R A z s 27. 2.-2. 3. 1997 športna dvorana Marof, Ilovo mesto VšbljMil “Srečanje v nioji deželi” bo letos v Ribnici Slovenska izseljenska matica napoveduje nekaj tisoč ljudi .RIBNICA - Prireditev “Srečanje v moji deželi”, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica že Ječ kot štiri desetletja, bo letos v Ribnici. Kot sta na tiskovni konferenci prejšnji četrtek povedala Zupan ribniške občine Jože Tanko ln tajnik Slovenske izseljenske ^atice Janez Rogelj, je bila Ribnica izbrana na razpisu za orga-ttizacijo prireditve “Srečanje v tn°ji domovini”, ker ima bogato etnološko in kulturno dediščino Pa tudi znano izseljensko tradicijo- Poleg tega imajo v ribniški občini, veliko izkušenj z organizacijo velikih prireditev, saj že vrsto let uspešno prirejajo ribniški Sejem, znani pa so tudi po pust-nem karnevalu. trebanjska naiva gostuje „ Begunje na gorenj- - Galerija Avsenik z Be-?^ni na Gorenjskem vabi v petek, p* februarja, ob 18. uri na otvori-!ev Mednarodne razstave naive, ki {9 je posredovala Galerija likoven samorastnikov Trebnje. Raz-^avo bo odprl dr. Zoran Kržišnik, Pfogram, v katerem bo nastopil pester Mandolina iz Ljubljane, bo povezovala Alenka Vrabec- Levoz najveeje slovensko podjetje Na 28. mestu v srednji in vzhodni Evropi NOVO MESTO - Angleška revija Business Central Europe je objavila poseben pregled podjetij iz srednje in vzhodne Evrope, v katerem so zajeli Albanijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Makedonijo, Poljsko, Slovaško, Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Revoz in Renault sta v tem prispevku dvakrat uvrščena na prvo mesto. Revoz je na osnovi podatkov za leto 1995 s skupnim letnim prometom v vrednosti 902 milijona dolarjev največje slovensko podjetje. Na lestvici največjih 100 podjetij na tem območju pa je na 28. mestu (leta 1994 na 31-em). Pripravili so tudi posebno anketo med uglednimi direktorji podjetij in bank ter gos-, podarskimi analitiki, ki naj bi pokazala, katera podjetja so najbolj cenjena. Na podlagi te ankete so po posameznih državah dobili lestvice najboljših domačih podjetij, multinacionalk, najboljših prestrukturiranih podjetij, najboljših malih podjetij, najboljših poslovodnih kadrov ter najboljših domačih in tujih bank. Tako je po mnenju strokovnjakov Renault najboljša multinacionalna družba v Sloveniji, na drugo mesto so uvrstili Henkel, na tretje pa Siemens. Zupanova pobuda ustavnemu sodišču Poslanec LDS Ciril Pungartnik vložil pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti 40. člena statuta občine Trebnje, ki zahteva, da župan opravlja funkcijo poklicno i TREBNJE - Trebanjski župan Ciril Pungartnik je po neuradnih izjavah prvi župan, kije na ustavnem sodišču sprožil začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti statuta občine TVebnje, s pomočjo katerega so na izredni seji trebanjskega občinskega sveta svetniki SKD in SLS večinsko ugotovili, da mu je s 16. januarjem, ko je v državnem zboru v poslansko klop sedel kot nadomestni poslanec namesto dr. Janeza Drnovška, prenehal županski manadat. Pungartnik nam je že tudi predtem, ko še ni bilo ugotovljeno, da bo zasedel Drnovškov sedež, povedal, da bi rad, še naprej nepoklicno opravljal funkcijo župana, ker je tudi zato kandidiral za poslanca, da bi lahko na ta način še več postoril v prid občine. Izrazil je sicer bojazen, da utegnejo nastati težave v občinskem svetu, kjer imajo večino “pomladniki”, da pa bo spoštoval odločitev stroke, se pravi pravnikov. O tem, da bo imel težave s svetniki, se ni zmotil, še v sanjah pa se mu ni prikazovalo, da ga bodo skušali “odstopiti” na takšen način, kot smo ga podrobneje že opisali. Ustavnemu sodišču Republike Slovenije je Pugartnik predlagal, naj razveljavi del 40. člena statuta trebanjske občine, ki zahteva poklicno opravljanje funkcije župana tudi, če je župan izvoljen za poslanca. Pungartnik je predlagal' tudi, naj ustavno sodišče do svoje odločitve zadrži postopke v zvezi s prenehanjem mandata župana