Gospodarske stvari. Ravnila, kterih se je treba držati, da se dober puter zmede. M. 1. Prva potreba, da se zmede dober, okusen in trpežen puter, je anažnost in čistota. Z vsem, kar pride z mlekom v dotiko, se mora kolikor mogoče najbolj snažno ravnati; snažno in cisto mora biti vime molzne krave, snažna in čista mora biti golida ali žebtar in vsa drnga posoda, v ktero pride mleko, snažna in čista mora biti prostorija, v kteri se mleko branuje, snažna mora biti posoda, za posneto smetano, snažna mora biti pinja ali posoda v kteri se mede, snažno se mora slednjič zmeden puter pregnjesti in na snažnem in čistem ne zaduhlem, smrdecem krajoi zmedeni in za naprodaj pripravljeni puter hranjevati. 2. Pred molzenjem ali dojenjem se morajo toraj niolznim kravam vimena dobro omiti in obrisati in ona oseba, ktera molze ali doji, si mora pred tem delom roke do čistega umiti in obrisati. 3. Namolzeno ali nadojeno mleko se mora kolikor mogoce brž iz hleva odnesti, da se ne navzaine blevnega duha. V mlečni kamri se mora mleko brž skozi tenko sito dvakrat precediti, da se dlake in podobne stvari, ki 8e nikdar ne dajo popolnoma zabraniti, da bi ne padle v mleko, iz njega odpravijo. 4. Mlečna kamra se ne sme za nič drugega porabiti, v nji se ne smejo druge stvari branjevati ali kteri drugi opravki opravljati. Zrak v nji mora biti 6ist, toplota se mora dati povišati ali pomanjšati, zato je treba prozračnib linic in peči. 5. Kako je treba z mlekom ravnati v namen posnemanja, to se ravna po vpeljanem naeinu postopanja. a) Navadno medenje. Precejeno mleko (najboljše je, 6e se je zhladilo v mlečnem hladivniku) se nalije v plitve skledice, rene, štoce itd., v kterih pa ne sme više stati nego k vecemu 7—8 centimetrov; te sklede se, skleda poleg sklede, na čistem in subem podu kamrinem ali pa na posebnih policab razpostavijo. Ni dobro, da so mlečne skledice jedna na drugo postavljene. Mlečne skledice se delajo ali iz lesovine ali gline, iz kamenine, steklovine, iz vlitega železa, ki mora biti pa posteklenjeno ali pa iz pocinjenega železuega pleha. Skiedice iz pocinjenega železoega pleha so najboljše ne samo zarad tega, ker so najbolj po ceni, ampak tudi zarad tega, ker so trpežne in se dajo labko vmivati in snažiti. Najboljše so plehaste skledice z navpičnimi stenami, lesene so tiste najboljše, ki so iz limbovine ali iz lesa sibirske cedrenapravljene. Toplina v mlečui kamri ne sme nikdar pod12 stop. Cels. pasti, pa tudi nikdar se nad 15stop. Cels. ne vzdigniti. Zato je jo treba po letidobro prezračevati in o najveci dnevni vročiniokna in polke zapirati, po zimi se mora pa ne-titi v nji. Smetana se posnema po 36 ali 48 urab,dokler je mleko še sladko. Posebno po leti je vedne opazuosti treba, da se mleko, predno se ekisa pa vendar ne prezgodaj ne posneme. Da se posebno okusen puter izmede, kakoršni se pri čaji zauživa, se mleko že po 12 urah posDame in iz take smetane puter izmede. b) Medenje putra s pomočjo leda iu mrzle vode. Precejeno mleko se nalije v 40—50 centimetrov globoke plehaste posode s podolgovatim prerezom, ktere posode se potem v kadi ali hladivne banje, ki so v pod mlečne kamre nekoliko vgreznjene in ktere imajo na dnu omrežje iz lat, postavijo. Te kadi ali hladivne banje imajo ali stanoviten pritok in odtok črstve vode, ki ni toplejša od 7—8 stop. ali pa so z vodo nalite, ktera je z ledom hlajena. Kedar po leti ni vode povedane topline pri roki, se more voda le s pomočjo leda hladiti. Na 1 kilogram ali 1 liter podelovanega mleka gve 1-1 kilogram leda ali na blizo 600 kilograraov mleka 1 kubičen meter, iz česar se da množiua potrebnega leda z ozirorn na čas, v kterem je ledu potreba, iziačnniti. Posnema se po 12, 24, 36 in 48 urab, kar se po porabi namedenega putra ravna pa tudi po porabi mleka, ktero vsled nizke topline tudi dalje časa ne okisne. Smetana, ki se pri takem ravnanji ponasnema, ni tako debela, kakor pa pri navadnem ravnanji. Putra se pa ni6 manj ne namede, kakor pri navadnem postopanji. (Dalje prih.) M. Seme kako globoko ga je treba pod zemljo pospravljati. Ni vse jednako ali se seme globoko ali plitvo pod zemljo pospravi. Po skušnjah 8e je pozvedelo, kako globoko v centimetrih se morajo posamezna žitna semena pod zemljo po- spraviti: pšenica 523, rž 2-62, je6men 785. uvc; 4, grab 155, bob 23.5, graboiica 20'92, detelja ali pasji rep 13, repič 1"85, pahovka 4, runkelna 2 62, ajda in spergelj 2-62 centimetrov globoko. Ce se tudi v resnici taka globočina ne da vsakokrat natanko zadeti, si mora razumen kmetovavec vendar prizadevati, da pri vsakokratni posejatvi ni prevelikega razločka. M. Pijača za domačo živino. Najboljša in najbolj zdrava pijaca domači živini je čista, 6rstva studeučna voda. Le po zimi o hudem mrazu mora voda pred napajanjem nekoliko v blevu stati, da trobo toplejša postane in da je živina more v zadostivni meri se napiti. Pri bolni živini se mora včasih mlačna voda rabiti. M. Kako mrtve bučele iz satovja spraviti. Včasih po celicab v satovji dosti mrtvih bučelic obti6i. Da take mrtvece iz satovja spraviš, je treba satovje na subem pvepušnem mestu najbolje pod streho nekoliko časa izobesiti. Mrtve bučele se v kratkem času tako vsuše, da potem že pri rahlem udarci na sat same od sebe izpadajo. M. Koliko se pri raznih kmetijskih pridelkih v daljšeni času pozgubi. To znati ni le zanimivo, ampak tudi zelo hasnovito. Opazovanje je pokazalo, da se v času od *U—1 leta pozgubi od pšenice in rži 1%, od jecmena in ovsa 2°/0, od stročjih sadežev 2'/2 %, od krompirja in repe 4-5 °/q, od otave 8—10 °/0, od repiča 12—15%, od špirita 4—5 %.