Miscellanea 
in svetlih vokalov: Lupus ululat et torrens 
/ tumet. Mane sol respkndet. 
Seveda bi šele podrobna primerjalna 
analiza razkrila vse skrite pomenske in 
zvočne odtenke teh in drugih pre-
vodov, skozi katere lahko - kot »sled 
sence zarje unstranske glor'je« -
zaslutimo magični čar in neponovljivo 
lepoto izvirnika. 
Morda si bo kdo zastavil vprašanje o 
smiselnosti takšnih prevajalskih pod-
vigov. Verjetno je npr. tudi v Sloveniji 
še danes precej večji krog tistih, ki jim 
je dostopna latinščina kot pa finščina; 
in verjetno je podobno razmerje tudi 
pri drugih evropskih narodih. In vsi ti 
lahko zdaj uživajo najlepše stvaritve 
finske poezije - če že ne v izvirniku -
vsaj v skoraj enakovredni latinski 
ToMAARmnAKoN, HisTORIA SALoNITANA. 
Split, Književni krug 2003. Thomae 
Archidiaconi Historia Salonitanorum 
atque Spalatinorum pontificum - Povijest 
salonitansklh i splitskih prvosvečenika. 
Predgovor, latinski tekst, kritički apa-
rat i prijevod na hrvatski jezik Olga 
Peric, povijesni komentar Mirjana 
Matijevic Sokol, Studija Toma 
Arhidakon i njegovo djelo Radoslav 
Katičič. 530 str. 
Recenzija 
Kot je znano, se hrvaška latinistična 
književnost ponaša z zavidanja vredno 
ustvarjalnostjo in z nepretrgano tra-
dicijo, ki sega od srednjega veka pa tja 
do druge polovice dvajsetega stoletja, 
ko je moral lirični pesnik Tone 
Smerdel, ki je veljal celo za nobe-
135 
prepesmtvi. Primer, ki bi ga lahko 
posnemali zlasti filologi manj raz-
širjenih jezikov. 
Žal smo slovenski klasični filologi tukaj 
v velikem zamudništvu. Pred pozna-
valci latinščine v svetu se pravzaprav 
lahko predstavimo z eno samo zbirko 
Versus Latini (1989), v katerije neu-
trudni Silvo Kopriva malo pred smrtjo 
zbral svoje prevode kakih 130 sloven-
skih pesmi. Pred njim je omembe 
vreden edinole Anton Sovre, ki je v 
mojstrskih heksametrih polatinil 
Aškerčevo balado Brodnik (Portitor} in 
približno pol ducata Prešernovih 
pesmi. Vsekakor nas tukaj čaka še 
veliko dela. Pekkanenove prevodne 
umetnine so nam zgled, ob katerem 
bi se lahko resno zamislili. 
Kajetan Gantar 
lovskega kandidata, iz polhičnih raz-
logov v materinščini utihniti in se 
zateči v eksil latinščine. Še posebej 
plodna je bila ustvarjalna sila te knji-
ževnosti v starodavnih mestih Dal-
macije, kjer so se v teku stoletij ostanki 
avtohtonega rimskega meščanstva 
organsko stapljali s prevladujočim 
slovanskim življem inje nad njimi ves 
čas nevidno lebdel prvotni rimski ge-
nius loci. 
Enega najzgodnejših in najvidnejših 
vrhov te latinistične ustvarjalnosti 
predstavlja splitski učenjak Tomaž 
Arhi diakon (Thoma Archidiaconus, ok. 
1200-1268), zgodovinar in teolog, ki 
je študiral na znameniti bolonjski 
univerzi. Tam je med drugim poslušal 
tudi pridige Frančiška Asiškega, ki so 
nanj očitno naredile velik vtis. Čeprav 
136 
ni bil duhovnik in je vse življenje ostal 
diakon,je postal je eden najvplivnejših 
cerkvenih dostojanstvenikov v splitski 
hierarhiji. V rokopisu je zapustil 
vsebinsko zanimivo in stilno izbrušeno 
zgodovino Salone in Splita od mitične 
davnine do svojega časa. To rtjegovo 
delo, ki se največkrat navaja pod 
naslovom Historia Sal,onitana,je od prve 
izdaje, ki je izšla leta 1666 v Amster-
damu, predmet intenzivnih raziskav ne 
samo najuglednejših hrvaških, ampak 
tudi drugih latinistov, medievalistov in 
zgodovinarjev. Doživelo je že celo vrsto 
izdaj in prevodov, od tega npr. najmanj 
tri v ruščino (zadnja latinsko-ruska 
izdaja je izšla leta 1997 v Moskvi). 
