knjigovodstva, sodišča združenega dela, družbani pravo-branilec samoupravljanja in drugi so dolžni sodelovati v okviru svojlh pristojnosta pri izgrajevanju samozaščitnega sdstema, zlasti tako: — da pripravljajo ustrezna navodila, priporočila in napo tila, s katerimi bodo konkretneje opredeljena temeljna področja varnostne problematike; — da nudijo organizacijam združenega dela in drugim or-ganizacijam ter skupnostim strokovno pomoč v zvezl z vprašanji, ki so pomembna za uresničevanje drnž-bene samozaš6ite in da jih obveščajo o zadevab, kd so zanje neposrednega pomena; — da redno konkretno obveščajo javnost o vsebini in ob-likah sovražnega delovanja in o drugih družbeno škod-Ijivih pojavih in aktivnostih; — spremljajo negativne pojave ln o teh poroCajo skupSči-nain občin in mesta Ljubljane in organom zadružbeno samozašfiito; — da obveščajo skupščine občine in mesta Ljubljane O stanju iri problenuh na področju svoje dejaVnosti; ".'' — da sodeluje v različnih oblikah vzgojno propagandM aktivnosti. VII. TEDEN VARNOSTI - - IN DRU2BENE SAMOZAŠCITE 17. Clen Z namenom, da bi manlfestirall podružbljeno skrb za varnost, kot pravico in dolžnost vsoh delovfrih ljudd in občanov, se v mestu praznuje vsako leto teden varnosti In družbeme samozaščite in sicer v tisteim tednu, ki vklju-Cuje 13. maj. 18. filen Teden varnosU ira družbene samozaščite se praznuje BlasM tako, da se organizirajo proslave, svečane seje sa-moupravnih organov in vseh zborov skupščine mesta, da ee v javndh obdilih publicira aktivnost in u^pehi na pod-ročju uresndCevanja družbene samozašžite, razpišejo se nagradni natečaji v šolah na temo družbene samozaščite In njeoo uresničevanje, podeljujejo se pohvale to pri-enanja. VIII. PLAKETA 0KU2BENE SAMOZASCITE : . . . 1». člen Skupščina mesta podeljuje ob tednu varnosta m druž-bene samozašCite posebno pismeno priznanje: »PLAKETA DRU2BENE SAMOZAŠCITE MESTA LJUBLJANE« (v na-daljnjem besedilu: plaketa). Plaketa se podeljuje občanam, fci so pokazali posebno zavzetost in uspehe prl širjenju vamostne kulture in koncepta družbene samozaščite ali pa so z enkratoim dejanjom izkazali požrtvovalaost, po-gum, izpostavili svoje življenje ali pa preprečili znatno premožanjsko ali drugo škodo. Fogoje in kriterije za podelitev priznanja Plakete druž-bene samozaščite mesta Ljubljane se predpiže s pravilni-kom, ki ga sprejme skupš&na mesta Ljubljane. 20. eien O podeljevanju plaket odloča Skupšdna mesta na ob-razložen predlog koordinacijskega odbora za družbeno a&mozaščita. ,¦:, Pobudo za podelitev piakete lahteo dajo koardinacijsfce-mu odboru za družbeno samozaščito organizacije zdrur, ženega dela, krajevne skupnosti, družbene in politične or-ganizactje, občinski koordinacijski odbori za družbeno samozaščdto, organi za notranje zadeve in drugi držav« oorgani. IX. KONCNE OOLOOBE 31. člen Podptenlkl tega družbenega dogovora se obvezujejo uskladlti svoje lnterne samoupravne akte s tem dogovo-xom v roku 6 mesecev po uveljavitvl dogovora. 22. člen Pobude za sprejemanje m dapolnitve t0g* družbeoeg« dogovora lahko da vsak podpisnlk. ¦ ... * 23. Clen K tetnu družbenemu dogovoru lahko prifitopijo budi organiziratu nosilci družbene samozaščite. 34. člen Ta družbenl dc^jovor začne veljatt, ko ga podpišejo po-Bblaččenci večine podpisnikov in se objavi v Ura4n«B llstu SRS. ' Skupščina mesta LJublJaiM •• .