trebanjske občine, prav tako naj ČESTITKE DOBITNIKOM ŽUPANOVIH PRIZNANJ - Od leve proti desni so: mag. France Baraga, dr. Stane Granda, Alojz Zupančič, Janko Orač, v imenu KUD Krka pa je priznanje prejel Mitja Pelko. (Foto: L. Murn) Lansko leto v znamenju kulture Ob slovenskem kulturnem prazniku so županova priznanja prejeli: dr. Stane Granda, mag. France Baraga, Janko Orač in KUD Krka - Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra NOVO MESTO - Uidi v dolenjski prestolnici je Prešernov dan zazno-movalo veliko kulturnih prireditev, osrednja slovesnost pa je bila v soboto, 8. februarja, zvečer, ko je v športni dvorani Marof kot vsako leto nastopil in navdušil Novomeški simfonični okrkester, ki ga vodi Zdravko Hribar. Slavnostni govornik je bil podžupan Mestne občine Novo mesto Alojz Zupančič, kije podelil tudi županova priznanja. Prireditev je povezovala Jerica Pezdič. “Slovenija je med redkimi državami in narodi, ki je v svoj koledar praznovanj uvrstila tudi nacionalni kulturni praznik,” je uvodoma dejal Alojz Zupančič in spomnil, da je treba več vlagati tudi v kulturno vzgojo. Dejal je, da je Novo mesto prispevalo Neznosna lahkost obtožb Stanje demokracije v Sloveniji je v slabem stanju. To nam je s protestnega shoda pred parlamentom jezikovno nespretno, kaj šele briljantno, sporočil avtor Velikega briljantnega valčka in drugih mojstrovin Drago Jančar. Kapo dol pred njegovim novinarskim (mimogrede: bil sem v žiriji, ki mu je, oporečniku, podelila nagrado sklada Toneta Tomšiča) in pisateljskim delom, ne pa pred navijaškim političnim stališčem, ki priznava demokratičnost samo lastni politični usmeritvi. Skrb vzbujajoče je, da se je v slovenskem političnem življenju, predvsem pa v novem parlamentu, začela uveljavljati čudna manira, ki ni nikomur v čast. V razpravi o predlaganih kandidatih za novo slovensko vlado so začeli prvaki nekaterih strank zdaj, tri mesece po volitvah, govoriti o nezakonitosti, nelegitimnosti in celo nelegalnosti izvršne oblasti, ki se nam obeta. Z neverjetno lahkotnostjo in neodgovornostjo so mimogrede razveljavili volilno zakonodajo, izrekli nezaupnico volilni komisiji in preskočili ustavno sodišče, ki je edino pristojno, da kaj takega ugotovi in izreče. Tudi s “primerom Pucko ”, karkoli si že kdo misli o njem, se tako obtoževanje ne da opravičiti. Dejstvo je, da je, pravno gledano, poslanec Pucko ravnal zakonito in da bi morala tudi desnica, če bi hotela imeti vlado, pridobiti z leve strani parlamenta vsaj en glas. Ko ga je napovedovala, ga ni postavljala pod moralni vprašaj. Stanje demokracije je “v slabem stanju" predvsem zato, ker si medsebojno še vedno brezpogojno ne priznavamo nedotakljivih človekovih svoboščin vključno s političnimi. Da si nosilci različnih političnih usmeritev v tekmi za oblast ne priznavajo -kot se vedno znova kaže v besednih spopadih - ne le politične enakopravnosti temveč celo človeškega dostojanstva, to pa nas lahko skrbi. MARJAN LEGAN HALOŠKI KORANTI OBISKALI NOVO MESTO NOVO MESTO - V četrtek, 6. februarja, so se popoldne na ploščadi na Novem trgu predstavili koranti, ki so prišli iz hribovitih Haloz, iz Markovcev pri Ptuju. Ti naši izvirni pustni liki, ki so prinašalci vsega dobrega in preganjalci zla, imajo zasluge za preganjanje zime in da v naše kraje počasi prihaja pomlad ter z njo vedrina in dinamičen, ustvarjalen duh. pomemben delež slovenski in svetovni zakladnici kulturne dediščine. Lani je pridobilo prenovljeno koncertno dvorano v KC, stekla so dela za posodobitev knjižnice in gradnjo prizidka itd. Nato je čestital letošnjim dobitnikom županovih priznanj. Ta so prejeli: zgodovinar dr. Stane Granda, ki je lani objavil kar štiri tehtne razprave o zgodovini Novega mesta in širše okolice in tako s svojim delom uspešno nadaljuje delo znanih novomeških zgodovinarjev Josipa Vrhovca in Janka Jarca; mag. France Baraga, ki ima zasluge, da je kapiteljski arhiv v Novem mestu eden najbolj urejenih in preglednih arhivov pri