VEVČE
(Nadaljevanje iz prejšnje števiike)
Gostilniški lokal, ki so mu rekli restavracija (stal je v bližini zdajšnje Restavracije Vevče in so ga podrli ob graditvi nove). ni bil zanje, saj je bil namenjen tovarniškim uradnikom in »boljšim ljudem«. Vanj niso zahajali, so se pa vedno spotikali obenj in ga obrekovali (bolj v šali, kot zares). Skratka, Vevče so bile vesele in dru-žabne, živele so kot vesela družina. Veselje jim je lepšala še godba, ki je bila ustanovljena leta 1900 in še danes steber družabnega življenja. V 90 le-tih svojega obstoja se je razvila v eno najboljših godb na Slovenskem in sega v sam vrh evropskih godbenih orkestrov.
Življenje je tu po II. svetovni vojni še kar nekaj let veselo teklo, saj je bilo dela in zaslužka dovolj, namesto njih pa je mislila država. Tu je bil
kino, pa restavracija, dvoje gostiln in plavalni bazeni, ki so bili silno redki v povojni Sloveniji. Tovarna je zgra-dila veliko stanovanjskih blokov, pa tudi delavci sami so si gradili hiše. Tovarna se je zelo razširila in tu se je začelo zaposlovati čedalje več delav-cev z juga. Njihov odstotek je že tako velik, da je med domačini že čutiti vznemirjenje. Stare družbe so se raz-bile, nove pa so bolj individualne in bolj navezane na avtomobile kot pa na prijatelje in sosede.
Vevče se s svojo zgodovino, razen s papirnico. ne morejo bogve kako pohvaliti, kljub temu pa so dale sve-tovno znanega opernega in koncert-nega pevca Josipa Križaja (1877-1968), ki je večinoma deloval v Zagrebu, še živečega (roj. 1901) Janeza Kuharja. ki je bil vrsto let po vojni izjemen harmonikar in sklada-telj, ter priljubljenega pevca Naceta
Junkarja. Vevče so znane po svoji ribiški družini, ki deluje že vrsto let, tu je že 80 let znamenita mesarija
Smrekar, ki je bila zatočišče tudi siro-mašnih družin. Na Vevčah je videti še dve ali tri
kmetije, ki pa so v tem urbanem nase-lju že anahronizem; še vedno so nam-reč take kot pred petdesetimi leti. V vasi, če smemo tako reči. imajo tudi kapelico, posvečeno Devici Ma-riji, kjer so se nekdaj ustavljale proce-sije.
O VevČah je bilo napisano tudi troje knjig. Dve dokaj nazorno in strokovno obravnavata ta kraj in vpliv tovarne na svojo okolico, knjiga Mi-roslava Kokalja pa je skrajno povojno politično obarvana.
Vevče so se po vojni iz vasi razvile v veliko strnjeno naselje in ljudje od tod se ne zaposlujejo le v Papirnici Vevče, temveč tudi drugod. Na cesti in v lokalih je prepogosto slišati tuj jezik, papirnica pa živi dalje, z njo ali ob njej pa številni tukajšnji prebivalci, med katerimi je, žal najmanj domači-nov.
Ta mesec, 24. septembra, je Papir-nica Vevče slovesno proslavila 150 letnico strojnega izdelovanja papirja in ob tej priložnosti ji čestita tudi naše uredništvo.
(se nadaljuje) EDVARD SVETEK
Stari stanovanjski bloki iz konca prcjšnjega stoletja, ki bi jih bilo potrebno zaščititi. (Fotografija: Edo Svetek)