naša komuna
				
G L	A S 1 L O	OBČINSKEGA	ODBORA SZDL	LJUBLJANA - VIČ-RUDNIK
LETO	IV.		LJUBLJANA, MAJ 1R64	ŠTEVILKA 5
Predkongresna aktivnost
Pred vodstva osnovnih organizacij se v obdobju pred VIII. kongresom Zveze Komunistov Jugoslavije postavljajo pomembne naloge. V tem času bo namreč veliko razprav o najpomembnejših problemih, ki so pojavljajo v našem družbenem razvoju. Razprave bo treba potemtakem usmeriti tako, da bodo čim jasnejše in popolnejše, iz prakse in okolja svojega delovanja, s tem da bodo komunisti v občini ocenjevali in spoznavali posamezna vprašanja, za katere meni Zveza komunistov, da v sedanjih pogojih omogočajo hitrejši gospodarski in družbeni razvoj.
Vse razprave je bilo treba primerno usmeriti na važnejša vprašanja, s tem, da se ne bi izgubljale v nepomembne podrobnosti in nenačrtno površinsko kritiziranje, ki bo ostalo le samo sebi namen in, ki ne bo prineslo ustreznih zaključkov in ocen. Zveza komunistov naj bo v dejavnosti preti VIII. kongresom Zk.l iniciator, da bodo o pomembnejših vprašanjih s svojega področja dela na podoben način razpravljale tudi ostale družheno-politične organizacije. SZDL, Zveza sindikatov in mladina.
Med posveti vodilnih komunistov \ naših gospodarskih organizacijah naj omenimo nekatere izredno pomembna vprašanja, ki so zajela domala vse razprave. Med izredno pomembna vprašanja sodi nedvomno vprašanje produktivnosti in način reševanja problemov', ki se pojavljajo s tem v zvezi. Mednje sodijo tudi problemi kadrovske politike, število štipendistov in število štipendij. Način koriščenja sredstev od 1, oziroma 2,5 odstotka bruto osebnih dohodkov, se zelo različno koristijo, pri tem pa je predvsem v ideti progra-n|e za koriščenje teh sredstev. Med izredno pomembna vprašanja je sodila razprava o tem, ali je mehanizem notranje delitve kot temeljni faktor produktivnosti izdelan tako, da omogoča sleherne-0111 proizvajalcu, da z večjim vla-ganjem prejema višje osebne dohodke. In kako se pri tem rešujejo °dnosi in vprašanja delavcev z osebnimi dohodki do 25.000 din.
Mužno vprašanje v sedanjih pogo-jdi je tudi obseg investicij in njihova struktura. Ob tem, ko so proizvodne zmogljivosti izkoriščene zelo slabo, se v mnogih primerih navdušujemo za povečanje investicij. Opozoriti pa velja še na ^stala vprašanja. Kako ZIv ocenjuje težnje po zviševanju cen, kur je primer tudi v nekaterih naših delovnih kolektivih. Pogrešamo še obveščenost občanov o ekonomskem bi družbenem dogajanju, podobno pa je tudi v večjih gospodarskih organizacijah in podjetjih, ki imajo razporejene obrate. In navsezadnje, kaj je storila ^veza komunistov za povečanje in pospeševanje vloge organov samoupravljanja.
SIMPOZIJ O LJUBLJANSKEM BARJU
Predvsem težnja za prostor in smotrno preobrazbo Ljubljanskega barja
•	V dneh 22. in 23. aprila jr bil v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani simpozij o
•	Ljubljanskem barju, ki so sc ga udeležili poleg predstavnikov našega javnega in pa
•	političnega življenja tudi sekretar Sekretariata IS za kmetijstvo in gozdarstvo Sit
•	Slovenije inž. Janez Perovšek, predsednik okrajne skupščine Ljubljana inž. Marko
•	Bulc in predsednik Mestnega sveta Ljubljane inž. Marijan Tepina.
•	Potem, ko so udeleženci izvolili delovno predsedstvo, je spregovoril inž. Slavko Ja-
•	kofčič, predsednik občinske skupščine Vič-Rudnik, ki je pozdravil idejo za sklicanje
•	simpozija bi zaželel v imenu prireditelja temu delovnemu razgovoru čimveč plod-
•	nih zaključkov, ki bi izoblikovali enotno menjc o nadaljnjih prizadevanjih pri uspo-
•	sobitvi Ljubljanskega barja, območja, ki presega ta čas že površino 16.000 ha zemlje.
Razčislimo načelna vprašanja o gospodarski ureditvi barja
Po izvolitvi delovnega predsedstva je pozdravil udeležence simpozija sekretar Sekretariata IS za kmetijstvo in gozdarstvo Sit Slo-\ eni je inž. Janez Perovšek, ki je predvsem poudaril potrebe za nadaljnjimi prizadevanji pri preobrazbi barjanskega območja in ugotovil, da je naloga simpozija, da razčisti načelna vprašanja okrog njegove gosjiodarske ureditve in hkrati pozove najširšo javnost, da pove svoje mnenje o upravičenosti oziroma neupravičenosti velike investicije za osušitev 16.000 ha barjanske zemlje. Ko je govoril o nujnosti gospodarske ureditve Ljubljanskega barja, se toliko bolj, ko imamo v mislih prizadevanja zadnjih 200 let in ob teni še toliko večje izkušnje, je inž. Janez Perovšek izrazil prepričanje, da bo treba slej ko prej ustanoviti združenje koristnikov in invesitorjev za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja, čeprav naj bo ta v kakršnikoli obliki.
Temeljil poseg v na ra \ o in družbeno preobrazbo barja
Referat dr. Avguština Laha o družbeno-geografski podobi Barja in o problemih sodobne transformacije, obsega predvsem nekatere tiste misli, ki posegajo v zgodovinsko oii-
Inž. Janez Perovšek
dobje barja, vse od časa, ko smo pred skoraj dve sto leti začeli prvič razmišljati o preobrazbi in usposabljanju barjanskih površin in o problemih sodobne transformacije nasploh.
Za Barje upravičeno govorimo, da je docela samosvoja pokrajina, v kateri naravni pogoji sedaj nc dovoljujejo, da bi jo gospodarsko intenzivno izkoriščali. Zaradi izredne lege ter drugih širših in bolj pomembnih značilnosti
—	kakor je Barje samo — sc znova in znova srečujemo ob razpravah, kako pokrajino preobraziti in urediti. Vsi vemo, da je treba v kotlini odpraviti poplave, omejiti zamočvirjenost tal in zagotoviti razvoj intenzivnega kmetijstva. Mimo tega si želimo tudi napredek drugih gospodarskih dejavnosti prebivalstva, nujen je razvoj naselij, komunikacij in drugih elementov sodobne kulturne pokrajine.
Kakorkoli pa začenjamo razpravljati o urejevanju pokrajine in četudi so vodne razmere osnovni problem, vselej preidemo na razglabljanje o interesih prebivalstva in celotne naše družbe, kajti Barje samo ne more dati dovolj sredstev za uresničenje te perspektive. Problem je namreč dvojen: to je, temeljit poseg v naravo Barja in hkrati družbena preobrazba. Tudi rešitev jc zato treba proučiti iz obeli zornih kotov, sicer bi že na začetku del zašli v najresnejše težave.
Čeprav nenehno razpravljamo o neurejenosti Barja, to ni več primerna pokrajina, temveč v dobršni meri preobražena. Geografsko izredna lega kotline nam nenehno vsiljuje spoznanje, da njen gospodarski razvoj temu ne ustreza; pomislimo, da sodi v okolico velikega mesta in da je prometno izredno pomembna. Kotlina Barja leži namreč na poti naravno najbolj ugodnega prehoda v verigi alpskih in dinarskih masivov pravzaprav od Riviere do Dalmacije . ki vodi iz osrednjega dela celine
—	skozi ljubljanski prometni vozel — k najbližjemu morju. Morda bi kdo utegnil premišljati o primernosti utemeljevanja položaja naše pokrajina s pomenom reke vlakov in motornih vozil na tej poti skozi ljubljansko križišče, saj je čas poštnih postaj in furmanskih tradicij že daleč na nami. Toda dejstvo je, da je Barje od predzgodovinskih časov prizorišče naselitve ljudi in njihovih prizadevanj — ureditev pokrajine. Zgodovinar piše o praljudeh iz neoli-tika in dobe bakra, o ilirskih in keltskih ple-fnenih, o rimskih osvajalcih in graditeljih cest. Nauporta in Emone, o naselitvi Slovencev, o
Nadaljevanje na 3. strani
Sle že slišali?
•	Zadnji podatki o zdravniškem pregledu naše šolske mladine nas resno opozarjajo. Poglejmo le nekaj najtežjih problemov:
•	Pri zdravniškem pregledu so ugotovili,
•	da ima kar 42 odstotkov otrok razne
•	telesne hibe, od teh pa je kar 25 od-
•	stotkov talcih, ki imajo okvare na
•	hrbtenici. Poglejmo še dalje.
•	V naši občini so lani vključili v šole
•	s predmetnim poukom 4035 otrok,
•	med vsemi šolami pa imajo le tri svoje
•	telovadnice; tri šole imajo v souporabi
•	tuje telovadnice, šest šol pa je brez
•	telovadnic. Vendar pa to ni vse, saj
•	kar močno primanjkuje najrazličnejših
•	športnih rekvizitov, saj imajo vse šole
•	po teh podatkih le 18 telovadnih bla-
•	zin, za 4035 otrok pa je na razpolago
•	le 26 parov smuči.
•	Problemi nas torej z vso resnostjo
•	opozarjajo, da bomo morali telesni
•	vzgoji v naših šolah posvetiti več i>o-
•	zomosti ob vse večjem pomenu telesne
•	kulture in zdrave telesne sproščenosti,
•	zlasti še šolske mladine, sploh.
Priznanje občinski zvezi prijateljev mladine
Na razširjenem plenumu zveze prijateljev mladine okraja Ljubljana so podelili priznanja nekaterim najboljšim občinskim zvezam društev prijateljev mladine za aktivno delo v zadnjem času. Tako sta republiška in okrajna zveza DPM podelila najvišje priznanje občinski zvezi DPM Ljubljana-Siška, drugo nagrado — del opreme za kemijsko-fizikalni laboratorij — pa so izročili občinski zvezi DPM Ljubljana-Vič-Rudnik.
K visokemu priznanju naj veljajo prizadevnim delavcem v občinski zvezi prijateljev mladine tudi naše prisrčne čestitke.
DELAVSKA UNIVERZA VIC-RUDMK PREDVAJA V MESECU JUNIJU naslednje filme:
6. in 7. junija — ameriški zabavni film: NORČIJE V OPERI 13. in 14. junija — zahodnonemški film: GRAŠČINA STRAHOV 20. hi 21. junija — francoski film: HEROJI SO UTRUJENI 27. in 28. junija — angleški film:
SOS PACIFIK
Filmske predstave bodo na Dobrovi, na Golem, na Škofljici in drugod.
Upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji imenovala upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov, ki ga sestavljajo: Alojz Kušar, predsednik in člani: Peter Vrhunc (Horjul), Anton Somrak (Velike Lašče), Franc Cešnovar (Polhov Gradec), Drago Svetek (Mivka), Jože Pečarič (Bokalce), Ivana Svete (Tomišelj), inž. Tone Zorc in Zdravko Gosak (Ljubljana).