nas; slikar, grafik, ilustrator in grafični oblikovalec Janko Orač, ki ustvarja 20 let tako kot čuti in živi, zato je neposreden in izviren; KUD Krka, ki je eno redkih tako vsestranskih društev, saj neguje različne zvrsti umetnosti, in je v 25-ih letih delovanja že preseglo meje regijskega delovanja. L. MURN VSE MANJ POROK KRŠKO - V občini Krško je mogoče skleniti zakonsko zvezo v Kostanjevici ali v Krškem. Leta 1994jev.zakonski stan stopilo 130 parov, ta številka pa se že dve leti ni povzpela niti do 100. VREME V naslednjih dneh bo nestalno in sorazmerno toplo vreme, v nedeljo pa se bo ohladilo. * Od tega, kako se bo v tej zadevi odločilo ustavno sodišče bodo gotovo odvisne odločitve v podobnih primerih v drugih slovenskih občinah, kjer so župani postali poslanci in bi radi še naprej nepoklicno županovali. Koprski svetniki denimo so se tudi odločili, da novoizvoljeni poslanec in župan mestne občine Koper Aurelio Juri ne more opravljati županske funkcije nepoklicno. 21. februarja mu bo prenehal mandat in bodo začeli postopek za volitve novega župana. zadrži postopke glede razpisa in izvedbe nadomestnih volitev za župana. P. PERC stran 3: • Ljudi ne moreš obrati do kosti •'Kopina še naprej buri duhove VALENTINOV POHOD TREBNJE - Društvo vinogradnikov Trebnje vabi ljubitelje pohodništva na 4. Valentinov pohod v soboto, 15. februarja. Zbor bo ob 9. uri v Rodinah. Berite danes stran 5: , • Auerspergi se niso zahtevali vračila zemlje stran 7: • Razočarana KS Senovo želi postati samostojna občina stran 9: • Proti vračilu gozdov veleposestnikom stran 13: • Mlečna vojna ima mnogo “resnic” stran 15: • Varuh človekovih pravic ni nadoblast stran 21: • Dolenšek Betonalu ne bo plačal 300.000 mark ——1—T__________________ u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p.e. NOVO MESTO NAJVIŠJE ODKUPNE CENE DELNIC * Posredujemo pri trgovanju z delnicami KRKE in ostalimi * Upravljamo s finančnim premoženjem * BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) ® 068/342-410 DOLENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA obvešča svoje cenjene stranke, da Odslej ■ — posreduje pri trgovanju z delnicami KRKE, LEKA, ■ MERCATORJA in drugih, * — odkupuje privatizacijske delnice po najvišjih • dnevnih cenah, ■ — izvaja prenos lastništev delnic v KDD ■ na novi lokaciji na GLAVNEM TRGU 10 (nasproti frančiškanske cerkve) Tel.; 068/323-553, 323-554 ■ ■■■■■ ■ ■ ■ i ETNOLOŠKO OBARVANO RIBNIŠKO PUSTOVANJE - Pustno društvo Goriča vas je v soboto v Ribnici organiziralo že drugo vseslovensko srečanje avtohtonih pustnih mask. V pustnem sprevodu po Šeškovi ulici je tako kot že lani sodelovalo skupno preko 500 mask, med katerimi so bili v etnološko obarvanem delu sprevoda poleg cerkljanskih lavfarjev, pisanih podgrajskih škoromatov in cerkniških čarovnic najštevilnejši kurenti s Ptujskega polja. Na začetku sprevoda je bil tradicionalni burovž, ki je s kravjim zvoncem oznanjal začetek pustovanja, sledila pa mu je pisana množica mask, med katerimi so bile tudi letos prvič na ribniškem karnevalu prisotne tradicionalne pustne maske iz Kostanjevice na Krki ter lani prvič predstavljene štiri izvirne ribniške maske: maskota društva in kamela, velikan z zlato ribico, ki prikazuje legendo o nastanku Ribnice (na posnetku), in čarovnica, ki so jo ob zaključku karnevala sežgali. (Foto: M. L.-S.) Mladim višje zavarovalnine Kljub črni prometni statistiki ne kaže, da bo v prihodnje ugašalo na cestah manj življenj. Na cestah je vse več tistih z vozili pa tudi pešcev. Prepričani, da na cesti vozniki bolj kot pešci ogrožajo druge, za to poklicani skušajo zmanjšati število nesreč, predvsem tako, da bi privili voznike. Vsaj videti je, gre človekoljubno ravnanje v tej smeri. Eden od omenjenih ukrepov bi lahko bil tudi napovedano dražje zavarovanje v zvezi z uporabo vozil. Pri teh napovedih gre v glavnem za to, da naj bi plačali višje zavarovanje, ko gre za večjo nevarnost. Nevarnost v prometu pomeni po tem seznamu med drugim mlajše ljudi, zato