^V r SkupšCina občine .V ' " ¦ ' Ljubljana-Bežigrad Skupščina občine Ljubljana-Center Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje Skupščina občine Ljubljana-Šiška Skupščina obCine Ljubljana-Vič-Rudntk Predsedstvo mestne konference SZDL Komite mestne konference ZKS Predsedstvo mestne konference ZSMS " Predsedstvo mestne zveze sindikatov Mestni odbor zveze borcev Mestni odbor zveze reaervnih voj. starešln Mestna izobraževalna skupnost Ljubljanska kultuma skupnost Skupnost za zaposlovanje Skupnost socialnega varstva Skupnost socialnega skrbstva Skupnost zdravstvenega vaistva Stanovanjska skupnost Raziskovalna skupnost Telesnokultuma skupnost Komunalno podjetje ;¦ • ; Ljubljana Združeno podjetje za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana Ljubljanskl urbanističnl zavod Zavod za plan, statistiko ., in cene mesta Ljubljane Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana Dimnlkarstvo Ljubljana Viator Ljubljana Elektro Ljubljana : »^ Klinični center Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana Ljubljanski dnevnik Podjetje za PTT promet Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana RTV Ljubljana Ljubljanska banfca — podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstv* CP Delo Ljubljana Obrazložitev Družbena samozaščita Je po sprejetju novih ustav ter po X. kongTesu ZKJ in VII konjrrsu ZKS dobila nstreano vsebino in oblike organizirane družbene dejavnosti. De- lovni ljudje tn občanl povezujejo svojo dejavnost z organl varnostl in druglmi družbenimi dejavnlki ter z izvirnlmi ukrepi preprečujejo škodljive družbene pojave v svojem okolju, razkrinkujejo nosilce sovražnih parol, reagirajo na ¦ovražno propagando, opozarjajo na vzroke nezadovolj-stva, z neposredno kritiko vplivajo na odpravo nepravll-nostl med ljudmi in tako dalje. Kljub doseženlm rezultatom pa stopnja organiziranostl družbene samozaščite in zavzetosti posameznih dnižbenih dejavnikov za njeno uresničevanje ni adekvatna družbenlm potrebam. Zato je v cilju nadaljnjega uresničevanja druž-bene samozaščite potrebno sprejetl dogovor o družbenl samozaščitl v LJubljani, katerega temeljni namen naj bl bll: opredelitev funkcije dmžbene samozaščite v mestu (enotna vseblnska izhodlšča), vključno s konkretnimi na-logaml za podpisnike dogovora v mestu kot so: skupščina mesta LJubljane, družbenopolitične organizacije, samo-upravne interesne skupnosti, organizacije posebnega druž-benega pomena, kl naj bi omenjeni dogovor neposredno izvajale. Za občine, krajevne skupnosti in delovne orga-nlzacije pa osnutek dogovora določa le osnovna vsebinska Izhodišča in predvideva enotno organizacijo organov za družbeno samozaščito, preko katerih naj bi občani ures-uičevali družbeno samozaščito. Predlog dogovora opredeljuje pravice in dolžnosti de-lovnlh ljudi in občanov na področju družbene samozaščite t mestu s tem, da se uresničevanje družbene samozaščite vgradl v vse akte samoupravnlh organizacij In družbeno-političnih organizacij, TOZD, v pravilnlke državnlh in dru-gib organov ter predvldeva ustanovitev odborov ta druglh organizlranlh oblik delovanja družbene samozaščite. Pred-log dogovora predvideva koordinlrano delovanje družbe-nopolitičnih skupnosti, njihovlh organov, TOZD, krajevnib akupnosti, SIS In drugih samoupravnih organizaclj na pod. ročju mesta in občin Ljubljane. Osnutek družbenega dogovora o družbenl samozaščitl t Ljubljanl, kl ga je skupščina mesta Ljubljane obravna-vala in sprejela na seji 39. januarja 1976, je bil dan v javno razpravo. S te razprave je zlasti omeniti skupno sejo ko-miteja mestne konference ZKS in predsedstva MK SZDL, komislj za SLO in družbeno samozaščito prl MK ZKS in MK SZDL, seje skupščin občin In izvršnlh svetov Ljublja-ne, komlsij ter SML. Iz te razprave povzemamo naslednje: — družbenl dogovor o družbeni samozaščitl v Ljubljanl Je nujen in ga je potrebno člmprej sprejeti; — v Ljubljanl je potrebno glede na specifično komunalno nreditev sprejeti družbeni dogovor na ravni mesta in na ravnl občin, medtem ko naj bi v KS in DO urejall to tva. • Minoupravniml sporazumi, statuti In pravilnlki; — v mestnem družbenem dogovoru je potrebno še