Drobne iz Tomišlja
Svečana akademija v počastitev občinskega praznika
V počastitev občinskega praznika — 27. aprila —, ko je bila pred triindvajsetimi leti v Vidmarjevi vili na Večni poti ustanovljena OF slovenskega naroda, je bila v dvorani kina Vič slavnostna seja občinske skupščine, zdru-fcena s svečano akademijo, ki sta se je med gosti udeležila tudi [Hjdprcdsednik Mestnega sveta Ljubljane inž. Ljubo Levstik in komandant ljubljanske garnizije generalni podpolkovnik Rado Pehaček.
Na akademiji je govoril inž. Slavko Ja-kofčič, predsednik občinske skupščine, ki je orisal dosedanjo pot in nekatere osnovne smernice pri nadaljnjem gospodarskem in družbenoekonomskem razvoju komune. V kulturno -umetniškem delu sporeda so sodelovali solisti in orkester Glasbene šole Vič pod vodstvom prof. Cvetka Budkoviča, pevski zbor osnovne £ole z Viča, recitatorji ter prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva in član Drame SNG Andrej Kurent.
Po razstavi so v sejni dvorani občinske skupščine odprli zanimivo razstavo urbanističnih zasnov nekaterih naših krajev, ki bodo dobili s tem svojo novo podobo.
VISOKA ODLIKOVANJA ZA POMOČ OB KATASTROFI V SKOPJU
Na intimni slovesnosti je predsednik komisije za odlikovanja občinske skupščine. Jaka Avšič, 8. maja, izročil predstavnikom Zveze radioamaterjev Slovenije visoka odlikovanja s katerimi jih je odlikoval predsednik Republike Josip Broz-Tito, za izredne napore pri normalizaciji razmer ob katastrofalnem potresu v Skopju. Zveza radioamaterjev Slovenije je prejela red Bratstva in enotnosti z zlatim vencem, člani organizacije — Oto Hudeček, Anton Gliha in Rado Omota pa medalje dela. Z redom dela s srebrnim vencem je predsednik Republike odlikoval Franca Preloga, direktorja DES, z medaljo dela pa Atifa Bečiroviča.
Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik občinske skupščine inž. Slavko Jakofčič in podpredsednik Edo Klanšek.
•	Tomišelj, vas, oddaljena le dobrih 14 kilometrov od Ljubljane, je danes skoraj odrezana od sveta. V zimskih mesecih je bila redna avtobusna zveza z Ljubljano, s 1. aprilom pa so. jp ukinili, čeprav se vsak dan vozi precej ljudi na delo v Ljubljano. Vaščani zato upravičeno pričakujejo, da bi avtobus vozil tudi v letni sezoni.
•	2e vsa leta po osvoboditvi prosijo prebivalci vasi pod Krimom, da bi uredili električno omrežje. Električni tok je ponekod tako slab, da ob večernih urah ni mogoče jiosiušati radijskih oddaj, kaj šele čitati. Domala že vsi zbori volivcev so spregovorili prav o teh problemih, vendar je še do danes ostalo le pri obljubah in. brez uspeha.
•	Ker so ceste v zelo slabem stanju, so vaščani navezali stike s kmetijskim posestvom Barje — obrat Brest in pričeli z deli pri urejanju nekaterih cestišč. Lotili so se popravil mostov in brvi in jih prenovili v Strahomerju in Tomišlju. Pri delu so si največ pomagali s sredstvi, ki jih je imel na voljo še nekdanji KO Tomišelj. Pri svojem delu pa niso [»»zabili tudi na ureditev pokopališča, ki je dobilo danes že svoj lepši in mnogo prijaznejši videz kot ga je imel poprej.
Ob občinskem prazniku — 27. aprilu — so v sejni dvorani občinske skupščine odprli zanimivo razstavo urbanistične dokumentacij«, ki je predstavila našim občanom novo podobo
nekaterih naših krajev
Poravnalni sveti naj sodelujejo predvsem s krajevnimi skupnostmi
Da bi razbremenili sodno-pravne institucije so pri posameznih občinah ustanovili poravnal-tie svete, z nalogo, da odstranjujejo vzroke, ki hi pripeljali do 8[>orov. Poleg tega pa seveda tudi rešujejo najrazličnejše spore (razžaljenje časti, mejne spore in prete[>e) na svojem [>od-ročju, kjer se ljudje ne morejo obrniti na ustrezno sodišče oziroma kjer sodišča prepuščajo take spore poravnalnim svetom, ker so tem razmere mnogo bolj poznane.
Vendar, kot lahko [»vzamemo s sestanka predsednikov poravnalnih svetov v naši občiti, za obstoj poravnalnih svetov še ni obstoječe zakonske ureditve.
Na seji predsednikov [»ravnalnih svetov so obravnavali predvsem predloge za bodočo organizacijo.
Ker so poravnalni sveti družbeni in ne oblastni organ nastane vprašanje, kam naj se poravnalni sveti vežejo? Najrealnejša pot bi bila, da se [»ravnalni sveti vežejo na krajevne skupnosti, ki bi jim nudile vsestransko pomoč. Prav tako se pojavlja vprašanje, kdo naj voli člane poravnalnih svetov? Rešitve so različne, obveljala pa l>o verjetno misel, da voli člane poravnalnih svetov zbor občanov. Pojavila so se še vprašanja, ali naj bo funkcija članov poravnalnih svetov plačana ali ne? Pa tudi ali lahko odvetniki pred [Miravnalnim svetom zastopajo stranke ali ne? Ali naj imajo delovne
organizacije poravnalne svete? Ali so. lahko gos[H>darske organizacije stranke pred poravnalnimi sveti? Kdo naj finansira poravnalne svete? Ali je potrebna sodniška [»moč? itd.
•	Na vsa ta vprašanja so predsedniki porav-
•	nalnih svetov naše občine dali svoje pre-
•	dlogc, ki jih ho obravnavala občinska skup-
•	sčina. Ta pa bo gledala predvsem na učln-
•	kovitost in nepristransko reševanje sporov.
•	ki jih bodo obravnavali poravnalni sveti.
Spet blgadirski ho-ruk
Letos bo občinski komite ZMS zbral mladino za dve lokalni in eno zvezno mladinsko delovno brigado. Brigade bodo sestavljali dijaki Gradbene srednje šole, Tehnične srednje šole, Tehnične šole za strojno stroko, obrtno-izobraževalnega centra in VIL gimnazije z Vica. Brigada, ki bo sodelovala pri delih jna izgradnji Jadranske magistrale med Kološinom in Bijelim poljem, bo štela 120 brigadirjev. Vodil jo lx> komandant Ivan Šimenc, dijak viške gimnazije.
Novi delovni čas v upravi občinske skupščine
Odi I. maja dalje velja za vse organe uprave naše občinske skupščine novi delovni čas. Tako 1» trajal delovni čas oh ponedeljkih od 6.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure, oh sredah pa od 6.30 do 13. ure in od 15. do 18.30 ure. Za vse ostale dneve bo veljal delovni čas od 6.30 do 14. ure, sobota pa ho odslej dalje dela prost dau.
Delovni čas za sprejem strank 1» veljal ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi v [»poldan-skem času, in sicer med 15. in 17. uro. Sprejemna pisarna bo sprejemala vloge vsak dan, oh ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure.
Žičnica In Lesni kombinat na mednarodnem lesnem se|mu v Ljubljani
Na mednarodnem lesnem sejmu o«I B. do 14. junija 1964 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bosta med številnimi domačimi in tujimi razstavljavci iz Avstrije. Italije, Poljske, Švedske, Velike Britanije, Vzh. Nemčije, Sov jetske zveze, Francije in CSSR, sodelovali tudi „Zičmica“, ki je na spomladanskem mednarodnem sejmu v Leipzigu prejela najvišje priznanje —-zlato medaljo in Lesni kombinat, ki bo skupno z (mariborskim Marlesom, škofjeloško Jelovico, Lesnino in Edilitom prikazal sodobno montažno stanovanjsko gradnjo.
Olvorilev vodovoda v Brezjah
Dne 25. aprila 1.1. je tajnik občinske skupščine Vič-Rudnik ob navzočnosti sekretarja občinskega odbora SZDL. Dušana Moleta in predsednika vodovodnega odbora Antona Demšarja,, odprl v Brezjah novozgrajeni vodovod. Žc pred skoraj petdesetimi leti se jc porodila misel za gradnjo vodovoda v Brezjah, a sta vsa nadaljnja prizadevanja prekinili obe vojni; zdaj je čas, ki je prinesel ob novem vodovodu toliko radostnih trenutkov.
Vaščani so samp do sedaj opravili 4908 prostovoljnih delovnih tir, za gradnjo pa so prispevali nič manj kot 3 milijone 519 tisoč dinarjev. Vrednost družbenih sredstev znaša vrč ko 1,700.000 dinarjev, domačini pa so pri gradnji vgradili 8050 kg cementa, 806 kg betonskega železa iu 4640 m pocinkanih cevi. Vrednost celotnega vodovodnega omrežja bo potemtakem znašala kar 11 milijonov dinarjev.
Načrtovanje v živinorejski in poljedeljski proizvodnji
Nadaljevanje s 1. strani
graditeljili Ljubljane oziroma o številnih rodovih naših prednikov, ki so tod živeli, gradili in preobražali pokrajino. Se v časih, ko je bila gostota naseljenosti — vsaj v primerjaš j z današnjo — skromna in na voljo dovolj primernejših tal za obdelovanje, so sc lotevali osvajanja barjanskih tal. Zadnjih dve sto let najbolj zgovorno priča o takšnih prizadevanjih.
Geografski položaj in zgodovinski razvoj nam utemeljujeta, zakaj so rodovi na različnih »topnjah razvoja vlagali toliko dela za ureditev pokrajine. Prav gotovo ne samo zaradi koristi, ki jih utegne dati izkoriščanje kakih 13 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Drugih naravnih bogastev je na Barju malo: odličen gradbeni kamen, pesek in glina so poglavitni. Šote za kurjavo ali predelavo praktično ni več; ostala je le še v vrhnji plasti na širokem kompleksu obdelovalnih površin. V gozdovih obrobja kotline je precej lesa, katerega izkoriščanje je v barjanskem gosjmdarstvu pomembno Udeleženo. Računati pa je še z drugimi viri, ki bi jih dalo urejeno Barje: povečal bi sc mestni prostor Ljubljane oziroma njenega zaledja, izboljšalo podnebje, razvijala bi se številna naselja, izboljšale bi se komunikacije, izoblikovalo bi sc |>omembno rekreacijsko in turistično področje.
Na Barju so predvsem možnosti za živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo. Štiri petine zemljišč imajo v posesti zasebni lastniki. Teh je okoli 3300 (leta 1960 jih je bilo 3365), toda pravih kmetov je precej manj.