bodo vozniki pred dopolnjenim 25 letom starosti plačavali znatno višje zavarovanje ob registraciji vozila. Podobnih ukrepov je še več. Vendar bodo take predlagane višje ene, če bodo na pomlad obveljale, še vedno le boi s posledicami. Vzroki za povečamo število nesreč so globlji. Ce je danes lažje kot kdaj koli doslej kupiti hiter avto, je razumljivo, zakaj število vozil naglo raste. Ob takem zagotavljanju svobodne trgovine pa je država pozabila narediti širše ceste in nove poti k sedanjim, prav tako je z nerazumljivo naložbeno počasnostjo povsem zamudila z gradnjo pločnikov, kolesarskih in podobnih poti, ki bi sprejele vsaka svoje uporabnike. Kaj si torej misliti o napovedanem višjem zavarovanju? Je to ukrep za večjo varnost ali le poteza zoper poslovne težave zavarovalnic? MIRJANA DRENOVEC, vodja vrtca Labod v Ločni: “S spremembami plačevanja zavarovanja za rizične skupine so svoje dosegle le zavarovalnice, vendar menim, da zato ne bo nič manj prometnih nesreč, ki jih tako pogosto povzročajo mladi. Za zmanjšanje nesreč bi morale več storiti avto šole, več odgovornosti pa bi morali pokazati tudi starši, ko otroku zaupajo avtomobil.” JOŽICA FIR, poslovodkinja Mercatorjeve trgovine v Metliki: “To je dobra zamisel, najbrž pa bodo odslej starši, katerih otroci vozijo njihove avtomobile, bolj nadzorovali svoja vozila in nadebudneže. Številnim mladim, ki še niso zaposleni, bodo dodatni strošek za obvezno zavarovanje vozil plačali starši. Tisti, ki si ga bodo plačali sami, pa bodo gotovo tudi bolj pozorni na cesti.” NATAŠA VIDETIČ, prodajalka na bencinskem servisu OMV Istra Benz v Črnomlju: “Ta ideja je dobra, vprašanje pa je, ali bodo prav ti mladi lahko plačali tako visoko zavarovanje, ker ob nakupu vozila navadno o tem nihče ne razmišlja. Sicer pa je od človeka in globine njegovega žepa odvisno, ali bo zaradi tega, ker ga je mahnilo po žepu, na cesti manj nasilen in bolj previden.” KARL KRAJNC, upokojeni gostilničar iz Zabukovja nad Sevnico: “Mislim, daje pravilno, Če bi na nek način omejili vožnjo z motornimi vozili mladim, ki se že zdaj, žal prepogosto s prehitro vožnjo, nekateri pa že kar z divjanjem, prepuščajo mili življenjski usodi in (nc)sreči. Če bo ukrep, ki ga omenjate, kaj prispeval, da bodo naše ceste var-nejše, ga podpiram.” MAJA SITAR, farmacevtska teh-nica iz Šentruperta: “Prav nič ne verjamem, da se bo kaj zmanjšalo število prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi mladi ljudje, če jim bodo navili premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje. Verjetno bodo poslej še večje finančno breme nosili starši takih že odraslih otrok, ki še živijo pri svojih rodite- ---------------1 ijih.” FRANC KRŽAN, doma iz Zalok pri Raki: “Nesreč ne bo nič manj, če bo treba plačati višje zavarovanje. Problem je tudi v tem, da mlad šofer, če ni kupil avta s svojim denarjem, avta ne ceni in tako povzroči več nesreč. Nobeno višje zavarovanje ne bo pomagalo. Šem proti dodatnemu zavarovanju za tujino in tudi proti plačevanju takrat, ko bi šofer posodil avto mlajšemu od 25 let.” » IVAN ŽIBERT, vodja hotela Toplice in Zdraviliškega doma v Termah Čatež, iz Dobove: “Novosti v obveznem zavarovanju niso najbolj posrečene. V rizičnih skupinah so namreč tudi dobri vozniki, ki so tako diskriminirani in nepravično kaznovani. Če bi bila na slovenskem trgu prava konkurenca med zavarovalnicami, do teh sprememb gotovo ne bi prišlo.” DARKO BIŽAL, ključavničar iz Kočevja: “Višje zavarovanje vsekakor ni diskriminacija. Mladi so sicer dobri vozniki, vendar premalo razsodni. Če gledam realno, se mi zdi prav, da bi tisti, ki povzročajo nesreče, plačevali višje zavarovalnine. Še boljša rešitev pa bi bili mandatni odvzemi vozniških dovoljenj. Že načelno smo namreč proti, da nas karkoli udari po žepu.” Črnomelj praznuje ČRNOMELJ - V spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bilo v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Prireditve ob praznovanju so se že pričele konec preteklega