bolj tapostaviti delavnega človeka in občana kot subjekta druž-bene samozaščite na vseh področjih združenega dela ln ¦aaebnega življenja; — proučltl je treba predlog podpisnikov dogovora in te-ilti k vključevanju večjih komunalnib asociacij in ne po-¦ameznlh TOZD s tega področja. Posebno pomembno je vpraSanJe vključitve javnib občil, večjih gospodarsJdh si-»teraov kot na primer železnice, PTT, banke in tako dalje., medtem ko Je 13K ZKS Ljubljana zavzel stališče, da Je za vteokošolske in raziskovalne. organlzacije združenega dela t Ljubljani potrebno sprejeti poseben družbeni dogovor e dmžbeni samozaščitl, s čimer bi zagotovili večjo akclj-¦ko usklajenost In enotno ureditev na tem področju; — glede nalog s področja družbene samozaščite v organih pravosodja so prevladovala stališča, da je v družbenem dogovoru potrebno poudarlti njihove naloge na področju samozaščlte predvsem v okvira ustavne vloge ln zakon-aUh prlstojnostl teh organov. Točka 8 januar 1976 OSNUTEK Na podlagil 147. 61ena ustave SRS, sklepov X. kon-gresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, smernic gospodarske-ga razvoja in drugih razvojnlh dokumentov družbeno-po-litičnih skupnosti ter družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri za-poslovanju delavcev v SE Sloveniji ter sklepov in pri-poročil za reševanje problematike na podroCju zaposlo-vanja v SB Slovemji (Ur. 1. SRS, št. 19/75) sklenejo Medobčinska konferenca SZDL ljubljanske In zasav-ske reglje, Mestna konferenca SZDL, Občinska konferen-ca SZDL, Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske in zasavske regtje. Mestni svet zveze sindikatov, Obdin-skl svet zveze sindikatov, Skupnost obdin Ijubljanike regije, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščine občin na območju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljub-ljana, Medobčlnski odbor gospodarske zbomice, Poslov. ne banke in Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljub-ljana Družbeni dogovor o minimalnih standardih, o življenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Osnovnl cilji tega družbenega dogovora so: smotrnej-itt zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenj-skl pogojl ter socialna varnost delavcev in občanov. Za zagotovitev ciljev iz 1. odstavka tega člena ude-leženci tega družbenega dogovora: — upoštevajo potrebe in sprejemajo mere za zago tavljanje družbenoekonomskega razvoja v skladu s sre* njeročn&m! In kratkoročnimi smernicami in drugimi raz-vojnimi dokumenti družbeno-polltičnlh in samoupravnUl lnteresnih skupnosti — zagotavljajo povezanost oblikovanja kadrovske po-litike z rezultati gospodarjenja in usmerjajo struktural-ne spremembe glede na razvoj gospodarskega in druž-benega dela ter socialne Tamosti delavcev. 2. člen Udeležend tega druibenega dogrovora se obveiujejo, da bodo zagotovili v okviru svojih pristojnosti in nalog prl izvajanju politike zaposlovanja, da bodo na podla-gl tega družbenega dogovora sprejeti samoupravni spora-zumi, ki jth bodo sklenili delavci v temeljnih organiza. cljah združenega dela, delovni ljudje v krajevnih skup-nostib, samoupravnih interesnih skupnostib ali druglb aamoupravnlh organizacijah in skupnostih. 3. Clen Kolektivna pogodba o delovnih razmerjlh med d»-lavoi in samostojniini obrtniki se mora uskladiti z do. ločlli tega družbenega dogovora, pri čemer mora zago tavljati standarde za življenjske in kulturne razmere de-lavcev, ki pa ne amejo biti nižji kot standairdi, ki so sprejeti v Družbenem dogovoru o minlmalnih st-andar-dih za fivljeajske ia kulturne razmere pii zaposlovan,!« delavcev«. 