Povprečno zasebno posestvo meri dobrih 6 ha, skoraj 43 o/o površin so gozdovi, ki jih imajo zasebni kmetje v obrobju. Obseg gozdov je trikraten v primerjpvi z ornimi površinami in tudi večji je od travnikov in pašnikov. To nam j»ove, da gozdno gospodarstvo bistveno dopolnjuje gospodarsko bilanco zasebnih kmetij; drugi izredno močan redni vir pa so osebni dohodki izven posestev zaposlenih članov kmeč-11 družin. Lahko si ob vsem tem prcdstavlja-“tOi da so tudi zasebna gospodarstva na Barju v kmetijski proizvodnji pasivna. Prav zaradi tega je proces socialne preobrazbe na Barju tttko intenzivno napredoval in je na voljo precej zemljišč, ki so jih zasebni lastniki pripravljeni oddali. Izkoriščanje zemlje v zaseb-
I^delezence simpozija je najprej pozdravil Predsednik občinske skupščine Vlč-Rudnik inž. Slavko Jakofčič
t‘<m lastništvu je v neštetih primeril "polnilna gospodarska dejavnost; z raz\ »aselij in izgradnjo hiš dobivajo razparccl **‘»djišča vse bolj vlogo obišnic in drobni m°prehranitveno funkcijo. To pa pomen: Vclike kmetijske površine niso vključene ■ t<-nzivuo kmetijsko blagovno proizvodnjo kicr potrošnja kmetijskih pridelkov *a 'Zn<> rast<'- Razvoja naselij in konccnti Prebivalstva ne bo mogoče ustaviti, zat, 6*»i>odarski razvoj vse U.lj odločno terjal rj 'y l!l‘rja tudi zaradi kmetijskih inter a sedaj namreč ugotavljajo, da je mi
okrepiti vire hrane s pridobivanjem in urejevanjem zemljišč drugje, koder terjajo manjše posege v naravo in znosnejše naložbe.
Urejevanje barja — urejevanje njegove površine
Urejevanje Barja je urejevanje poseljene pokrajine. Kakšni so interesi prebivalcev? Nadaljevanje osuševalnih del predlagajo tako kmetje, kakor nekmečko prebivalstvo. Predvsem moramo ugotoviti, da se prebivalstvo na Barju številčno hitreje krepi od slovenskega povprečja. Ugotavljamo precejšnje prcseljcva-
Melloracljsha In gospodarska ureditev barja
Cc sc za hip ustavimo ob razporeditvi del, ki bi jih izvajali ob melioracijski in gospodarski ureditvi Ljubljanskega barju, vidimo, da bo treba bržčas že do konca letošnjega leta dograditi poskusno [volje za organska tla na Cornovcu, prav tako pa bo treba dograditi tudi poskusno polje za mineralna tla na Gmajnicah in izdelati osnove investicijskega programa za območje Cornovca. Potemtakem bi pričeli z deli pri obrambi pred poplavami že v letošnjem in prihodnjem letu na Cornovcu (Radna in jarek A—1), medtem ko bi detajlno mrežo izdelali v razdobju prihodnjih treh let. Z deli pri izdelavi investicijskega programa in idejnega projekta za področje Barja bi nadaljevali že prihodnje leto in bi dela trajala do leta 1968, generalno melioracijo Ljubljanskega barja pa bi izvedli v razdobju od 1969. do 1977. leta.
nje in diferenciacijo v razvoju naselij. Po letu 1953 se je (podatki se nanašajo na leto 1961, ko je bil zadnji popis prebivalstva) število prebivalcev zmanjšalo v 28 naseljih (med 71 naselji), v 12 naseljih se je razvijalo povprečno, v 21 naseljih pa je naraščalo močneje, z očitnim priseljevanjem. Vse to je povezano z gospodarskimi možnostmi prebivalstva oziroma z njegovo zaposlitvijo. Samo 29o/0 zaposlenih ima delovno mesto v kraju bivanja, 50o/o vseh za[>osIcnih hodi na delo v Ljubljano, 19 o/o pa v druga naselja (v glavnem na Barju). Burje se očitno razvija povezano z Ljubljano, v zahodnem delu pa se krepi vrhniško središče. Manjša lokalna središča so še Borovnica, Podpeč in Ig, kolikor so pač tam nekatera podjetja in ustanove, ki zaposlujejo več ljudi. Ce odračunamo delovna mesta v Ljubljani, potem je na Barju po sedanji strukturi 28o/0 delovnih mest v kmetijstvu in gozdarstvu, 26o/0 v industriji in obrti, 46o/0 pa v terciarnih dejavnostih. Toda upoštevaje delo vseh aktivnih prebivalcev, ki stalno bivajo na Barju v 71 naseljih (brez Viča), se jih preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom 18o/0 (seveda z dodatnimi viri iz drugih dejavnosti), z delom v indu-striji 28o/o, v obrti 9,5o/o, v prometu 6,50/0, ostalih 38 o/o pa je vezanih na terciarne dejavnosti. Tako je bilo leta 1961 skupno zaposlenih v primarni proizvodnji 18o/o, v sekundarni 38o/o, v terciarnih dejavnostih pa 44o/o prebivalstva. Kmečka gospodinjstva prevladujejo le v 5 naseljih Barja (absolutno celo le v dveh) oziroma, ker urbanizacija naselij tej preobrazbi šele sledi, zlasti v pogledu gradnje nekmečkih domov in stanovanj, v 13 naseljih v kmečkih domovih prebiva manj prebivalcev, kakor izven njih. Agrarna naselja se intenzivno preobražajo v neagrarna in posebno hitro ra-ptejo mesta z okolico.
Navedeni in dragi podatki pričajo o močni družbeni spremembi, ki se je izvršila na tem področju v novi dobi. Prebivalstvo se vse bolj
psmerja v mesta in v nekmetijske dejavnosti, zasebno kmetijstvo nazadnje, urbanizacija pa napreduje. Gradijo predvsem stanovanjske hiše in le malo vlagajo v gospodarstvo zasebnih kmetij, zato je persjiektiva zvezana le z razvojem socialističnega sektorja. Ta pa je bil doslej zaprt vase, ker ni mogel zmagovati niti problemov v svojih obratih in na svojih zemljiščih.
Po ureditvi bo na Barju lahko 82o/0 [K>vr-šin primernih za kmetijsko izkoriščanje, še posebno, ker je prirodni poudarek na živinoreji in na možnosti proizvodnje vrste vrtnin. Gozdovom in gozdnim pasovom ob vodotokih je namenjenih 11 do 12o/o barjanskega površja (z osamelci vred). Takšna perspektiva z melioracijo terja še vrsto drugih ukrepov. Proučiti je treba organizacijske oblike in ekonomske osnove posameznih delovnih organizacij, pa tudi preusmeriti ukrepe za pridobitev in uspo-
Dr. Avguštin Lah
sabljanje proizvajalcev. Rešiti je obenem treba vse od izgradnje komunikacij, vodovodov, naselij itd. Vprašati pa se moramo tudi, kako sc bo na Barju mogla razvijati industrija, ki sedaj ni nepomembna. Takšna vprašanja so pred lesno predelovalno industrijo in številčno precej možno obrtjo, ki sc opirata na gozdar-sto barjanskega obrobja (to pa je v veliki meri v zasebnem lastništvu). Vrhniška usnjar-na bi mogla biti zainteresirana za razvoj živinoreje, čeprav je samo Barje zanjo preozko surovinsko zaledje. Mnogokrat govorijo o možnosti izgradnje sladkorne tovarne. Toda prav takšna investicija kategorično zahteva najprej melioracijo Barja. Lahko pa bi prinesla velike koristi, toda to bi pomenilo [topolno preusmeritev kmetijstva in še precej skrbnega eksperimentiranja s pridelovanjem sladkorne [)esc, čeprav' dosedanji [>oskusi dobro kažejo. Vse to

VESTE
DA
. . . smo s številnimi prireditvami v naši občini kot vsako leto tudi letos [>o-častili občinski praznik — 27. april in praznik dela — 1. maj.
. . . bodo V' Horjulu že letos odprli družbeni center, ki 1k> jMitemtakem eden izmed prvih v naši občini.
... so se naše stanovanjske in krajevne skupnosti, ki se ukvarjajo s servisnimi uslugami, znašle pred problemom, kako in na kakšen način najti možnosti za kreditiranje obratnih sredstev.
... tudi v Velikih Laščah kot na Do-krovi pogrešajo vaščani brivca, frizerja in krojača. Sicer pa tudi ostalih usluž-nostnih dejavnosti v teh krajih ni toliko, da bi lahko izrekli na ta račun kakšno pohvalno besedo.
... je cesta do Turjaka, ki se odcepi od zadružnega doma proti vasi že v tako slabem stanju, da bo treba čimprej misliti na njeno ureditev.
. . . kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, ki ima svoj gozdni obrat v Velikih Laščah, vedno bolj zanemarja krajevna pota, ki se pri težjih prevozih uničujejo, za njihova popravila pa nima nikoli denarja. In to še toliko bolj, ker so vsa krajevna pota uredili s prostovoljnim delom in s skromnimi sredstvi le domačini, u|)orabljajo in uničujejo jih pa navsezadnje drugi.
... se okrog 3000 naših občanov, ki se poslužujejo trgovine in mesnice v Horjulu, upravičeno sprašujejo, kdaj bodo uredili boljše, kvalitetnejše in predvsem hitrejše poslovanje. V trgovmi je premajhna izbira, mesnica pa je odprta le dopoldne in ob sobotah.
... je bilo med prazniki na Krimu, Kureščku, Polhovem Gradcu in v Rakitni pa tudi v nekaterih drugih naših krajih toliko turistov, kot že zlepa ne.
... sta oba zbora občinske skupščine na svoji skupni seji potrdila gospodarski načrt družbenih gozdov gos[>odarske enote Škofljica, Rakitna in Ig.
... je občinska skupščina sprejela odločbo o novih mejah lovskih družin Dobrova, Polhov Gradec in Horjul.
pa pomeni, da takšna investicija ne bo zlahka dobila jiodpore. In če bi tako U[>oštevali še druge stroke, bi našli še nekatere možnosti, vendar večinoma v manjšem obsegu. Vse to moramo ocenjevati v okvirih našega celotnega gospodarstva in ne le v okviru Barja, kakor je to mogoče za kmetijski razvoj.
Nadaljevanje na 4. strani
V živinorejskem obratu na Gmajnicah
Najprej: vodnogospodarska ureditev barja
Nadaljevanje s 3. strani
Inž. Lojze Kerin, direktor Zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije, je v svojem referatu omejil na nujno rešitev vodnogospodarske Ureditve Barja, ki je obenem tudi osnovni pogoj za perspektivna načrtovanja v smeri čim prejšnje usposobitve tega ogromnega zemljiškega kompleksa.
Inž. Lojze Kerin
Ker pa doslej zgrajeni bidrosistem ni rešil vprašanja obrambe pred poplavami, s tem pa tudi nadaljnjega gospodarskega razvoja barjanskega območja, je Izvršni svet Slovenije izdal julija 1959 odločbo o imenovanju strokovne komisije, ki naj bi izdelala investicijski program za melioracijo Ljubljanskega barja. Pri izdelavi programa so mimo Zavoda za vodno gospodarstvo sodelovali še Hidrometeorološki zavod, Vodna skupnost za melioracijo ljubljanskega barja, Projekt - nizke gradnje in Zavod zn gospodarsko ureditev Barja.
