96	Nove knjige	Soc Delo 30,1991, 1-2
DESPOTIZEM IN DEMOKRACIJA
John Keane, Krt, Ljubljana 1990
Knjiga Johna Keana z naslovom Despotizem in demokracija se navezuje
na zbornik Socialistična civilna družba, ki je (prav tako pri Krtu) izšel leta
1985. Ta knjiga je bila namreč prva, ne le pri nas, temveč tudi v svetu, ki
je, kot je v uvodu zapisal urednik Tomaž Mastnak, "poskušala kolikor toliko
sistematično zajeti in prikazati novejše razprave o možnostih demokratičnega
socializma in demokracije v socializmu, ali splošneje, ki je na enem mestu
zbrala prispevke k utemeljevanju teorije demokracije, ki so postavili v
središče razmišljanj pojem civilne družbe". John Keane je v omenjeni
zbornik prispeval nekaj svojih tekstov, ki imajo bolj ali manj posredno
zvezo tudi s posameznimi teksti, zbranimi v njegovi knjigi Despotizem in
demokracija. Slednja prinaša izbor petih krajših teoretskih tekstov Johna
Keana, ki jih je omenjeni avtor - z eno izjemo - pred tem objavil v zborniku
Democracy and Civil Society (Demokracija in civilna družba) leta 1988.
Zadnji tekst v knjigi je intervju z Johnom Keanom, ki ga je vodil Tomaž
Mastnak.
V Sloveniji imamo torej obilico strokovnih tekstov in dve knjigi o
socialistični civilni družbi. Takšno zanimanje za ta vprašanja za neko - še do
pred kratkim - (čeprav svojevrstno) socialistično državo ni nič
presenetljivega. Razmišljanja o civilni družbi so namreč med prvimi oživili
prav poljski teoretiki konec sedemdesetih let, zbrani predvsem okoli
Solidarnosti. Jasno je tudi, zakaj. Socialistična totalitarna država namreč v
vseh državah s socialistično ureditvijo dobesedno "prekrila" civilno družbo. S
temi vprašanji se ukvarja tudi Keane, ki je v svoji knjigi opravil pregled
pojmovanj civilne družbe "od zgodnje moderne do poznega socializma", kot
pove tudi podnaslov knjige.
Keane poskuša utemeljiti termin "socialistična civilna družba" predvsem
v zvezi z iskanjem možnosti za razvoj teorije, s tem pa tudi za praktično
utemeljevanje nove, demokratične socialistične usmeritve. Gre za
svojevrstno rehabilitacijo pojma socializem in socialistične stranke, ki jo
razvijajo teoretiki na Zahodu, neobremenjeni s konkretno izkušnjo takšnega
ali drugačnega socializma. Ali drugače, Keane se v obravnavani knjigi
ukvarja predvsem z vprašanji boja za demokracijo, ali kot pravi: zavzema se
za "resnično pluralno interpretacijo demokracije" ter nasprotuje "arogantnemu
iskanju poslednje resnice in dokončnih rešitev". V ta kontekst je uvrščena
njegova, kot pravi, "radikalna kritika socialistične tradicije". In - kot spet
navaja sam - ta knjiga nadgrajuje njegovo delo Public life and late capitalism
(Javno življenje in pozni kapitalizem), v katerem je vpeljal pojem
demokratične javne sfere in zagovarjal razločevanje med civilno družbo in
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Nove knjige	97
državo. Tako je Keane že v Predgovoru zelo jasno opredelil pojem svojega
diskurza. V ta prostor pa je nato umestil uvodni tekst, v katerem analitično
oriše razvoj pojmovanja civilne družbe ter razlikovanja med civilno družbo in
državo. V kontekstu govorjenja o "moderni obliki državnega despotizma",
kot pravi, se zelo približa tistemu, kar lahko - po Habermasu - imenujemo
kritika "sistema organizirane sreče". Opozarja namreč na dejstvo, da taka
"moderna oblika državnega despotizma" kot absolutna, diferencirana,
regularna, previdna in blaga sila bdi nad celotno civilno družbo. Je zelo
nevarna, saj v imenu zagotavljanja blaginje podjarmi suvereno ljudstvo v
najmanjših (pa tudi večjih) življenjskih podrobnostih". Tako se John Keane
v naslednjem tekstu ukvarja točno s tem, kar pove že njegov naslov: z
"mejami dejavnosti države". Seveda se tukaj ni mogel izogniti vprašanju
socializma, saj so socialisti (socialistične stranke) prispevali k "uvedbi" oz.
vzpostavitvi ti. "soicalne države", ki je značilnost večine sodobnih zahodnih
demokracij. Keane poskuša rehabilitirati idejo socializma, saj predpostavlja,
da se znotraj socialističnega gibanja da uresničiti njegovo zamisel o
"pluralistični demokraciji". Zato seveda mora opraviti kritiko socializma in
odnosa socialističnih gibanj do vprašanja odnosa med državo in civilno
družbo. Tako ugotavlja, da "mora biti teoretsko ploden in spoštovanja vreden
socializem v praksi sinonim za demokratizacijo družbe in države, pa tudi
tistih teles (na primer političnih strank), ki delujejo kot njeni posredniki". In
dodaja, da "tako revidiran socializem ohranja - ne pa odpravlja - razliko med
politično in družbeno sfero, in sicer tako, da doseže večjo odgovornost
državne politike civilni družbi in demokratično razširi in preuredi nedržavne
dejavnosti v sami civilni družbi".
Nadalje Keane analizira neokonservativistične kritike socialne države in
se ukvarja s podobnimi vprašanji, kot jih obravnava tudi dr. Veljko Rus v
knjigi Socialna država in družba blaginje. Prihaja celo do podobnih
zaključkov. Tudi Keane simpatizira z idejo "osnovnega državljanskega
dohodka", prav tako se ukvarja z vprašanjem morebitne nove vloge sindikata,
v poglavju Delo in civilizacijski proces pa se ob vprašanju "družb
zaposlovanja" spet dotika podobnih vprašanj (recimo "rast brez novih
delovnih mest"), kot jih obravnava dr. Rus.
Seveda so med knjigama tudi razlike, vendar obe delujeta kot izredno
dragocen prispevek k vzpostavljanju "zares pluralne demokracije" s "socialno
državo", ki ima točno določene pristojnosti in naloge, ter s "civilno družbo",
z demokratično "družbo blagostanja", ki bo sposobna tudi nadzorovati svojo
državo. Obe knjigi sta dragocen prispevek k razmisleku o vzpostavljanju
takega sistema v "samostojni, neodvisni in demokratični državi Sloveniji".
Milko Poštrak