Nova dvojezična (latinsko-hrvaška) 
izdaja, ki jo je oskrbela Olga Peric, 
profesorica latinistike na zagrebškem 
vseučilišču, predstavlja krono dosedan-
jih izdajateljskih in znanstvenih na-
porov. Odlikuje se ne samo po monu-
mentalnem formatu in razkošni 
zunanji opremi, ki jo krasi 26 barvnih 
reprodukcij, ampak še veliko bolj po 
eksaktnem in izčrpnem tekstno-
kritičnem aparatu in vzornem prevo-
du, ki zvesto posreduje bogate pomen-
ske odtenke latinskega izvirnika, 
obenem pa zveni sproščeno in zani-
mivo, tako da bo po rtjem z užitkom 
segel ne le poklicni filolog, ampak 
vsak izobraženec, ki želi razširiti svoje 
zgodovinsko obzorje. Nekatera poglav-
ja, npr. o vdorih tatarskih napadalcev 
in o njihovem barbarskem dhjanju in 
grozovitem opustošenju, ki so ga 
pustili za sabo, se po napeti pripovedi 
in slikoviti barvitosti lahko primerjajo 
z najbolj zanimivimi stranmi klasičnega 
latinskega zgodovinopisja in tudi v 
prevodu niso izgubila skoraj nobenega 
odtenka svojega izvirnega sijaja. Seveda 
se za vsem tem skriva tudi skrajna, 
naravnost asketska disciplina in izre-
Keria VII - 1 • 2005 
den filološki napor, o katerem priča 
zgoščen predgovor na petnajstih 
straneh, v katerem so z vzorno akribijo 
predstavljene odlike in pomanjklji-
vosti dosedanjih prepisov, izdaj in 
ponatisov tega historiografskega dela. 
Posebno obogatitev nove izdaje pred-
stavlja več kot sto strani obsegajoča 
spremna študija, ki jo je napisal 
akademik Radoslav Katičic, po svoji 
prvotni izobrazbi klasični filolog, nato 
pa dolgoletni profesor slavistike na 
dunajski univerzi. V njegovi študiji se 
skriva veliko več kot obeta skromni 
naslov TomaArhidakon i njegovo djelo. V 
njej se nam odpira impresiven vpogled 
v družbeno strukturo, zgodovinske 
pretrese in vzdušje srednjeveškega 
Splita, in še zlasti v hierarhično 
ureditev tamkajšnje cerkve. Ugledni 
jezikoslovec nas v svoji študiji vedno 
znova preseneča s svojim širokim 
znanjem in vsestransko interdiscipli-
narno razgledanostjo, tako npr. zlasti z 
zanimivimi in prodornimi etimološko-
seman tičnimi razlagami različnih 
strokovnih izrazov s področja cerkvene 
hierarhije (npr. kanonik, arhidiakon, 
prošt, kapitelj, Miinster). Prav tako ali še 
bolj prodorne so njegove literarno-
teoretske interpretacije, njegova 
razpravljanja in opažanja o distinkcijah 
med izrazi historia, res gestae, chronica, 
annales, memoriale, in podobno. 
Vrednost dela zvišujejo in njegovo 
vsestransko uporabnost nam olajšajo 
zgodovinske opombe pod črto, ki jih 
je sestavila Mirjana Matijevic Sokol, še 
bolj pa tri podrobna kazala (index 
personarum, locorum, rerum) na 65 
straneh. Najnovejša dvojezična izdaja 
tega kapitalnega dela predstavlja v 
resnici vzorno kombinacijo umetniš-
kega okusa, domiselne izvirnosti in 
vrhunske znanstvene akribije. 
Kajetan Gantar