Metoda in koncept vodnogospodarske ureditve ljubljanskega Barja sta danes že znani, zatorej ne predstavljata ovire pri oblikovanju enotnega koncepta za ureditev tega območja. Spričo novih prizadevanj, ki so se porodila pred petimi leti, ko je bila imenovana komisija za izdelavo investicijskega programa za vodnogospodarsko ureditev Barja, je ta zamisel pravzaprav s tehničnega in ekonomskega vidika edinstvena.
Pri proučevanju možnosti preureditve hi-drosistema na ljubljanskem Barju sta se izoblikovali dve varianti. Prva možnost je bila direkten gravitacijski odvod vseli površinskih in izvirnih voda v Ljubljanico, druga možnost pa ločen odvod voda kraških izvirov in hrib-skih voda od vseh tistih voda, ki padejo na Barje v obliki padavin. Drugi sistem odvaja potemtakem, zunanje vode gravitacijsko po reduciranem števila pritokov v Ljubljanico, medtem ko odvaja notranje vode poseben sistem, iz katerega, se lahko del vode prečrpava v
Volja, ki ne
,/ Ko si je v rob stisnjeni vaški gostilni namočil grlo, ki je že po stari navadi tudi po deževnem popoldnevu bilo na moč suho, je odložil kramo in se lenobno usedel na prostrano klop pri domači peči. Srknil je zdaj eno zdaj drugo. Požirku domačega je pridal še skodelico čaja, ki mu je tisto deževno pojKildne teknilo s takšno slastjo, kot že dolgo ne.
„Smrckar mi pravijo,“ je dvignil glas, kot bi prav tisti hip ustrelil iz topa, „in ko sem
Srečanja
le Smrekar iz Šentjošta, me ljudje skoraj ne poznajo po pravem imenu. No, tudi tega vam povem. Franc Leskovec sem, a le za nekatere. Smrekar sem in bom tudi ostal.“
Prijetne so bile njegove licscde. Tako lepe, prepričljive, iz srca, besede človeka, ki si onstran hribov nad Horjulom kuje svojo življenjsko srečo.
In ko je srknil že drugič, tako da se je tekočina kot pritajena že skoraj približala dnu, nas je spet pobaral, čeprav mu tudi neopazna radovednost ni sklenila vozla na jeziku, ki se je tisti čas že razvnel kot razbeljeno železo.
,,Čeprav me je danes močilo, sem bil spet x Ljubljani. Spet zavoljo ceste, ki mi ne da miru,“ je modroval naš novi znanec. Radovednost, tokrat naša, pa je šla zdaj drugo pot.
•	Za kakšno cesto pa gre vaša domena, Smrekar?
— Ze dolgo je tega, kar so začeli na našem koncu ljudje razmišljati, kako bi povezali te kraje z vasmi onstran naših hribov. Kako bi prišli po najbližji poti v Žiri. Ze skoraj devet desetletij tiči skoraj v vsaki naši glavi, kdaj bomo s cesto na drugi strani.
•	No, in kako je z gradnjo ceste, ki bi povezovala vaše kraje z Žirmi?
— Načrti za cesto, ki bi vodila od Ljubljane prek Dobrove, Horjula, Smrečja in Šentjošta do Zirov, so že izdelani. Tako dva odseka povezujeta traso ceste, na odseku med Smrečjem in Žirmi pa so cesto domala že zgotovili.
•	Kaj bi pomenila nova cesta, ki bi povečevala kraje v horjulski dolini z Žirmi, če pri
pozna meja
tem vidimo predvsem izredne možnosti za razvoj turističnega prometa?
— Morda naj |>ovem, da hi bila cesta za 17 km krajša	od ceste, ki povezuje	ta	čas
Ljubljano z Žirmi. Kasneje bi povezovala tudi kraje z Idrijo,	za razvoj turizma	pa	nemara
celo ni boljših	perspektiv, saj je	narava	tod
okrog tako bogata, da bi lahko privabila v svoje okrilje mnoge ljubitelje tihega gorskega miru in zdrave sproščenosti. S tem ko bi se nam v teh krajih odprla ta perspektiva, hi bili morda še turistično najbolj zanimivi: Sentjočt, pa Smrečje in	Trije kralji, kjer	je	tik	pod
vrhom edinstveno jezero.
• In kako bo s sredstvi, ki so potrebna pri gradnji ceste?
— Doslej so ljudje zbrali okrog 30 milijonov samoprispevka, še največ iz krajev okrog Zirov. Pomoč je obljubila tudi okrajna skupščina Ljubljana, naša občina pa bo pri delih priskočila na pomoč s tehnično ekipo. Cc se hodo uresničile naše želje, sam pa ne bom dal miru do konca, nam bo cesta več kot zadovoljstvo. Prinesla nam bo novo življenje, mladim pa na stežaj odprla vrata in jim ponudila roko, Ha bi sc po njej popeljali k boljšemu in zajetnejšemu gražljaju v dolino.
Ivan Virnik
Ljubljanico, lahko pa na primernih mestih gravitacijsko izpelje vodo. Torej sta s tem možni zlasti dve varianti odvajanja vode v dveh ravninah. Če sta torej ti variatni najprimernejši in je njuna funkcionalnosti s tem še toliko večja, je slej ko prej na dlani uhotovi-tev, da je odvodnja edina v dveh ravninah.
Gradnja nasipov ob Ljubljanici in njenih prilokih
Seveda pa ta rešitev v hidrosistemu vodnogospodarska ureditev Barja zahteva svoje. Predvsem, zgraditev nasipov ob Ljubljanici in njenih pritokih. Nasipi bi torej razdelili Barje na številne zaprte površine, vendar pa bo treba spričo tolikšnega števila nasipov misliti na zmanjšanje števila pritokov, ki bi se zlivali .direktno v .Ljubljanico. Tako ho ostalo od 40 dosedanjih pritokov le 12 pritokov, ki hodo neposredno povezani z Ljubljanico in bodo odločilni pri urejevanju hidrosistema barjan-
skega območja. Z zmanjšanim številom zaprtih pritokov IhjiIo nastale večje zaprte površine — kasete, v katerih se bo nabirala padavinska' voda. ki pa ne Ivo izhlapevala ali pa poniknila v zemljo.
Gradnja nasipov preprečuje večje [toplave, ki jih je na Barju nič koliko. Kako potrebna je gradnja nasipov, kaže ugotovitev, da bo nasip, (ki lx> v tem času visok 2 m, visok čez sto let le še 1 m, kar bi še vedno bilo dovolj za obrambo pred poplavami.
Poglejmo še, kje bodo ti nasipi. Po besedah inž. Kerina od Špice do Farjevca ne bo nasipov, zalo pa hodo povečali profil Ljubljanico tako. da bo lahko prevajala vse visoke vode pred poplavami. X mestno Ljubljanico bo usmerjen Mali 'graben,' ki se bo izlival med Špico in Prulskim mostom. Po tej zamisli vodnogospodarske ureditve Barja bo nad novim v tokom Malega gradita zapornica, ki bo razporejala vodo med Gruberjevim kanalom in med mestno Ljubljanico. Vse kažei da struga Ljubljanice med Iško in mostom na cesti Vrhnika-Verd bržčas ne bo doživela sprememb, vendar pa bodo z dna struge odstranili vodne grebene, s tem pa tudi bistveno zmJmjšali profil.
ZABELEŽILI SMO NA SIMPOZIJU
Odpet® apeaS^an^e inae&tilac^a
Na dvodnevnem simpoziju o Ljubljanskem Barju se je zvrstilo 19 referatov in korefera-tov. ki so jih udeležencem posredovali nekateri naši vidni znanstveni delavci, med drugimi je jtosegcl v razpravo tudi akademik dr. Anton Melik.
\ razpravi se je najprej oglasil inž. Davorin Burja, ki je načel pereče vprašanje urejevanja hudournikov in poplav, ki so bile največje po letu 1850 in je oh tem bilo prav pred tridesetimi leti tudi najbolj ..mokro1' leto, ki smo jih kdajkoli zaznamovali na barjanskem območju. Tone Jarc je govoril o še vedno neraziskanem Barju kot izključno kmetijskem področju, Ciril Stanič [ta je izrazil bojazen, da bi bili nasipi na šotnih tleh dovolj trdni za vse obremenitve, ki jim grozijo pri njihovi zavarovalni funkciji. Alojz Kušar, kmetovalec z Barja se je zadržal dalj časa ob izkušnjah, ki opozarjajo na to, da bo treba na Barju uveljaviti predvsem tisto kmetijsko zvrst, ki bo naj-rcntabilnejša ob upoštevanju vseh dosedanjih poskusov in njihovih rezultatov. Univ. prof. dr. Anton Melik se je omejil zgolj na perspektivo Barja, ki bi jo veljalo upoštevati vsaj za 100 let, inž. Miha Ogorevc pa je orisal izredno zanimivo področje Barja s hortikulturnih vidikov.
Med referenti so bili zadnji dan simpozija še: doc. prof. Ciril Šlebinger. dr. Avguštin Lah, inž. Dušan Stepančič, inž. Viktor Herman, inž. Marko Pleško. inž. Živko Košir. inž. Janez Goršič in Milan Osojnik.
Prvi je ta dan posegel v razpravo Janez Čuden z Vrhnike, ki je govoril o težkem stu-nju na Barju, o katerem bi bilo treba raz-mislili o njegovi ureditvi z vso zavzetostjo, o
potrebah vedno večjega raziskovalnega dela pa je opozoril v svoji razpravi Andrej Petelin, medtem ko je Frane Martine poudaril, da bo treba za tako obsežno investicijo, kot jo predstavlja ekonomska in gospodarska ureditev Barja, zainteresirati vse odgovorne činitelje in jasno opredeliti, kdo nuj ho pri ureditvi nosilec investicijskih vlaganj. Pri tej akciji je torej treba nastopiti z enotnim programom, ker bi vsaka razdrobljenost pomenila tudi drobitev sredstev. Slavko Zule je opozoril na čimprejšnji* melioracijo barjanskih zemljišč, saj se ob uresničitvi te zamisli uresničujejo slej ko prej tudi nekateri odločilni življenjski pokazatelji — porast standarda, rast gospodarskega potenciala in s tem neposredno dviganje osebnih dohodkov nasploh. Inž. Albin Stritar je govoril o dolgotrajnih fazah eksperimentalnega dela, predvsem pri pedološkem raziskavanju Ljubljanskega Barja.
,.Ko govorimo o pridobivanju iu usposabljanju kmetijskih površin, ki bi jih dosegli z melioracijo Barja, sc nam nehote vsiljuje misel," je rekel v svoji razpravi Marijan Virant, „kaj ho na teh površinah." To vprašanje zanima našega barjanskega kmetovalca kot tudi kmetijske organizacije. Vendar je eno, da investitorja za tako obsežno in odgovorno delo pri ekonomski in gospodarski ureditvi Barja, ne iščimo v kmetijskih organizacijah. Te besede pa so le še enkratno potrdilo temu, da je investicija urejevanja barjanskih površin dolgoročnega značaja in s tem prav gotovo ne moremo obremenjevati kmetijskih organizacij, ki stežka zmorejo kriti vse stroške že pri svojih proizvodnih nalogah.