4. dlen <. . • Pri sklepanju samoupravnih sporazumov lz 2. člena tegs družbenega dogovora bodo podpisniki zagotavlja-li zlasti naslednje: A. Minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, kar pomeni: — pogoje, ki zagotavljajo reševanje ,stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu s krajevnimi razmeraml — pogoje, ki zagotavljajo prehrano delavcev — pogoje, M omogočajo vključevanje delavcev v kul-turne in druge aktivnosti ter uporabljanje vzgojno-varsfr venlh, vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenlh ter druglh organizacij — in druge pogoje, ki zagotavljajo delavcem družbe-no dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki Je opredeljena v območnih družbenih dogovorih o razpo-rejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dobod-ke. B. Pogoje za usmerjeno zaposlovanje ln izobraževa-nje, in slcer: — selektivnost in prloriteto razvojnih in družbenih programov, nosllcev družbeno-ekonomskega razvoja, na svojem območju v skladu s srednjeroCnimi in kratko-ročniml družbenimi plani ter tekočimi resolucijaml o družbeno-ekonomskem razvoju in druglmi razvojnlmi do-kumenti družbeno političnih in ostalih skupnosti — rast zaposlenih glede na dosežen dohodek na za-poslenega, kadar pa ta ne ba omogočal ohranjevanja in bogatenja družbenih vrednot, se podpisniki dogovore za strožja merila — povezanost izobraževalnega sistema z združenim delom — povezanost oblikovanja kadrovske politike z re-lultati gospodarjenja — popolnejše koriščenje proizvodnih kapacitet in londa delovnega časa — oblikovanje in izvajanje takšne politike zaposlo-vanja, kl bo težala k produktivnejSemu zaposlovanju v smeri izboljševanja strokovne strukture zaposlenih, k boljšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti, racionalnej-Li izrabi delovnega Casa, sodobnejši tehnologiji, boljši organizaciji dela, inovacijam in odpravljanju neproduk-tivnih delovnih mest — oblikovanje takšnih investicijskih odločitev, la bo-do t skladu z družbenimi dokumenti usmerjale nove investicije tja, kjer so prosti delavci ali intenzivirale prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev ter za to sprejemali konkretne ukrepe — polno angažiranje združenega dela pri uresnlčeva-nju politike zaposlovanja na samoupravnih osnovah v okviru SIS za zaposlovanje ter upoštevajoč načela so-Udarnostt — dogovarjanje med uporabniki in izvajalci v SIS in družbeno političnimi skupnostmi, s katerimi se do loči program dela in s tem v zvezi tudi plan kadrov, ob upoštevanju že uveljavljenih normativov, kjer pa teh ni, pa je izhodište zasedba delovnih mest v letu 1975. II. OSNOVE ZA SAMOUPRAVNO OPBEDELJEVANJE MINIMALNIH STANDARDOV IN POGOJEV PRI tAPOSLOVANJU DELAVCEV 5. Clen TJveljavitev mlnimalnlh standardov pomeni, da delav-el v temeljnlh in drugih OZD pri odloCitvaih o novih za-poslitvah upoštevajo vse tiste stroške, ki jih zaposlova-Dje novih delavcev povzroča znotraj temeljnh organiza-cij združenega dela oziroma delovnib skupnosti in » družbeoo-političnitaskupnoBtih. 6. člen Udeležend tega družbenega dogovora soglalajo z opre-delrtvami osnov za samoupravno sporazumevanje o ml- nimalnlh standardib, kl so določene v 4., 5., 6. ln 7. čle-nu družbenega dogovora o minimalnlh standardih za živ-ljenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Vartentnl dodatek: usposobGJenost. Po mnenju udeležencev tega družbenega dogovora za-gotavljajo temeljne in druge organlzacije združenega de-la reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev ta-krat, kadar jim omogofiijo ustrezno nastanitev v skla-du z raztnerami v občini. Za ustrezno se šteje nastanitev, ki je v skladu » . normativi določenimi z odloki občinskih skupščin o del-ni nadomestitvi stanovanjske najemnine In drugi družbe-ni pomoči v stanovanjskem, gospodarstvu, sprejetiml na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu (Uradni list SBS, št. 5-12/72). Ne glede