87
Poslednje pismo gospoda Pirca iz Amerike.
Gosp. Ferdinand Šmid so te dni od svoji-ga prijatla duhovniga gospoda misijonarja Franca Pire a dopis prijeli, kteriga so nam prijazno za ispis v „Novice" podelili. Našim bravcam vstreči, jim ga tukaj okrajšaniga v domačim jeziku podamo:
„Jez vedno prav zadovolin med svojimi In-„dijani živim. Pretečeno poletje sim v daljnih ^misijonskih podružnicah popotoval, kjer sim z „božjo pomočjo zopet veliko nejevernikov pre-„obernil in kerstil; po zimi pa sim le v treh velikih vaseh (Arbrecroehe, Lacrois in „Mideltown) prebival, in indijanske bukve za „natis pripravljal. Cel Amerikan sim že, zakaj „mestna gosposka v bližnim mestu Makinak me „je pretečeno poletje deržavnika združene „amerikanske deržave z vsi mi pristojnimi pravicami izvolila. Ker pa Amerikanje mojiga imena „izustiti nemorejo, zato ker njih jezik nima ne „soglasnika r, ne e, so prišli zadnji dan prete-„čeniga leta k meni poslaniki imenovane gosposke „in so me prosili, de bi jim pripustil, me po ^indijansko imenovati. Nisiffl se mogel njih „željam zoperstaviti. Drugo jutro — na no vi ga „leta dan —je sto praznično oblečenih mož „k meni prišlo in so mi indijanski primik Mi-„110 dee oznanili, po kterim bi me radi prihodnjič ^imenovali, če bi tudi meni všeč bil. Moje novo „ime je tedaj Mino de e, to je po slovensko dobra „duša. Poglavar teh poslanikov je nar bolj zgo-„vornimu med njimi ukazal, mi razložiti, zakaj „de so to ime iz vsih družili izvolili. Vxtik zlo „mejenjih hvaležnost razveselila. Po dokončanim ^praznovanju sim jim po indijansko , to je brez „inize in brez nožov, vilic in žlic južino napra-„vil; štirje fantički so nam stregli; eden je nosil ^narezane s vinske krače, drugi kruha, tretji „kofeta, četerti kinezkiga čaja. Prav dobre „volje smo bili.4'
Dalje popišejo gosp. Pire svoje popotvanje po železni cesti in napravo vozov in vozovlakov na amerikanskih železnih cestah. Popotnike sploh hvalijo zavoljo lepiga zaderžanja; nikoli niso pijanca med njimi vidili. — Poslednjič tudi povedo, de se jih je pretečeno leto okoli šest in osemdeset tavžent ptujcov v severno Ameriko preselilo. — Ai davnej kar so nam Križanski kontrolor, gosp. Kapelle v krajnskim jeziku pisano pismo nekiga Krajnca izročili, ki že več let prav srečno v Ameriki živi, in ktero bomo tudi berž ko bo mogoče, v Novicah natisnili.