\ času simpozija je bila v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani odprta razstava • Ljubljanskem barju, ki je obiskovalcem predstavila 200-Ictne napore in prizadevanja !,r* osušilvi barja ob razsežnosti skoraj Ki.(MM) ha zemlje
OB ROB REVIJI NAŠIH IGRALSKIH DRUŽIN
BiH ali ne biH, to zdaj ni
vprašanje
Na gnilih deskah in na pol podrtih odrih -v starih prosvetnih domovih, kot je zapisal to nekdo v tretji številki našegh lista in hotel s to žlahtno pesniško prispodobo ovrednotiti sedanje kulturno življenje .izven mestnega predela naše občine, je bila od 13. marca do 19. aprila tretja občinska revija dramskih skupin. Na reviji je sodelovalo devet igralskih družin naših kulturnosumetniških in prosvetnih društev, ki so prikazale devet del od štirinajstih, ki so jih naštudirale v tej sezoni. Revijske predstave si je ogledalo okrog dva tisoč gledalcev na Igu, na Turjaku, v .Podpeči in v Horjulu.
Na letošnji dramski reviji so nastopila nekatera društva, ki jili doslej še nismo videli tna revijah: Ig, Škofljica in Šentjošt-Butan jeva. Med devetimi deli so bile štiri domače stvaritve. dve deli sta bili prevedeni iz francoske, ■sive iz ameriške književnosti, eno delo pa je
.dramatizacija ruske novele.
Med našimi gledališčniki ne zmanjka dobre volje In delovne vneme
Revijo dramskih skupin je začela igralska ^družina KUD Škofljica, ki je na Igu prikazala Pipanovo ljudsko igro ..Dekle iz Trente". Igra, “nastala po drugi vojni, ima nekoliko !>oIj *apletej» koncept kot smo ga vajeni pri tej ■Vrsti dramskih del. Revščina trentarskih gora on dolin, ljubezen do rodne zemlje, čeprav še •iako liome in skope, sovraštvo, izprienost vsake vrst«', moralni pailec in očiščenje, zapleteno 'ljubezensko navzkrižje :— vse lo se dogaja pred nami. V celoti je dala igra, morda tudi Zavoljo dobre izvedl>e, prijetno podobo in — «ndi tega ne kaže prezreti — občinstvo jo je Ugodno sprejelo.
■ S Špicarjevim „SvojegIavčkom“ so sc predstavili na Turjaku igralci KUD Ig. Lahkotna spevoigra, ki ne zastavlja, niti rešuje toohenih problemov, ima le to prednost, da bi *ahava[a ljudi, in v tem je s prizadevnimi 'Sionskimi igralci tudi uspela.
• KUD „Zadrugar“ iz Notranjih goric pa ree je lotilo sodobnega francoskega avtorja ouilha, ki je z novo varianto na staro temo v komediji ^Cecilija ali šola za očete" še cn-ra! povedal, da hodi ljubezen svoja pota in ® ne zaleže, če ji postavljamo še tako hude '°vir<‘- S tem delom so mladi goriški igralci "*ULsl»I*iB v Podpeči.
Igralski jubilej Mira Peljhana
• KUD ,,Do lomiti" z Dobrove sega pre«l-^**n po delih domačih avtorjev. Temu načelu niso	izneverili	tudi letos, ko so nam	v
julu	prikazali	Cankarjevega „Kralja	na
je	Skrbno	in solidno naštudirano delo
, Postavilo našega vrhunskega ustvarjalca v . stojni	oblila. S	tem delom je režiser	iu
^pah-o Min, Peljhan v naslovni vlogi slavil ' tnieo umetniškega delovanja, kar je med amaterji redek primer.
j v *	rach-Moorovo komedijo .„Cvctje hva-
j"1® Sklanjamo" je v Podpeči uprizorila |.r«mska skupina »Svobode" z Brda pri Ljuh-Osnovni motiv — naivni hipohonder, ki . .c v kude škripec in težave in sc že celo avlja od življenja — sicer ni nov, deluje a “Vez,; v sodobnem okolju in v dobri izvedbi. ^	* Prosvetno društvo iz Horjula sc je že
Drof!' zaf)ovrstj° k>tilo težkega, zahtevnega in eniškega a<‘la- Tokrat so segli po Hans-^rryjevi drami »Grozdna jagoda v soncu". V Pfedju jc chicaška črnska družina, bila bi pa * o katerakoli družina kjerkoli na svetu, saj nadih rasne diskriminacije, ki dogajanje > o zapleta, sila diskreten in ne posebno •■.mn-j,. Prc(1 nami pa 8toji človekovo hre-I>0 VZI,0,,U iz blatnc vsakdanjosti, zga-»e ,Jr S1VC’.brcz izhoda in brez upa. Človek
* oLlr,, V"taja’ .I,a<ila’ A Sk'd"j^ lc "ajde pot > tesno in ozko sicer, a vendar   k
soncu. Vigran horjulski ansambel je težavno nalogo uspešno opravil in dosegel, da so bila »Grozdna jagoda v soncu" enkratno doživetje.
• Naša zgodovina, enkrat izjemoma puntarska, je zaživela na horjulskem odru v Medvedovi tragediji »Za pravdo in srce", ki so jo prikazali člani igralske skupine KUD Šent-
Ob tej reviji, ki ni sama sebi namen, temveč želi. vzpodbuditi, mobilizirati igralske amaterje, jim dati poseben, konkreten cilj, jih usmerjali k, čim večji kvaliteti izvajanja ih k čim bolj kvalitetnemu izboru del, smo lahko ugotovili, da se je zvišalo število aktivnih igralskih skupin v občini in da se je znatno povečalo tudi prizadevanje, da gvignemo kvaliteto izvajanja na čim višjo raven. Potemtakem je umljivo, da morajo biti pri ocenjevanju merila relativpa. .upoštevajoč, «ia gre za amaterje in ne za poklicne gledališčniki.
Revija je tudi pokazala, da je med našimi občani veliko zanimanje za dramatiko, saj so bile revijske predstave skoraj vedno v nabito polnih dvoranah. In marsikje je bila predstava kulturni dogodek kraja.
•	Videli smo, da imamo v naših dramskih
•	družinah vrsto talentiranih igralcev, dobrih
•	režiserjev in sposobnih (er požrtvovalnih or-
•	ganizntorjev. In da inarsikoil ni vprašanje
•	dobili mlade ljudi, ki hočejo igrati. Pogled
•	na zbor igralcev vseh nastopajočih skupin na
•	svečanem zaključku dramske revije nas je
•	zalo prepričal, da igralski amaterizem pri
•	nas zdaj ni več vprašanje. Vprašanje je le.
I rizor iz M o n vau \ o ve »Igre ljubezni in naključja" v izvedbi dramske skupine KUD »France Prešeren" iz Trnovega
jošt-Butanjeva. Dve osrednji temi, boj za »staro pravdo" in ljubezen med kmetiškim dekletom in grajskim mladeničem, sta že v bistvu nujno tragični in brezupni: To nam je pokazalo tudi delo, ki so ga igralci iz Šentjošta še prav naturalistično podkrepili s pravimi plamenicami, s pravim prekopavanjem kamenja, ki naj bi skrivalo zaklad ih s plugom, ki ga vleče grajska gospa čez oder. Priznati je treba igralcem iz Šentjošta, da so pokazali vsaj toliko poguma kot puntarski kmetje, ko so se lotili tako obširnega in zahtevnega dela in — uspeli.
•	Na turjaškem odru so igralci KUD »France Prešeren" iz Trnovega v blestečem slogu prikazali francoskega klasika Marivauxa, ki nam je sicer s svojo komedijo »Igra Iju-bczaii in naključja" ne pove ničesar novega, kar že ne bi vedeli, a pove nam to na klasičen način, da se nam zdi vse, kar vidimo, novo. Tej klasiki so uspeli »lati igralci iz Trnovega enakovredno igro, tako da je bila predstava veliko doživetje.
•	Dramsko revijo je zaključilo KUD Barje, ki je v domači dvorani prikazalo Kreftovo »Balado o poročniku in Marjutki", tragičen stik dveh razredov, dveh svetov, ki so v dra-matičnih okoliščinah za nekaj dni zelo zbližata, zato, da se potem dokončno tragično ločita.
Izkušnje, ki jih ne kaže prezreti
Z »Balado o poročniku in Marjutki" sc jc končala tretja občinska revija dramskih skupin. Konačala se je s tragičnim propadom dveh, ki sta hotela živeti, vendar vsak na svoj način. Jc v tem simbolika naše revije? Je v tem simbolika našega igralskega amaterizmu?
•	Mislimo, da ne. Dejstva nas prepričujejo, da ne. Nasprotno.
ali ga bomo mogli in boleli iskreno in učinkovito podpreti, da hi bili dosežki še bolj enakovredni vsem prizadevanjem in vsem naporom.
Boris Makovce
fptifr&dnjič: (Bcesaaiea, O^nan^e in c^o tcan^e qo žice
UGOTOVITVE
Zaskrbljujoči
odmevi
Na voljo nam je analiza o zaposlovanju sezonske delovne sile, ki pa je vse prej kot spodbudna. Ugotovitve kažejo, da se do danes nismo uredili vprašanja zaposlitve sezonske delovne sile, še toliko b§lj pa pogrešamo v analizi besedo, ki naj stvarno govori o družabnem življenju naših sezonskili delavcev, njihovi zdravi sproščenosti po delu in prijetnejšem okolju. torej o vsem tistem, o katerem toliko govorimo, vendar ostaja (vsaj za zdaj) še vse pri praznih besedah. Sicer pa naj spregovore o tem sama dejstva:
•	nastanitev sezonskili delavcev je zelo slalio urejena, saj prebivajo delavci prenekaterikrat v barakah, za silo urejenih hlevih ali pa v nedograjenih objektih na svc^i gradbiščih.
•	kjer ni večjih delovnih skupin, je prehrana pomanjkljiva, delavci pa si če,-stokrat iš«'ejo zajetnejši grižljaj pri sor sednji hiši, kjer je seveda tp na voljo.
•	kuhinje jti stanovanjski prostori so veči del neurejeni, zanemarjeni, razbiti, v njih ne najdemo osnovnih sanitarnih naprav.
•	kje je zdravo, sproščeno razvedrilo sezonskih delavcev, ko nimajo na voljo niti najosnovnejših sredstei za rekreacijo. še manj pa primerne prostore.
•	o strokovnem izobraževanju sezonskih delavcev ta čas ne moremo govoriti; saj gledajo podjetja bolj ali manj pri tem le na svoje potrebe, |)ozabljajo pa na življenjsko nujnost vedno večjega strokovnega izpopolnjevanja.
•	problemov je gotovo za zvrhan koš. Vse od skromnega števila sezonske delovne sile. ki sodeluje v organih samoupravljanja, do neorganiziranega uprav-Ua11 ja vr naseljih in obratih družbene prehrane.
•	odnos gospodarskih organizacij do sezonskih delavcev je potemtakem enak odnosu sezonskih delavcev do delovne organizacije, njenih sredstev, učinku kvalitete opravljenih storitev. In ali ti odnosi ne spominjajo na klasične oblike mezdnih odnosov?
•	Med našimi delovnimi organizacijami, ki jih čakajo resne in odgovorne naloge pri vsakdanjih vprašanjih in pri problemih sezonske delovne sile, so med drugimi:
•	Gradbeno podjetje »Tehnograd",
•	Kmetijsko posestvo Barje,
•	Kmetijski zadrugi Ig in Dobrova,
•	Ljubljanske opekarne,
•	Biro za gozdno načrtovanje in
•	Komunalno podjetje Vič.