tedna. Jutri, v petek, 14. februarja, bo ob 11. uri v okviru občinskega praznika otvoritev črnomaljske čistilne naprave v Vojni vasi, naslednji dan pa ob 18. uri v tukajšnji športni dvorani košarkarski turnir. V torek, 18. februarja, bo ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu osrednja proslava ob občinskem prazniku. Slavnostni govornik bo župan Andrej Fabjan, podelili pa bodo tudi občinska priznanja. Plaketo občine Črnomelj kot najvišje občinsko priznanje bo dobila tamburaška skupina iz Sodev-cev, ki s svojevrstno glasbo razveseljuje ljudi v domovini in tujini neprekinjeno že pol stoletja, sicer pa s presledkom zaradi druge svetovne vojne igrajo že od leta 1923. Sledil bo koncert komornega zbora Ave iz Ljubljane, dobitnika največjega svetovnega pevskega priznanja grand prix 96. V petek, 21. februarja, bo ob 17. uri v občinski stavbi otvoritev Mestne muzejske zbirke Črnomelj, pol ure pozneje pa v sejni sobi občine predavanje arheologa dr. Phila Masona o arheoloških odkritjih v Čr- n0m|jU' M. B.-J. Nesposobnost predsednika izzvala zmedo Kočevski statut je po nepotrebnem še neprej nezakonit KOČEVJE - Politične opredelitve članov kočevskega občinskega sveta so v veliki meri krive, da ostajajo krajevne skupnosti v kočevski občini tudi po zadnji seji sveta nepravne osebe. Botrovale so tudi temu, da ostaja statut kočevske občine še naprej nezakonit, povsem drugače pa je, kar zadeva v statutu opredeljene funkcije župana. Da se je eden izmed pobudnikov za spremembo v statutu opredeljene možnosti neprofesionalnega opravljanja funkcije župana pri glasovanju o tem vzdržal, je bila namreč posledica že večkrat izpričane, a prav na zadnji seji sveta še posebno očitne nesposobnosti predsedujočega kočevskemu občinskemu svetu za vodenje sej. Po že neuspelem in nato še večkrat preloženem odločanju o predlogu spremembe občinskega statuta, po katerem naj bi krajevne skupnosti v kočevski občini postale pravne osebe, so svetniki prejšnji četrtek vendarle zagrizli tudi v to “kislojabolko”. Potem koz 12glasovi za in 6 proti niso dosegli potrebne dvotretjinske večine vseh članov sveta za predlagano spremembo, po kateri bi postale krajevne skupnosti pravne osebe, pa v razmerju sil 9 proti 8 in dvema vzdržanima tudi niso sprejeli predloženega drugega predloga opisa del in nalog krajevnih skupnosti, če te ostanejo nepravne osebe. S tem pa ostaja statut nezakonit, saj v njem niso določene naloge krajevnih skupnosti. Glasovanje o krajevnih skupnostih pa je bila le “pika na i" celotnega poteka seje. Ker predsednik sveta ni oblikoval sklepov tako, da bi svetniki natančno vedeli, o čem glasujejo. Že predtem namreč niso sprejeli ne predlagane spremembe, da bi župan svojo funkcijo opravljal profesionalno, in ne “lepotnih ” popravkov statuta. O popolni zmedi pa najbolje priča podatek, da so pred glasovanjem o predlogu, da se iz statuta črta besedica “praviloma", ki sedaj županu omogoča neprofesionalno delo, ob sprejemu zgolj dopolnitve z besedico “naslednjih " v predlagani dopolnitvi enega izmed členov statuta, nekbteri svetniki mislili, da so že izglasovali predlagano dopolnitev III. člena statuta, po kateri naj bi veljalo, da se začne določba, da župan opravlja svojo funkcijo profesionalno, uporabljati pri prvih “naslednjih ” volitvah za župana. M. LESKOVŠEK-SVETE Ne le jadra, tudi krmilo in sidro Minister dr. Janez Dular poudarja, da moramo biti odprti za pretok kulturnih vrednot in drugih informacij, vendar v svetovni ocean ne smemo zapluti nepripravljeni KRŠKO - Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Krško je izzvenela predvsem v pesmi, ki se je razlegala iz grl članov Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in moškega okteta Deseti brat iz Ljubljane ter Zenskega okteta iz Brestanice. Proslavo, ki jo je neposredno prenašala televizija TV 3, so povezovali Vida Kuselj, Ivan Mirt in Ciril Plešec, slavnostni govornik pa je bil minister za kulturo dr. Janez Dular. Ta je med drugim poudaril