Miscellanea in svetlih vokalov: Lupus ululat et torrens / tumet. Mane sol respkndet. Seveda bi šele podrobna primerjalna analiza razkrila vse skrite pomenske in zvočne odtenke teh in drugih pre- vodov, skozi katere lahko - kot »sled sence zarje unstranske glor'je« - zaslutimo magični čar in neponovljivo lepoto izvirnika. Morda si bo kdo zastavil vprašanje o smiselnosti takšnih prevajalskih pod- vigov. Verjetno je npr. tudi v Sloveniji še danes precej večji krog tistih, ki jim je dostopna latinščina kot pa finščina; in verjetno je podobno razmerje tudi pri drugih evropskih narodih. In vsi ti lahko zdaj uživajo najlepše stvaritve finske poezije - če že ne v izvirniku - vsaj v skoraj enakovredni latinski ToMAARmnAKoN, HisTORIA SALoNITANA. Split, Književni krug 2003. Thomae Archidiaconi Historia Salonitanorum atque Spalatinorum pontificum - Povijest salonitansklh i splitskih prvosvečenika. Predgovor, latinski tekst, kritički apa- rat i prijevod na hrvatski jezik Olga Peric, povijesni komentar Mirjana Matijevic Sokol, Studija Toma Arhidakon i njegovo djelo Radoslav Katičič. 530 str. Recenzija Kot je znano, se hrvaška latinistična književnost ponaša z zavidanja vredno ustvarjalnostjo in z nepretrgano tra- dicijo, ki sega od srednjega veka pa tja do druge polovice dvajsetega stoletja, ko je moral lirični pesnik Tone Smerdel, ki je veljal celo za nobe- 135 prepesmtvi. Primer, ki bi ga lahko posnemali zlasti filologi manj raz- širjenih jezikov. Žal smo slovenski klasični filologi tukaj v velikem zamudništvu. Pred pozna- valci latinščine v svetu se pravzaprav lahko predstavimo z eno samo zbirko Versus Latini (1989), v katerije neu- trudni Silvo Kopriva malo pred smrtjo zbral svoje prevode kakih 130 sloven- skih pesmi. Pred njim je omembe vreden edinole Anton Sovre, ki je v mojstrskih heksametrih polatinil Aškerčevo balado Brodnik (Portitor} in približno pol ducata Prešernovih pesmi. Vsekakor nas tukaj čaka še veliko dela. Pekkanenove prevodne umetnine so nam zgled, ob katerem bi se lahko resno zamislili. Kajetan Gantar lovskega kandidata, iz polhičnih raz- logov v materinščini utihniti in se zateči v eksil latinščine. Še posebej plodna je bila ustvarjalna sila te knji- ževnosti v starodavnih mestih Dal- macije, kjer so se v teku stoletij ostanki avtohtonega rimskega meščanstva organsko stapljali s prevladujočim slovanskim življem inje nad njimi ves čas nevidno lebdel prvotni rimski ge- nius loci. Enega najzgodnejših in najvidnejših vrhov te latinistične ustvarjalnosti predstavlja splitski učenjak Tomaž Arhi diakon (Thoma Archidiaconus, ok. 1200-1268), zgodovinar in teolog, ki je študiral na znameniti bolonjski univerzi. Tam je med drugim poslušal tudi pridige Frančiška Asiškega, ki so nanj očitno naredile velik vtis. Čeprav 136 ni bil duhovnik in je vse življenje ostal diakon,je postal je eden najvplivnejših cerkvenih dostojanstvenikov v splitski hierarhiji. V rokopisu je zapustil vsebinsko zanimivo in stilno izbrušeno zgodovino Salone in Splita od mitične davnine do svojega časa. To rtjegovo delo, ki se največkrat navaja pod naslovom Historia Sal,onitana,je od prve izdaje, ki je izšla leta 1666 v Amster- damu, predmet intenzivnih raziskav ne samo najuglednejših hrvaških, ampak tudi drugih latinistov, medievalistov in zgodovinarjev. Doživelo je že celo vrsto izdaj in prevodov, od tega npr. najmanj tri v ruščino (zadnja latinsko-ruska izdaja je izšla leta 1997 v Moskvi). Nova dvojezična (latinsko-hrvaška) izdaja, ki jo je oskrbela Olga Peric, profesorica latinistike na zagrebškem vseučilišču, predstavlja krono dosedan- jih izdajateljskih in znanstvenih na- porov. Odlikuje se ne samo po monu- mentalnem formatu in razkošni zunanji opremi, ki jo krasi 26 barvnih reprodukcij, ampak še veliko bolj po eksaktnem in izčrpnem tekstno- kritičnem aparatu in vzornem prevo- du, ki zvesto posreduje bogate pomen- ske odtenke latinskega izvirnika, obenem pa zveni sproščeno in zani- mivo, tako da bo po rtjem z užitkom segel ne le poklicni filolog, ampak vsak izobraženec, ki želi razširiti svoje zgodovinsko obzorje. Nekatera poglav- ja, npr. o vdorih tatarskih napadalcev in o njihovem barbarskem dhjanju in grozovitem opustošenju, ki so ga pustili za sabo, se po napeti pripovedi in slikoviti barvitosti lahko primerjajo z najbolj zanimivimi stranmi klasičnega latinskega zgodovinopisja in tudi v prevodu niso izgubila skoraj nobenega odtenka svojega izvirnega sijaja. Seveda se za vsem tem skriva tudi skrajna, naravnost asketska disciplina in izre- Keria VII - 1 • 2005 den filološki napor, o katerem priča zgoščen predgovor na petnajstih straneh, v katerem so z vzorno akribijo predstavljene odlike in pomanjklji- vosti dosedanjih prepisov, izdaj in ponatisov tega historiografskega dela. Posebno obogatitev nove izdaje pred- stavlja več kot sto strani obsegajoča spremna študija, ki jo je napisal akademik Radoslav Katičic, po svoji prvotni izobrazbi klasični filolog, nato pa dolgoletni profesor slavistike na dunajski univerzi. V njegovi študiji se skriva veliko več kot obeta skromni naslov TomaArhidakon i njegovo djelo. V njej se nam odpira impresiven vpogled v družbeno strukturo, zgodovinske pretrese in vzdušje srednjeveškega Splita, in še zlasti v hierarhično ureditev tamkajšnje cerkve. Ugledni jezikoslovec nas v svoji študiji vedno znova preseneča s svojim širokim znanjem in vsestransko interdiscipli- narno razgledanostjo, tako npr. zlasti z zanimivimi in prodornimi etimološko- seman tičnimi razlagami različnih strokovnih izrazov s področja cerkvene hierarhije (npr. kanonik, arhidiakon, prošt, kapitelj, Miinster). Prav tako ali še bolj prodorne so njegove literarno- teoretske interpretacije, njegova razpravljanja in opažanja o distinkcijah med izrazi historia, res gestae, chronica, annales, memoriale, in podobno. Vrednost dela zvišujejo in njegovo vsestransko uporabnost nam olajšajo zgodovinske opombe pod črto, ki jih je sestavila Mirjana Matijevic Sokol, še bolj pa tri podrobna kazala (index personarum, locorum, rerum) na 65 straneh. Najnovejša dvojezična izdaja tega kapitalnega dela predstavlja v resnici vzorno kombinacijo umetniš- kega okusa, domiselne izvirnosti in vrhunske znanstvene akribije. Kajetan Gantar