Za okroglo mizo našega uredništva ob razgovoru ..Naši kraji — naši ljudje"
v Velikih Laščah
NAS OBISK V HORJULU
Skrbi, ki se ustavljajo vselej
ob cesti
Zc nič kolikokrat, ko jc beseda nanesla na tisto nesrečno cesto, ki sc od Dobrove na levo stran zareže med bližnje vasi in se ustavi v Horjulu, je ostalo še do danes pri istem.
„Le kdo bi danes obljubil takšno investicijo (n nam le enkrat popravil cesto?“, sc danes •prašujejo Horjulci, ki jim njihova najbolj boleča rana gotovo ni tako odveč, da bi jo pustili kar ob strani. Malce neprijetno je člo-
Pavlc Zdešar
veku, ko beseda zadene najpoprej cesto, vendar je res, da brez nje tudi med Horjulci, ki že leto za letom čakajo na najbolj usodno rešitev, ne gre.
In čeprav je bilo za dober konec luknjave ceste, ki je edina prometna žila med Dobrovo tn Horjulom, še toliko bolj pa edina [>ot, ki lahko ljudi iz teh krajev prijveljc do Ljubljane, prelitega že kar precej črnila, vse kaže, da tega problema bržčas še ne bomo rešili v bližnji prihodnosti. Cesta je torej problem, ki je Horjulcem vrezala globoke žile, ob njej pa neštetokrat, ko jc treba zagrabiti za delo, kar zmanjka volje in razi>oloženja. Ljudje, ki so že leta nazaj upali, da bodo le prišli na zeleno vejo, so obupali in res jc temu, da jih je le stežka pridobiti za vsakršno delo, ki gre v prid le njim.
Vendar pa je tudi res, da cesta še vseeno ni vse, kar bi veljalo povedati o tem kraju. In ko sc beseda odtuji vsaj za čas od ceste, ki bo ostala v spominu še poznejšim rodovom, je problemov, načrtov, želja še toliko, da bi s pisano besedo le težko [jovedali vse, kar je danes in bo verjetno tudi jutri, ostalo med neodložljivimi skrbmi, ki jih ne zmanjka kar tako čez noč.
Razvoj gre hitro pot, vendar...
Marsikaj jc novega v Horjulu. Industrijski polet je prinesel v te kraje novo življenje, ki ob zajetnejšem grižljaju odmerja veliko skrb človeku, ki je vse do danes, sklonjen ob krpici zemlje, puščal vse svoje moči. Razvoj gre svojo pot in njemu se piso mogli upreti niti Horjulci. Kmečkih domačij pod prisojnimi rebri je vedno manj; mladi ljudje odhajajo z domov v dolino in le kdo bo priskočil na pomoč ostarelim kmetom, ki so ostali brez moči. To jc danes vprašanje, ki ga ne kaže odložiti do jutri. Sicer pa ni v horjulskem kmetij st™ vse tako,
da bi o njem lahko govorili le s pohvalnimi besedami. Stalež plemenske živine se zmanjšuje iz leta v leto, kmet jui si prizadeva, da bi vzredil čim več živine. Vendar, kako V Na kakšen način ?
Kaj bo jutri z našim kmetom?
Prav to vprašanje zadene bržčas vse tiste, Id se še danes ubadajo v hribovskih vaseh s pedjo zemlje, in ob njej čakajo svojo usodo. Arondacija kmetijskih površin je zajela precejšnji del horjulskih kmetov in prav bi bilo, da bi že danes vedeli, kaj bo jutri z njimi, saj ostajajo domačije ob strmih rebrih prepuščene same sebi, mladi pa odhajajo v dolino za boljšim zaslužkom, ki ga doslej niso ]>oznali. Ni malo takih, ki zapuščajo svoje domove in odhajajo v dolino, kjer se je razcvetela industrija. Vendar bi jim delali krivico, če bi videli le to stran njihovega vsakdanjega življenja. Morda je druga, za njih še toliko pomembnejša od prve. Kmetijska zadruga z Dobrove sploh ne skrbi za sodelovanje s kmeti in se ukvarja zgolj le s trgovino, za kmetijstvo pa še nima dovolj posluha. In kje so torej odnosi, ko je •brat v Horjulu ostal brez domačih strokovnjakov, kader odhaja drugam, skromni zaslužki pa kažejo še na neurejene odnose, ki jih bo treba v horjulskem kmetijstvu bržčas reševati z odločnimi koraki.
Turizmu vrata še vedno zaprta
Ob vseh problemih, ki so domala dan za dnevom večji, pa Horjulci mislijo tudi na turizem. Kako tudi ne, saj imajo takšne pogoje, da jim lahko zavidajo celo sosedje z Dobrove in Polhovega Gradca, ki so lani s Črnim vrhom odprli novo stran v našem turističnem razvoju. Precej je krajev v tej dolini in osojnih rebrih, ki bi jih lahko približali našim ljudem. Koreno, Somotorica, Trije kralji z edinstvenim jezerom, tik jKtd vrhom, pa Šentjošt in mnogi diugi kraji, bi bržčas že v naj-bližnji prihodnosti odprli okno v turistični svet tudi temu, za nas še do danes tako od-
Rado Šturm, upravitelj osnovne šole v Horjulu: „Ko smo uvideli, da ni izhoda iz hude situacije, saj je več kot potrebna gradnja nove šole, so nam dejali, da naj le potrpimo."
maknjenemu svetu. Pa vendar s tem še nismo povedali vsega. Še |K>prej bo treba izdelati urbanistični načrt, na katerega čakajo Horjulci že skoraj pet let, pa se še vendar ne morejo odločiti za gradnje, ki so prizadejale kraju ob jKimanjkunju domačih strokovnjakov in ljudi, ki bi se radi zaposlili v industriji, že nič koliko skrbi.
Ce bo temu res tako, bodo že v nekaj Jetih začeli tudli v Horjulu z gradnjo nove šole, saj je staro šolsko poslopje že doslužilo času, ki je prerasel vedno večje potrebe. Danes se šolarji stiskajo kar v treh vaških hišah, nekaj
•	Malce nenavaden naslov, kajne Lašča-
•	ni. — Naj vam takoj odkrijemo res-
•	nico. — Mislimo, namreč na vse tiste
•	probleme, ki sc vlečejo iz leta v leto
•	in kot bi se zgodilo to včeraj, ostajajo
•	še danes. — Asfaltni trak je prehitel
•	ljudi, ki iščejo najboljših rešitev in
•	izhoda iz neprijetne zagate, ki sta jo
•	prinesla čas in človek. — Od krajevnih
•	potov do treznejše presoje pri organi-
•	zirani skrbi za razvoj turizma gre
•	sklenjena veriga problemov, s katerimi
•	se bodo morali I^aščani spoprijeti že
•	danes in ne odlašati do jutri!
Anton Somrak: ,,Cc hi le imeli stanovanja bi uredili marsikaj, kar nas še žuli — zdravstveno službo, kadrovsko vprašanje na naši šoli in še mnogo drugega."
Ko je lansko jesen asfaltni trak prinesel v te kraje novo življenje, je kazalo, da so se, Laščani predramili iz spanja. Bolje rečeno: iz negotovosti, ki jih je obdajala vsa leta. ko so željno pričakovali novo cesto.
„Ko bo cesta nared, bomo tudi mi pljunili v roko!" je bilo slišati iz vseh krajev, od koder sc je razlegal glas vzradoščenega zadovoljstva, ki mu tiste čase, ko se je lenobni jesenski naravi pridružila še nova. asfaltna cesta prek Pijave gorice do Turjaka in šc dlje do Lašč pa se naprej de najbližjega soseda, ki se pri Ortneku poslavlja od svojih spremljevalcev. Cesta jih jc pustila torej ob strani in danes si Laščani belijo glave, kje bi veljalo prijeti za delo, da bi lahko že danes, če ne pa že vsaj jutri, sprejeli medse prve turiste, ki so jim zdaj ti kraji še toliko bolj pri srcu. Vendar pa je to le ena stran, ki ji krojijo usodo problemi. Kakšna pa je druga stran'č
pa jih je celo pod streho v gasilskem domu. In če smo že pri tej stiski, naj velja beseda še neurejeni zdravstveni službi, uslužuostni jobrti, ki je v kraju skoraj že izumrla, pa še vedno večji [votrelii za vzgojnovarstveno ustanovo in boljši preskrbi, ki hi jo bržkone uredili s celodnevnim |>oslov atijem domače trgovine in navsezadnje tudi o družbenem središču, o tistem kulturnem žarišču, ki hi lahke* ustvaril med Horjulci židano voljo in v nmo-gočem prispeval k zdravemu in sproščenemt* družalmemu življenju, o katerem vse do danes-v teh krajih še ni bilo pravih besed.
Tri krajevne skupnosli
Ko so sc Laščani sporazumeli s sosedi s* Turjaka in bližnjega lloba, da Iki kar najboljer čc ostanejo kot doslej vse tri krajevne skupnosti, so se znašli v neprijetni zagati.
„Cc smo že uredili vodovod in v štirih* letih zgradili šc nekatere nove, bomo morali urediti že enkrat tudi vodovod v Malih Laščah^ za tistih nekaj hiš, ki šc danes nimajo pitncr votle," pravijo Laščani, ko beseda nanese n»-skrbi. ki jih ta čas najliolj tarejo.
„Veliko je bilo storjenega,’4 dodajo La--ščani, ..saj tudi vodovodi, ki smo jih zgradili* v Robu iti na Turjaku, niso bili kar tako* od muh.44
V Robu, kjer popotnik našteje danes osemindvajset hišnih številk in na drugem koncu,, na Turjaku, že teče voda. Do Malih Lašč p®1 bo treba |>oldnig kilometer v dolino [Kslaljšati vodovodno omrežje iz Lašč in ga priključiti za1 tistih nekaj odmaknjenih domačij, ki so še4 danes brez pitne vode.
No, vendar so Laščani že tešili nekaj problemov, ki so navezani na preskrl«) z vodo,, ostalo pa je še precej drugih, I,i jih Ih> treba) prav tako spraviti z dnevnega reda. Med skoraj 8)! naselji, ki se jmi dolgem in počez zajedajo med bližnje vršace in stiskajo v kraške doline jc še veliko takih, ki so docela odrezana* od sveta. Krajevna |Kita so zanemarjena ali p® jih sploh ni, no, in tako si ljudje iz Rut, tudi iz Krvttve peči in šc mnogih drugih krajev, jeseni nakupijo najnujnejših živil in čez-zimo [Kičakajo do spomladi, ko se sneg stop* in s culo v roki uberejo sjict pot pod nogc in v dolino. Ljudje okrog Javorja, Čateža,-Škamovca, Praznikov, Malega Ločnika in ^ mnogih drugih krajev so se danes že sprijaznil* z usodo, da bi sploh kdaj prišli do svoj***' krajevnih ]>oti, ki jih ločujejo od ostalih pr®4' metnih zvez v dolini.