na navedene normative udeležencl tega družbenega dogovora menijo, naj temeljne in druge or-ganizacije združenega dela vsakemu delavcu, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja ozaroma, kl zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalne-ga bivališča, zagotovijo najmanj 15 m» prostomine ozi-roma 5 m2 stanovanjske povr&ine na stanovalca z naj-več 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitar-niih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno. 6b. člen TJdeleženci tega družbenega dogovora sodljo, da te-meljne in druge organizacije združenega dela ispolnjuje' jo pogoje prehrane: — če zagotavljajo topli obrok za čas dela vsem de-lavcem — če organizirajo celodnevno prehrano delavcev la tretjega odstavka 6. a. člena tega družbenega dogovora. 6 c. člen Po mnenju udeležencev tega družbenega dogovora ta-meljne in druge organizacije združenega dela izpoin.j :» jo pogoje Iz tretje alinee 4. člena tega družbenega dogo-vora, če njibovi delavci kot uporabniki dosežejo, da sa-moupravne interesne skupnosti v svojih samoupravnlh sporazaimih in programih opredelijo in zagotovijo ustre-zen obseg, vsebino in način zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih, vzgojnovarstvenih, telesnokulturnih in dru-gih potreb in aktivnosti delaveev. Z namenora, da bi se tudi delavci iz drugih jezikov-nih področij in kulturnih okolij enakopravno vključeva-li v programirane aktivnosti, naj temeljne in druge orga nizacije združenega dela pri sklepanju samoupravnih spo-razumov o financiranju skupne porabe upoštevajo tudl interese teh delavcev. 6Č. člen Udeleženci tega družbenega dogovora sodijo, da te-meljne in druge organizacije združenega dela zagotavlja-jo družbeno dogovorjeno raven osebne In skupne pora-be, če zagotovljo sredstva za uresničltev vseh pogojev, ki so določeni v območnih družbenib dogovorih o raz-porejaiuu dohodka m o delitvi sredstev za osebne do-hodke. 7. Clen Udeleženci soglašajo, da temeljne in druge organi- -zacije zdmženega dela, ki ne zagotavljajo vseh minlmal-nih standardov ter ne izpolnjujejo ostalih pogojev sapo-slovanja, določenih v tem družbenem dogovoru, nlso upravičene zaposlovati novih delavcev. 8. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo aktivno sodelovali s podpisnikl samoupravnlh sporazumov o minimalnib standardih in pogojlh zapo-slovanja pri kreiranju programov in ulcrepov, s kateri- ml ce bodo postopno in v roklh Izpolnili minimalnl ln ostati pogojl ic tega družbenega dogovora ta. ie zapo-ilene delavce. ». člen Podplanikl samoupravnih sporazumov jz 2. člena te-ga dogovora bodo v samoupravnib sporazumih oprede-lili Tiačin sporazumevanja o stopnjah zaposlovanja gle-de na dosežen dohod«k na zaposlenega, perspektivni raz-voj, ohr&njevanje ter bogatenje vrednot družbeno poli-tičnih skupnosti v skladu • sprejetimi razvojnlmi doku- 10. člen Letne In srednjeročne programe potreb morajo skup-Kine občin. satnoupravna skupnost za zaposlovanje Ljub-ljana, samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje usklajevati skupaj s temeljnimi in drugimi organkzaci-jaml združenega dela tako, da bodo izobraževalne kapa-oitete skladne s potrebami. 11. filen Udeležencl dogovora se bodo zavzemali, da se bodo temeljne in druge organizacije združenega dela v saroo-upravnlh sporazumih zavezale, da bodo: — sprejemale v uk toliko učencev za posamezne po-klice kot bodo po srednjeročnih planih potrebovale no-vih delavcev teh poklicev, ko bodo ti učenci koočali So-lanje — razpisovale toliko kadrovskih Stipend&j, kolikor bodo po planih potrebovale novlh strokovnjakov v po-MToernih letih — v okviru nalog, pristojnosti in možnostl skladno ¦ konceptom usmerjenega izobraževanja in priprave kad. w sprejemale učence, Studente na proizvodno tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organiza-cijske in druge pogoje, da bodo učenci, študenti in dru-gi osvojili z udnim programom predpisano znanje in usposnbljenost. 