Alojz Piirkul: „Prcccj se prizadevamo, vrnil-1* vsega sami ne zmoremo. Veliko je tega, kar se morali napraviti, vendar pa nimamo ,,>l'l‘^ denarja, da hi lahko ustregli vsem željllI,,‘
POKRAMLJALI SMO MED LAŠČANI
Kot bi se zgodilo včeraj
ANDREJ BOLTEŽAR V NAŠEM UREDNIŠTVU
Nedosegljiva norma za pot v deželo vzhajajočega sonca
•	Spomini h saharskih peščin, ki zlepa ne ostajajo skriti le v kolesarskih analih. —
•	V peklenskem tempu ob sončni pripeki 40° C — 1800 km dolua tekmovalna proga
•	od Oizcrte do Tunisa. — Nesrečna VII. etapa, ki je botrovala najtežjim trenutkom
•	na poli skozi Saharo. — Življenjska želja: sodelovati na olimpijskih igrah v deželi
•	vzhajajočega sonca. — Kje so meje človekove zmogljivosti — ali nedosegljiva nor-
•	nia za nastop v Tokiu.
Ko smo konec lanskega leta izbirali najboljšega športnika naše občine, nam prav gotovo odločitev ni bila težka. V zadnjih letih je ime Andreja Boltcžarja, še do pred kratkim anolčcčega vaškega ^kratkohlačnika" iz Črne Vasi, preplavilo stolpce športnih rubrik domala vseh evropskih časopisnih agencij in listov. ■Odločitev tako ni bila težka in Andrej Boltcžar, tako prijeten sobesednik, ko steče beseda o •tjegovem najljubšem tekmovalnem športu, da je le kaj, je ostal za leto dni na vrhu naših
Jpo£&kg

^najboljših Sjioitnikov, ki so lani navduševali -arene od avstrijskega Spittala do Kairu na Vroči afriški celini.
Letošnja pomlad je še odeta v mrzlo beograjsko jutro, vodila na daljno |>ot naše najboljše kolesarje. Prvič v novi sezoni je čakala Boltcžarja huda preizkušnja, ki se na 1800 km "dolgi transverzali izvije fantom na „jeklenih Konjičkih" s prcnekatero ukano. Najprej je bilo treba videti, kaj ee utegne pripetiti že takoj na startu, ko se je iz Bizerte prvič ■°dlcpila z vroče asfaltne prevleke karavana ttajboljšili evropskih kolesarjev— amaterjev.
•	Kakšni so bili tvoji prvi vtisi, ko ste zapustili mrzlo beograjsko jutro In se kar na tepeni znašli v neznosni tropski vročini v Tunisu?
— Vse več kot prijetni. Ce le pomislim, ■^da smo bili v Beogradu, ko smo odhajali še na Bnegu in smo se nekaj ur kasneje znašli na tropski vročini, me še danes obdajajo neprijetni občutki. Predvsem pa so klimatske sprc-•ttembe mnogo l>olj kot ostale, vplivale na nas, -Jugoslovane.
•	Kako je dočakala Bizerta start I. etape “dirke okoli Tunisa?
— Dirka, ki je imela letošnjo pomlad Jubilejno obeležje, je vzbudila j>o vsej deželi
‘kdee je lokio, dežela vzhajajočega ^	* *lt rretočih gajev,“ morda modruje prav
“ trenutku Andrej Boltežar, naš najboljši kolesar v minuli sezoni.
Le še nekaj metrov do cilja... Boltcžar z zadnjimi močmi premaguje oviro za oviro, ki ga še loči do vrha na Vršiču.
precejšnje zanimanje, saj je na njej nastopilo kar 18 nacionalnih ekip z več kot sto kolesarji. Veliko pomembnost pa so dirki pripisovali tudi v tamkajšnjih političnih krogih, saj je bil predsednik llabib Borgii a celo pokrovitelj prve letošnje mednarodne kolesarske preizkušnje.
Žalost med saharskimi peščinami
•	Potemtakem je bilo za dirko zares enkratno zanimanje. Zanimajo nas prve etape? Kako so se odvijale za nas, Jugoslovane?
— Moram priznati, precej usodno in nesrečno. Na cilj v Tunisu sem privozil kot edini Jugoslovan in osvojil deveto mesto, kar je nedvomno solidna uvrstitev, če upoštevamo ob tem, da me je v VII. etapi doletela huda nesreča, ki mi je dobesedno iztrgala iz rok ce|o mesto med najboljšo peterico, ki je tekmovala po cestah Tunisa. Vsi ostali so odstopili in tako sem ostal v tolažbo vsem le jaz; nisem se preveč veselil pojmlne kapitulacije svojih tovarišev med dirko.
•	Nemara zdaj še beseda, dve o VII. etapi, kjer si doživel najtežje trenutke?
— Na najdajši etapi, dolgi 240 km, ki nas je vodila skozi Saharo, sem se odlepil s prvo skupino, ki je imela takrat že 15 minut naskoka pred zasledovalci v drugi skupini. Vendar pa me je ob prijetnem občutku, ko sem v tej etapi |>ostavil skoraj že vse na kocko za cim boljšo uvrstitev v finišu, doletela nesreča.
Doživel sem okvaro na kolesu, vendar pa pomoči ni bilo od nikoder. Tako sem počakal skupino zasledovalcev in prišel na cilj z zaostankom 20 minut, kar pa je bilo odločilno pri generalni razvrstitvi.
•	Vrnimo sc zdaj za hip drugam. Kje te je do danes vodila pot med kolesarskimi karavanami najboljših svetovnih kolesarjev — amaterjev?
— Po vsej Evropi, po severni Afriki in po Kanadi.
•	Še dežela in mesto, ki sta sc ti na tvojem kolesarskem „globusu“ najbolj vtisnili v spomin?
— Moram priznati, da je to Švica z Bernom.
•	Kako bi se odločil za najboljšo šestorico domačih kolesarjev?
— Škerlj, Šantavec, Valenčič, Roner, Ukmar m Boltežar.
•	Na .,Dirki miru“ te čaka spet huda preizkušnja. Nam lahko torej poveš nekaj več o letošnjem, tokrat že petem nastopu na cestah Poljske, ČSSR in Vzhodne Nemčije?
— Pred štirimi leti sem zasedel 52. mesto, leta 1961 sem bil 48., pred dvema letoma sem odstopil, lani pa sem se prebil na 21. mesto. Kako bo letos, ne vem. Morda o tem kaj več, ko se vrnem.
•	Do olimpijskih iger nas loči Ic še pet mesecev. Kakšni so upi izbrane jugoslovanske
vrste, ki sc bo udeležila elitne svetovne predstave v znamenju petih olimpijskih krogov?
— Najprej nas čaka norma, ki jo moramo izpolniti za nastop na olimpijskih igrali v Tokiu. Na svetovnem prvenstvu v Cliamonixu bo treba v ekipni uvrstitvi osvojiti vsaj tretje mesto, če bomo želeli potovati v „deželo vzhajajočega sonca". Da pa je norma jugoslovanskih kolesarjev — olimpijskih kandidatov daleč najtežja, o tem kajpada ne bomo zgubljali besed.
• Tvoja tiajvečja želja je torej — potovati v deželo cvetočih gajev in le enkrat doživeti nepozabno olimpijsko obličje?
— Res je. Moja življenjska želja je obenem tudi najveeja želja, ki me je kdajkoli spremljala med kolesarsko karavano po cestah Evrope, Afrike in daljne Kanade. Udeležiti se in nastopiti v olimpijskem avditoriju je želja slehernega izmed nas. Zelja, ki med nami amaterji ne pozna meja, čeprav so meje pre-nekaterikrat v odločilnih športnih dosežkih, ki krojijo usodo, pa spet radost, veselje in tudi zadovoljstvo.
•	Srečno, Andrej! Srečno tudi v letošnjem
•	olimpijskem letu. In srečno vožnjo po vseh
•	cestah, koder te bo vodila pot med tvojimi
•	kolesarskimi tovariši.
Ivan Virnik
Albin Lenaršič
Še do lani, ko se je pravzaprav šele razvnela ideja za ustanovitev krajevnega športnega društva, so učenci osnovne šole v Velikih Laščah sklenili, da se združijo v domačem šport-
portreti
nem aktivu. Tej zamisli pa je v največji meri prispevalo tudi nadvse prizadevno in vsestransko požrtvovalno delo Albina Lenaršiča, učitelja telesne vzgoje na osnovni šoli v Velikih Laščah in mentorja organiziranega športnega življenja. Vsej tej prizadevnosti pa je v nemajhni meri bot rova 1 o tudi zaupanje osrednje občinske zveze za telesno vzgojo občine Vič-Rudnik, ki je zaupala organizacijo okrajnega zleta telesne kulture ob letošnjem dnevu mladosti prav velikolaškim športnim delavcem.
Pred dnevi so o vsem tem spregovorili tudi z Albinom Lenaršičem, vodjem šolskega športnega društva „Mokerc".
•	Kako ste prišli na misel, da ustanovite solsko športno društvo, potem, ko je skoraj že zamrlo delo TVD Partizan?
— Pred poldrugim letom smo ustanovili v Velikih Laščah šolsko športno društvo, ki ima danes v svojih vrstah okrog 90 članov. Predvsem pa smo ustanovili društvo zato, da bi lahko nudili čim več zdrave sproščenosti predvsem tistim našim učencem, ki so vsak dan navezani na |>otovanja z vlakom in jim ostane se vedno dovolj časa za razvedrilo na športnem igrišču.
•	Potemtakem je delo šolskega športnega društva omejeno le na šolsko mladino?
— To ne! Delo našega šolskega športnega društva je tesno povezano z delom š[>ortne sekcije terenskega mladinskega aktiva, ki je bil ustanovljen jeseni lanskega leta.
•	Kaj ima torej na izbiro šolska mladina pri svojem teiesnovzgojnem izživljanju?
— S skupnimi močmi smo uspeli zasilno zgraditi 30 m skakalnico in iggrišei za košarko in odbojko, letos pa se bomo lotili še dela pri obnavljanju smučarske skakalnice, tako da nas sezona bržčas ne bo prehitela ob vseh naših načrtih. Želimo si, da bi zgradili 45 m skakalnico, na otvoritveno prireditev pa hi povabili nekatere naše najboljše skakalce.
•	Slišati je bilo, da snujete tudi načrte za gradnjo plavalnega bazena?
- Res je. Tudi na gradnjo plavalnega bazena že resno mislimo. Laščani sc navdušujejo za to idejo in moram reči, da imamo na svoji strani precej privržencev, ki bi bili pri delu pripravljeni priskočiti na pomoč tudi s
svojimi močmi. Ko danes razmišljamo, kaj bi lahko jutri nudili na voljo našemu turistu, se vselej ustavljamo ob misli, da morda le ne bi bilo napak, če bi zgradili bazen, ki bi bil za razvoj rekreacijskega turizma najprimernejši na Rašici. S tem bi odprli v naših šolskih arhivih tudi novo stran — začeli bi namreč s poukom plavanja, saj vemo, da le majhno število obvalada vse plavalne prvine.
•	Res jc, da so obeti in načrti eno, sredstva,
•	ki bi veljala uresničitvi vseh teh zamisli pa
•	drugo. Človeku pa se ob tako prijetnem
•	sobesedniku, kot je prav Albin Lenaršič,
•	bržčas ponuja kar na dlani misel, da bodo
•	pridne roke mladih Laščanov kos tudi tem
•	načrtom, ki so si jih zastavili z neomejeno
•	voljo in prizadevnostjo pri delu.
(iv)
„Naša komuna", glasilo izdajateljske skupnosti lista občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Virnik, Vlado Firm, Darko Perovšek in Jože Jesih. — Glavni in odogovorni urednik Ivan Virnik. — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Trg MDB 7/1., telefon št. 20-728. — Tekoči račun pri NB Ljubljana št. 600-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev in je plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani.
Še vedno odprto vprašanje — kdaj avtobusna zveza s Trnovim?
NA VPRAŠANJA NAŠEGA UREDNIŠTVA ODGOVARJA RADO LIPICAR, DIREKTOR PODJETJA ,.LJUBLJANA-TRANSPORT“.
•	Trolejlmsno obračališče na Tržaški cesti (predstavlja /. vedno večjim cestnim prometom ozko grlo. Kdaj se nam lahko obeta ureditev obračališča oziroma postavitev novega, ki ne bi oviral naraščajočega prometa in ne okrnil dosedanjega?
— Obračališča na Tržaški cesti ne bomo preurejevali. Ko bo zgrajena nova železniška postaja Vič pri podvozu na Tržaški cesti, bomo podaljšali trolejbusno progo do nove postaje in tam uredili novo obračališče.
•	Kakšne pa so možnosti za vzpostavitev redne avtobusne zveze med mestom in Trnovim In kaj bi lahko uredili morda že prej, ko vemo, da so ceste edina ovira pri tej uresničitvi V
— Res, edina ovira, da še nismo uvedli avtobusne proge med Trnovim in mestom so slabe ceste. Geste v Trnovem so v slabem stanju in dokler ne bodo asfaltirane, ne bomo
vozili z našimi avtobusi po slabih makadamskih cestih. S tem bi uničili vozilu in ceste. Z novo progo pa bi morali povečati tudi vozni park, vsaj za šest do sedem avtobusov, ki bi bili jvotrebni za vzdrževanje nove proge.
•	Kaj vse pripravlja vaše podjetje v novi turistični sezoni na .našem območju, ko vemo, da je večji del območja naše občine turistično izredno zanimiv in privlačen?
— Za letošnjo turistično sezono nismo pripravili nič novega. Ostale so vse prejšnje turistične avtobusne proge, ki zaenkrat še zadostujejo jiotrebam.
•	Kakšne bodo v letošnji turistični sezoni avtobusne zveze z nekaterimi našimi osrednjimi turističnimi točkami — Polhovim Gradcem, Kureščkoni, Krimom in Rakitno?
— Avtobusne zveze ostanejo iste kot lansko leto. Tako no bomo uvedli nobene nove proge, razen nekaterih dodatnih voženj, ki jih bomo opravili ob praznikih, ko ho število izletnikov večje kot po navadi.
Čemu GžkG&cčne
kaciSti?
Sprejeti zakon o mestih omogoča in celo nakazuje spremembo sedanje prakse. Smo pred sprejetjem statuta mesta, zato je prav, da temeljito proučimo stališča in poiščemo najboljše rešitve. Izhodišče bi moralo hiti interes občana mesta za zadovoljitev njegovih potreb, ne pa ozkosrčni interesi in ambicije enega dela mesta na račun drugega. Posamezni odgovorni tovariši nastopajo proti prelivanju sredstev iz občine v občino, pozabljajo pa, da je prelivanje potrebno prav zato, ker nastopa močno prelivanje ob oblikovanju občinskih sredstev, če v okviru enega mesta, glede na to, kar sem povedal o normalni razporeditvi gospodarskih kapacitet, sploh lahko govorimo o prelivanju. O tem samo še to: razmere osebnega standarda na nivoju razvitega območja ne prenesejo proračunske potrošnje na nivoju zaostalega območja, kar je prinier na mestnem predelu naše občine.
(Iz govora predsednika občinske skupščine, inž. Slavka Jakofčiea, na svečani akademiji v počastitev obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda.)
08 nezadostni s8r8i za delovnega človeka-vedno več primerov fluktuacije delovne sile
Med osrednje probleme, s katerimi se je lani pa tudi že letos srečeval pid svojem delu svet za delo občinske skupščine, sodi nedvomno vedno večje gibanje delovne sile. Predvsem nastaja to gibanje kot posledica različnih osebnih dohodkov za enako ali podobno delo, spričo neurejenih delovnili pogojev, higiensko-tchnič-nega varstva na delovnih mestih pa tudi zaradi slabih internih odnosov' (zastarelih obratov, slabih delovnih ]M>gojev, nezadostni skrbi za delovnega človeka itd.).
Naj oh tem navedemo le nekaj podatjvov :
Najveeja porast fluktuaeije je po zadnjih podatkih v gradbenem podjetju „Tchnograd‘’, kjer je fluktuiralo kar 89 odstotkov delavcev, v' Ljubljanskih opekarnah 57 odstotkov, v Žičnici 56 odstotkov, v Utensiliji 40 odstotkov, v čevljarstvu Mivka 37 odstotkov itd. Najvišji odstotek osebnih dohodkov do. 25.000 izkazuje ljubljanska Utensilija, in sicer 40 odstotkov',
Ljubljanske opekarne 23 odstotkov, Tobačna tovarna pa 21 odstotkov. Najvišji porast osclj-nih dohodkov nad 60.000 izkazuje podjetje IGO, in sicer kar 45 odstotkov, za njim pa se še Žičnica z 8 odstotki ter Ljubljanske opekarne, Kovinska industrija Ig in Tehnograd a 6 odstotki. Cc torej primerjamo osebne dohodke in fluktuacijo delovne sile, ne moremo trditi, da je ta odvisna izključno od nizkih dohodkov. Podatki kažejo, da ima Tobačna tovarna precej nizko strukturo osebnih dohodkov in tudi majhno fluktuacijo delovne sile, kar govori predvsem v prid organizirani kadrovski službi v tej delovni organizaciji. Zanimiv je tudi podatek, da imata čevljarstva Mivka in Rožnik približno enake delovne in plačilne pogoje, vendar, je fluktuucija delovna sile v Rožniku za 20 o/o večja kot v Mivki.
Predvsem bo treba pri reševanju teh problemov upoštevati, da kadrovske služlie pri od|H>vedovanju delovnih razmerij proučijo vzroke odhajanja in vse morebitne nepravilnosti pri odpravljanju delovne sile. V pravilnikih o delitvi osebnega dohodka bodo morala gospodarske organizacije stimulativno nagrajevati zaposleno delovno silo, predvsem na njihovo stalnost v organizaciji, izboljšati pa bo* treba predvsem delovne pogoje v zastarelih*1 obratih, kjer so ta vprašanja domala na dnevnem redu.
SLektt&pcGfiekl
najboLjSi
Na tekmovanju sindikalnih podružnic naše občine v počastitev letošnjega' občinskega praznika — 27. aprila -J~ so se najbolj odrezali tekmovalci Elek-troprojekta, ki iso osvojili dve prvi' mesti; pic uran j uspešni pa niso bili tudi športniki iz Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, ki so zmagali v tekmovanju odbojkarskih ekip iti V nastopu najboljših ženskih namiznoteniških moštev.
Rezultati:	kegljanje EIcktra pri
Upravi ELES 381 kegljev, Zavod z»' avtomatizacijo 363, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 340 in Zavod z®' avtomatizacijo 282 kegljev.
Odbojka: TSS : ZZA 2:0. ELES -TSŠ 2:0 in ELES : ZZA 2 :0, vrstm* red: ELES, TSS in ZZA.
Streljanje z zračno puško: Elektro-projekt 479 krogov, ELES 470 in To-'
Inična tovarna 43;) krogov.
Namizni tenis: moški: ELektropro-* jekt. Zavod za avtomatizacijo, Inštitut Jožef Štefan«:
Ženske: ELES I., ELES II. in p® Osnovna šola Preserje.
Šah: Inštitut „Jožel' Štefan”, Zavod za avtomatizacijo in gradben0' podjetje „Tehnograd«.
PO SLEDEH NAŠE BORBENE PRETEKLOSTI
Mladina osnovne šole na Viču je slovesna proslavila občin .ki praznik iln praznik dela / velikim pohodom in par ii za'liki ni mitingom v Podutiku. Na zaključni svečanosti, ki -n se je udeležili Uidi članica CK ZMS Poldka Plut, organizarijski sekretar OliK ZKS Darko Perovšek, sekretar ObK ZMS Marija Stanič in drogi gostje, je govoril o slavili epopeji naših narodov in ljudski rcvtdneiji, polkovnik JLA Dušan Gorkič, v kulturno-umetniškcm sp ,redu pa so še zvrstili pevci, harmonikarji, recitatorji in folklorna skupina osnovne šole z Viča.
O kanalizaciji, novi šoli, zanemarjeni Dvorski vasi in še o marsičem
Na Turjaku sc bo treba eimprej lotiti ureditve kanalizacije, ob tem pa je še vedno ostalo toliko problemov, <}a jim domačini sami verjetno ne bodo kos. Lani so porabili vsa sredstva zji ureditev pokopališča; nekateri kraji sploh niso dostopni za avtomobilski promet in nemalokrat se zgodi, da je treba kar |M>t |ki<1 noge do več kilometrov oddaljenih hribovskih vasi. Streljaj dlje si v Laščah belijo glave z mislijo, kako bi uredili lesene mostove, ki so doslužili svojemu namenu in jih bo treba eimprej zamenjati. Okrog Karlovice so ti problemi še toliko bolj boleči, v Dvorski vasi pa bi bilo treba slej ko prej urediti napajališče sredi vasi, ko se iz bližnjih hiš steka vanj vsa nesnaga, drugod pa ni vode, ki jo domačini le težko pogrešajo.
Problemov pa je še več. Od ureditve okolice Lašč pa vse tja do prepotrebne gradnje novega šolskega poslopja, mimo vedno večjih stanovanjskih problemov, do že docela zanemarjene skrbi za turistično perspektivo kraja, so vsa tista drobna, a toliko značilna vsakdanja vprašanja, s katerimi se Laščani srečujejo skoraj na vsakem koraku. Eno pa je le, da ob uspehih ne velja zanemariti vsega, kar se ponuja tako rekoč na dlani in ostati tam, kjer sc
vleče že skoraj pozabljeno veselje ob vsem, kar so do danes ustvarile pridne roke ljudi ob skrajni meji naše zahodne Dolenjske.
Bili smo v Horjulu in Velikih Laščah
Razgovora ,.Naši kraji — naši ljudje” so se v Horjulu udeležili:
Frane Leskovce i/. Šentjošta, Leopold Dolinar iz liotajnove. Janez Stanovnik iz Vrzdenca, Avgust Kančan iz Horjula, Franc Golc iz Vrzdenca, Rado Šturm in Franc Kančan iz Horjula, z njimi pa še: Janez Ravnohrib iz Zaklanea, Rajko Filipič iz Vrzdenca, Peter Raztresen, Pavle in Matevž Zdešar, Jaka Logar iz Horjula ter Valentin Gabrovšek iz Butajnovc.
V' Velikih Laščah pa so se zbrali: Milan Zevnik iz Turjaka, Jože Jamnik iz Roba ter Ivan Ilc, Alojz Purkat, Jože Kovačič, Niko Valjavec, Anton Somrak, Anton Kušlan in Albin Lenaršič.
^Jutja&ki gtad pod Stceljo