12. člen Udeleienci dogovora bodo sprejemali ukrepe za imanjšanje fluktuacije in neopravičenih izostankov iz de-la. Zato se bodo zavzemali, da podpisniki samoupravne-ga sporazuma iz 2. člena tega dogovora opredelljo kon-kretne mere in ukrepe na tem področju. 13. 61en Skupnost za zaposlovanje fie obvezuje, da bo iska-U prednostno za območje, na katerem deluje, skupno s temeljnimi in drugimi delovnimi organizacijami, piuner-ne kadrovske rešitve za: — neustrezno zaposlene delavce — tehnoloSke in ekonomske vižke delavcev , — telesno in duševno prizadete osebe — breeposelne delavce 14. člen TJdeleženci soglašajo, da se mora zaposlovanje delav-cev odvijati izkljufino v sodelovanju s skupnostjo za za-poslovanje. Zato se bodo zavzemali, da se v samoupravnlb spo. nzumih iz 2. ijlena tega dogovora določijo tudl postop-ki in aisedanja delovnih mest, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela pripravljene zaseeti v aod«lovanju s skupnostjo za zaposlovanje. 15. člen V »kladu t 39. dlenom zakona o mposlovanju ta o Mvarovanju za primer brezpo&elnosts se udeleženci do-govora obveiujejo, da bodo v primem občutnega pora-sta neiaposlenosti uvedli prioritetno eaposlovanje brea-poselnih delavoev. 16. Slen Udeleženci tega dogovora bodo skupaj ¦ podpisnfld samoupravnlh sporazumov iz 2. člena tega dogovora ust-varili pogoje za organMrano zaposlovanje delavcev, za-časno zaposlenih v tujlni. 17. «en Družbenopolitične skupnosti bodo spremljale gibanj« zaposlenosti in zaposlovanja v povezavi s porastom pro duktivnosti in dohodka na zaposlenega ter tekoče spre-jemale ukrepe za uresničevanje dogovorjenih ciljev v razvojnih programih in drugih razvojnih doknmentih. Za spremljanje dinamike zaposlovanja na območju Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se uporablja enot-na metoda zbiranja podatkov, ki jo bo iadelal Zavod za plan, statistiko to cene v sodelovanju s Službo drui-benega knjigovodstva, Medobčinskim odborom gospodap-ske zbomice ter Samoupravno skupnostjo za zaposlova-nje Ljubljana. Enotno metodo sprejmejo družbenopoli. tične skupnosti. III. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE Varlantnl člen; Ko združujejo delo se učenci in študenti z že skle. njenimi učnomi in fitipendijskimi pogodbaml, se v na-daljnjih treh letih po uveljavitvd tega dogovora, ne upo-števajo pri izračunu porasta stopnje zaposlovanja d» lavcev kot jih bodo predvidevali samoupravni sporazu-mi. 18. Clen Udeležencl ustanovijo odbor v okviru SIS za zapo-slovanje, v katerega imenuje vsak podpisnlk po enega Clana in namestnika člana. Odbor spremlja izvajanje tega dogovora sproti, ob-vezno pa dvakrat letno opozarja na neskladja in nei» polnjevanje njegovih določb ter predlaga udeležencem ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij in pomanjfclji-vosti. Odbor izdela svoj poslovnik dela. 19. Clen Samoupravni sporazumi iz 2. člena tega družbenega dogovora raorajo biti sprejetl v 6 mesecih po uveljavit-vi tega dogovora. Medobčinski, mestni svet zveze sindlkatov in občin-ski sveti zveze sindlkatov so zadolženi, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega družbenega dogovora dajo pobu-do za začetek samoupravnega sporazumevanja, katerega nosilci so: združeno delo, skupščine občin, občinski sin-dikalni sveti, skupnosti za zaposlovanje in druge zaio. teresirane samoupravne interesne skupnosti. 20. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo udeležend v enakem besedilu. 21. člen' K usklajenemu družbenemu dc^ovoru lahko pozn»-je pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki nlso udeleženl pri njegovi sklenitri. K druzbenemu dogovoru se pristopi s pismeno ia-javo. 22. člen Vsak udeleženec tega družbenega dogovora lahko 1* pistneno predlaga spremembe ln dopolnitve dogovora. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot družbeni dogo vor. 23. Clen Ta druibeni dogovor začne veajati % onem oojave ˇ Pradnem listu SRS. PDELE2ENCIJ Osnutek pripravila Samoupravna skupnost za zapoelovanje Ljubljana Obrazložitev Is dokumentov 10. kongresa ZKJ, 7. kongresa ZKS, resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Slovenlji ter neposrednih nalogah v letu 1976 (8 po-glavje) ter drugih dokumentov družbeno-političnih de-Javmkov jasno izhaja, da je treba spodbujati iskanje re-iiterv, kakršne ustrezajo našemu samoupravnemu siste-mu na področju kadrovste politike, kjer lahko Izposta-vfeno kot imperativ podružbljanje kadrovske politike In v njenem okviru politike zaposlovanja. Prl tem se mora naša družba zavzemati v skladu z določili usta-Te za zagotavljanje vse širših možnosti za uveljavljanje pravice do dela vseh občanov kot enega poglavitnih unotrov našega družbeno-ekonomskega razvoja. Uresni čevaoje tega smotra je izredno pomembno za nadaljnjo krepitev položaja delavskega razreda in utrjevanje nje-gove družbene vloge ter za razvoj socialističnih samoup-ravnih odnosov. Dosežena stopnja socialističnih samoup-ravnih odnosov narekuje tako oblikovanje politike usmer-jenega, smotrnega in načrtnega zaposlovanja, kl zago-tavlja polno uveljavitev delavca v združenem delu in v iirtl družbenopolitični skupnosta ob ustrezni rastl ma-twHainih ln drugih družbenlh vrednot. Tako oblikovanje smotmega zaposlovanja hkrati Tktjučuje zaostritev odnoaa do tistih, ki poskužajo zlo-rabitl zaposlovanje kot sredstvo za podrejanje delavcev tateresom nosilcev tehnokratskah, etatističnih In birokrat-akih ter druglh negativnih teženj. Vztrajanje na doseda-ajih rešitvah v politiki zaposlovanja moramo premago-vati i uveljavljanjem nove miselnosti, ki bo pospeševa-la podružabljanje kadrorske politike ter zagotovUa os-»ednje mesto delavca in dela v družbi. Trendl gibanj zapo&lcvanja v Ljubljani ln v ljubljan-¦ki reglji so posebno v drugl polovlci preteklega sred-njeročnega planskega obdobja izrazito neugodni. Zaposlo-vaaje y gospodarskih in negospodarski sferi poteka sti-hljno, ekstenzivno, kar tudd povzroča nezadovoljive re-Eultate gospodarjenja — produktivnosti in dohodka na zaposlenega. Podatki kažejo, da v marsikateri TOZD, ki zaposluje z nadpoprečno stopnjo rasti, dohodek in produktivnost temu ustrezno ne sledita in se relativno amanjšujeta. K tej situaciji še pripomore vlsoka stop-nja fluktaoije delavcev, ki se ne zmanjšuje in velik ob-¦eg lzostankoT iz dela. Vzporedno z ekstenzivnim zapo-»lovanjem se je v nekaterih OZD in TOZD zaradi eno. itranskega in nerealnega vrednotenja živega dela zane-marll socialisttčni položaj delavcev, zlasti tistih z naj-nlžjimi OO, ki so s tem bistveno prlkrajšani prl mate-rlBlnita in kultumih dobrinah. Družbeno-politični dejavnika v Ljubljanl so v avgu-atu 1975. leta dali pobudo za izdelavo ustreznega doku-menta, ki bi usmerjal zaposlovanje v Ljubljani. V ta namen je samoupravna skupnost za zaposlovanje pripra-tUs osnutek družbenega dogovora o zaposlovanju na ob-nočju ljubljanskih občin. V tem času se je prlpravljal aa republiški ravni družbeni dogovor o mlnimalnih stan-dardih za iivljenjske in kultume razmere, ki je bdl v - deoembru 1975 v javnl razpravi. S tem so bile družbe-aemu dogovarjanju na področju zaposlovanja dodane no-v« kvalitete, ki so vezane na materialne in druge pogo Je dolavcev v združenem delu, katere smo vključili tu- , za člane: MIRA MIKLAVCIC, JO2ICA TREVEN, .VERA VODNIK „. ; t;. SKUPSCINA OBCINE LJUBUANA CENTER Stev.: 021-1/76 PODPREDSEDNIK Datum: Vid Štempihar Obrazložitev » ' PO določilih 21. člena pravilnika o knjiženju davkov raora davčna uprava po preteku leta sestaviti letni za-kjjučni rafiun, kd obsega brutto bilanco, bilanoo iAJ>re-gled dolgov ter preplačll posameznih oblik davkov in taks. ¦ '.'"'¦. '¦ '•'¦'.. Letai zaključni račun mora biti sestavljen do 31. marca. Pregledati pa ga mora strokovna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. . Komisija za volitve in imenovanja je zadevo, obravna-"vala in predlagala skupščlni, da se imeriiije za ' • . , predsednika: U03ZE JAMNIK, delegat KS Prule io'pteci-sednik komisije za družbeni nadzor Skupšfiine ob&ie Ljubljana Center ' . za člane: MIRA MIKLAVCIC, davčnl računovodja y 3ayč-ni upravi SO Ljubljana Center JO2ICA TREVKN, vodja davčnega rafiunovodstva v davfi-nl upravi SO Ioubljama Center VERA VODNIK, davčni inšpektor v davčni uiptsvl 5O LJubljana Center. " • , KOMISIJA ZA VOLITVE IN IME^VOVAiVJA Tocka 11 Socialistična republika Slovenija SKUPŠCINA OBCINE UUBLJANA CENTER Izvršnl svet Predlog za spremembo sestava članov komisije v odločbi o ustanovitvi komisije I. stopnje za razvrščanje in razvid otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju Skupščina občine Ljubljana Center je na 2. seji dne 24. 6. 1974 na podlagi 3. b člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dušev-nem razvoju (Ur. list SRS, št.. 5/68, 30/70 in 11/73) in 21. člena pravolnika o razvrščanju in razvidu otrok in mla-dostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. list SES, št. 8/74) ustanovila z odločbo komisijo I. stopnje za razvrščanje in razvid otrok z motnjami v teles-nem in duševnem razvoju. V komisijo je imenovala na-slednje člane: 1. Vandot dr. štefka, pediater — predsednik komasije Tivadar dr. Ivica, pediater — nam. predsednika 2. Bertoncelj dr. Sabina, psihiater — 61an Veli<5kovič dr. Milivoj, psihiater — nainestnik 3. Zerovnlk Angelca, defektolog — dlan Ramovš Marija, ortopedagog — namestnik 4. Kompare Zorka, psiholog — član Ota Ljubica, psiholog • — namestnik 2emva Barbara, psiholog <*L ^-p^iTnestnil? 5. Beniot Breda, soc. delavka ' ^T.;11 >Ji— član Virant Mira, soc. delavka , -v- Wnestnik Klinična bolnica za otroške bolezni, kjer' le-ta '^misija deluje je zaprosila za zamenjavo nekaterih ^anflš^komi-sije in predlaga da se: 'K'>ftvli~ — predsedniku komisije se Iinenuje še drugega namest-nika in sicer Kopač dr. Stefana, pediatra; — namesto Zerovnik Angelce, prof. defektolog, se imenuje Jelenc Doro, prof. ortopedagog; — namesbo Bemot Brede, socialne delavke se im^iuje • Babij Dragico in namesto Virant Mire, socialne delavke Bavoon Ireno, socialno delavko. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je o spremembah v k.omisiji I. stopnje razpravljal na 63. seji dne 14/1—1976 in predlaga, da se 2. točka izreka odlofibe spremeni tako, da se v komisijo imenujejo: 1. VANDOT dr. štefka. pediater — predsednik komisije TIVADAR dr. Ivica, pediater — nam. predsednika KOPAC dr. Stefan, pediater — nam. predsednika 2. BERTONCELJ-PUSTISEK dr. Sabina, psihiater — eian VELIČKOVIC dr. Mildvoj, psihiater — nam. člana 3. prof. Zorka KOMPARE, dipl. psiholog ' — 61an prčf. Barbara 2EMVA, dipl. psiholog — nam. člana prof. Ljubica VRBA, dipl. psiholog — nam. člana 4. prof. Dora JELENC, spec. pedagog — član . Marija RAMOVš, ortopedagog — nam. člana 5. BABIJ Dragica, soc. delavka — član BAVCON Irena, soc. delavka — nam. dlana Razrešijo pa naj se naslednji člani: — prof. 2erovnik Angelca, defektolog — Bemot Breda, socialna delavka i — Virant Marija, socialna delavka. DOGOVORl — SKUPŠCINSKA PRILOGA, nreja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center Tisk OGP DELO - Ljubljana, 8.marca 1976