pomen Franceta Prešerna v razvoju zgodovine slovenskega naroda in oblikovanja njegove identitete. “Pomembno je, koliko se pomena kulturne ustvarjalnosti in sprejemanja kulturnih vrednot zavedamo in udeležujemo v vsakdanjem življenju, ne samo na prireditvah ob Prešernovem dnevu. Takšne prireditve so upravičene in potrebne samo, če se na njih ne prepuščamo naivnemu navdušenju nad lepo žarečimi besedami in melodijami ter če se po proslavi ne prepustimo porabniškemu načinu življenja.” O iskanju dobička je pisal tudi Prešeren. “A da ne bo nesporazuma. Dobiček, profitna dejavnost, gospodarstvo in podobno so seveda dobre in potrebne reči. Ne morejo pa biti smisel našega življenja ali smisel naše državne sa- mostojnosti. Še več: ob osamosvojitvi leta 1991 nam je šlo za to, da bi ohranili in zavarovali našo jezikovno in kulturno identiteto, čeprav bi imeli v kakšni drugi večji državi boljše gospodarske možnosti, boljše možnosti za dobiček.” Dr. Janez Dularje poudaril, da je žal tudi pri nas kar nekaj ljudi, ki iščejo le dobiček, in precej takšnih, ki tako ali drugače pridobljenega dobička ne znajo porabiti drugače kot za razkazovanje slabega okusa: “O tem se lahko prepričamo, če prebiramo sezname slovenskih podjetij s tujimi imeni, če beremo članke o izrivanju umetnosti iz osnovnošolskih programov, če gledamo naše po-holivudene TV - programe. Vse to so veliki izzivi za kulturno politiko v tej državi, posebno še, če resno mislimo o nujni odprtosti v svet.” Dularje še dodal, da mora- DARILO ZA BOLNIKE - Takoj po uradnem delu slovesnosti so si zdravstveni delavci z zanimanjem ogledali majhen, a zelo zmogljiv Siemensov monitor za intenzivno terapijo, s katerim je moč stalno spremljati pomembne bolnikove življenjske funkcije. (Foto: A. B.) Siemensov monitor za bolnico Darilo podjetja Siemens novomeški bolnišnici - Aparat bodo uporabljali na kirurškem oddelku NOVO MESTO - Podjetje Siemens iz Ljubljane je novomeški bolnišnici podarilo monitor za intenzivno terapijo. Aparat, ki sicer stane več kot 12 tisoč nemških mark, je prejšnji četrtek na priložnostni slovesnosti direktorju novomeške bolnišnice dr. Tonetu Starcu izročil direktor slovenskega Siemensa Janko Hrvatič, Siemensov strokovnjak pa je opisal delovanje in zmogljivosti te naprave, ki omogoča stalen nadzor med pomembnimi bolnikovimi življenjskimi funkcijami. Monitor bodo uporabljali v intenzivni negi na kirurškem oddelku. “Tehnologija danes močno napreduje na vseh področjih, še posebej v medicini in zdravstvu, denarja za nakup novih in dragih aparatov pa je bolj malo,” je med drugim dejal dr. Starc. “Žato smo vsake pomoči, še posebej take donacije, nadvse veseli, vse to pa v prvi vrsti služi bolnikom.” Ena naj večjih svetovnih multi-nacionalnih firm Siemens je v Sloveniji prisotna s telekomunikacijsko tehnologijo, medicinsko in av-tomatizacijsko tehniko ter tehniko v proizvodnji, prenosu in distribuciji energije. Med drugim je Siemens opremil karavanški predor ter vzpostavil sistem za računalniško tomografijo in magnetno resonanco v ljubljanskem Kliničnem centru. “Donatorstvo je eden od označevalcev sedanjosti,” je dejal direktor Siemensa Hrvatič in povedal, da so se za darilo novomeški bolnišnici odločili ob njeni 100-letnici in zato, ker njen kolektiv, ki je znan po predanosti in strokovnosti, kljub slabši opremljenosti dosega lepe rezultate. “Ta aparat je za nas zelo pomemben,” pravi predstojnik kirurškega oddelka dr. Lavo More-la. “Poudarek je na spremljanju in kontroli življenjskih funkcij rizičnega bolnika: EKG, krvnega pritiska, dihanja, oksigenacije krvi. Tako lahko zdravstveno osebje takoj in najbolj ustrezno ukrepa. Poleg tega “rednega dela” v sobi za intenzivno nego pa je Siemensov monitor nadvse uporaben na Nezadovoljstvo se bo samo še bolj stopnjevalo Vse težje priti do dela LJUBLJANA - Zadnjih pet let v Sloveniji s polno paro bredemo v kapitalizem, ki pa nas ne “osrečuje” le z novimi podjetnimi zamislimi, temveč tudi z vrsto nevšečnosti: stečaji gospodarskih gigantov, neusmiljeno selekcijo med zaposlenimi po znanju in delovni vnemi, vse večjo armado nezaposlenih in socialnih vzdrževan-cev, z množičnim upokojevanjem “odslužene delovne sile” itd., itd. Zaradi strahu pred izgubo redne delovne zaposlitve so zaposleni obeh spolov izpo-stavjeni represalijam, izsiljevanju in drugim ponižujočim zahtevam nadrejenih, od katerih je bolj ali manj odvisna stalna zaposlitev podrejenih. Pri tem tudi ne moremo prezreti dejstva, da so zaposleni pod velikim psihološkim pritiskom, kar močno negativno vpliva na njihovo psihično zdravstveno stanje in sposobnost za opravljanje delovnih nalog. In kaj se nam obeta v prihod- MINISTER DULAR V KRŠKEM - Osrednje proslave ob kultumern prazniku v občini Krško se je udeležil tudi minister za kulturo dr. Janez Dular. mo biti odprti za pretok kulturnih vrednot, vendar je treba, preden zaplovemo na svetovni ocean, preveriti, ali ima naša barka ne samo jadra, temveč tudi krmilo in sidro. Za to pa mora skrbeti država z ustrezno zakonsko ure- ditVij0‘ T. GAZVODA RAZPIS ZA 28. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI -ZKO Slovenije, Slovenska pevska zveza in Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični razpisujejo 28. tabor slovenskih pevskih zborov, ki bo v nedeljo, 22. junija, na prizorišču vsakoletnega tabora v Šentvidu pri Stični. Povabljeni so vsi zbori iz Slovenije in zamejstva. Skupni koncert bo vodil dirigent Igor Švara. Osrednji moto letošnjega tabora bodo stanovske pesmi. Zbori se lahko prijavijo s prijavnico, ki jo dobijo tudi na območnih Zvezah kulturnih organizacij najpozneje do sobote, 1. marca. Ravno na ta dan bo ob 9.30 v avli OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični tradicionalno strokovno srečanje zborovodij, ki ga bo vodil Igor Švara. nje (pod kapitalizmom) v svetu in pri nas? V sedanjih politično-gospodarskih okoliščinah je treba pričakovati gospodarski in socialni potres brez primere v novejši zgodovini. Tehničnega napredka, ki je do temeljev spremenil in še naprej spreminja sestavo gospodarstva, ni mogoče zaustaviti. Te okoliščine pritiskajo na zniževanje cene delovne sile, in ker je delovna sila v tržnem gospodarstvu najbolj poceni takrat, ko je njena ponudba na trgu velika, se bo socialni položaj zaposlenih in brezposelnih še poslabšal. Denarna pomoč brezposelnim delavcem v času trajajoče priznane dobe, ki se tudi v Sloveniji vse bolj krajša, ne more nadomestiti osebnostnega razvoja in volje do življenja prej zaposlenega delavca, ker mu status brezposelnega nikakor ne zagotavlja, da bo v določenem času ponovno redno zaposlen. Nezadovoljstvo brezposelnih in socialno ogroženih se bo torej samo še stopnjevalo. Sedanje delavske sindikalne organizacije se bojujejo le za zaščito že pridobljenih pravic delavcev. Ker pa je sindikalna moč glede na delodajalce vse šibkejša, sindikati delavcem vse manj pomenijo. V parlamentu ni njihovih poslancev, zato v njemu ne bo slišati veliko besed v korist delavcev. Lahko pa bodo ti poslancem (za)kričali kakšno trpko izpred parlamenta - tako kot že doslej. Tildi to je demokracija. VINKO BLATNIK Novomeška kronika RED - Kandijski most je bil kni obnovljen, po njem je veselo slekel promet, ni pa bila na staro raesto vrnjena tabla, ki je predpisovala, naj pešci hodijo po levi. ozkem pločniku gre čez most vsak dan zelo veliko ljudi, tako po |evi kot po desni hitijo v mesto in k mesta, pri tem pa morajo nemalokrat, ko se srečujejo, stopiti lu je ta, da njej na ljubo vsak hip pozabljamo, kaj terja zdrava pamet. HONORE DE BALZAC Preživetje nacionalne identitete je izrazito odvisno od stopnje moralnega razvoja in ust-varjalnosti identitetne skupine. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ Če ni smisla, ni mogoče živeti. Zato išči smisel slednji dan, slednjo uro. Samo tako boš lahko živel. JOŽE UDOVIČ NAGRADNA KRIŽANKA 3 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST LEPO cvetoCa LONČNICA POMLADNI MESEC IME MNOGIH PAPEŽEV DRŽAVNA BLAGAJNA VRSTA JABOLK UGANKARSKO REKLAMNI LIST ŠPICA i li * Mn* •j H ■ M ENOTA ZA JAKOST EL.TOKA REPUBLIKA V DSRED.AFRIKI MOČVIRNO OBALNO PODROČJE 068/323-706 > ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI ZDRAVLJENJE BRENCEU DELEŽ, OBROK AVTOR: JOŽE UDIR AVTOMOBILSKI ZAGANJALNIK SREDIŠČE REPUBLIKE SRBSKE ŽIVLJENJSKA POT v PREDSTOJNIK VISOKE ŠOLE KOŠEK ZA JAGODE BELJAKOVINSKA SNOV, NOSITEUICA OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH PROCESOV TREBITEV VRHUNEC VROČINE IME GLASBENIKA H RUŠO VARJA HAZARDNA IGRAŠ KARTAMI ST.GR.MESTO (ILION) • NASLADI LA, PRIJETNA DRAŽILA MESTO V BAČKI NAPISNA (RISTUSPVEM KRIŽU VODNA ŽIVAL CIGAN DEL LJUBLJANE IVAN PRIJATELJ SVINČNICA, GREZILO NEKDANJI RUSKI VLADAR IZRAELSKA LUKA BARVA OBRAZA VOGALNA DESKA KEM.SIMBOL ZA NIKELJ STAROGRŠKE BOGINJE MAŠČEVANJA VELIKAN PREBIVALEC RAKITNE PAPEŽEVA KRONA Zamisli Uskoki predniki Kostelcev? Mag. Stanislav Južnič, ki se že vrsto let ukvarja s proučevanjem izvora današnjih prebivalcev predela ob južni državni meji v kočevski občini, Se poigrava z mislijo, da so bili predniki današnjih Kostelcev Uskoki. Dejstva, do katerih se je namreč dokopal s svojim raziskovalnim delom, je, kot pravi, “mogoče opisati samo z domnevo o vsaj poldrugo stoletje trajajočem doseljevanju posameznih uskoških družin v Kostel”. Mag. Stanislav Južnič je po poklicu Profesor fizike in je zaposlen na Srednji šoli Kočevje, vendar je njegova velika ljubezen iskanje prednikov prebivalcev Kostela. Kot domačin, ki so ga zanimali tudi njegovi predniki, se je že pred leti lotil obsežnega zbiranja podatkov in Proučevanja različnih pisnih virov, ki so ®u bili na volju v Arhivu Republike Slovenije. Resno delo ga pripeljalo med enega najvidnejših članov Slovenskega ro-doslovnega društva, ki se pri svojem delu Posveča raziskovanju v okviru vseh obdobij, na katere se lahko, glede na točnost razpoložljivih podatkov, razdeli rodoslovje. Ob tem posebno pozornost posveča proučevanju obdobja od konca 15. stoletja, ki ga zajemajo urbarji, pa do začetka 18. stoletja, ki ga sicer nekoliko kasneje kot v nekaterih drugih delih današnje Slovenije tudi v Kostelu že zajemajo tudi matične knjige. Viri in njihove pomanjkljivosti Kot rodovnikaija mag. Južniča v raziskovanju omenjenega obdobja ne zanima splošna slika uskoških naselitev v 16. stoletju, ampak gibanje posamezne us-koške družine. Najbolj prepričjiv vir za ugotavljanje tega so ohranjeni kostelski urbarji za leto 1494, prvo polovico 16. stoletja in leto 1570 ter likvidacijski izvleček iz leta 1681. “Srečna okoliščina je, da prvi urbar sega pred obdobje, v katerem je država organizirano naseljevala Uskoke v Kostel, drugi v to obdobje in tretji v čas Po njem, žal pa rodoslovcu to prijetno idilo pokvari dejstvo, da vsebuje najstarejši urbar iz leta 1494 le petino priimkov popisanih tlačanov. Pri poznejših urbarjih se delež priimkov sicer povečuje, saj ima v Urbarju iz prve polovice 16. stoletja priimke že četrtina popisanih tlačanov, leta 1570 pa že dve tretjini, vendar so bile vse osebe zapisane tudi s priimki šele v 17 stoletju,” pojasnjuje mag. Južnič pomanjkljivost omenjenih virov. Drugi pomembni vir so dokumenti vi-cedomovskega arhiva in predvsem kranjskih deželnih stanov, ki zadevajo posamezne tlačane s priimki, ki so enaki ali pa zelo podobni zapisom v kostelskih urbarjih. V teh dokumentih, ki zadevajo 16. in predvsem 17. stoletje, so ob imenu vedno tudi priimki, pomanjkljivost pa je, da ni navedenih vasi. Poleg tega ti dokumenti zadevajo tlačane predvsem takrat, ko so se bodisi kot puntarji, tihotapci ali kako drugače znašli v sporu z oblastjo, zaradi česar pa lahko danes, kot pravi mag. Južnič pol v šali, pol zares, “preteklost določene družine dokumentiramo tembolj natančno, čimbolj neprilagodljivi in z gosposko sprti so bili njeni predniki!” V Kostelu drugače kot drugod Zaradi omenjenih pomanjkljivosti raziskovanih virov mag. Južnič ni mogel zagotoviti kronskega dokaza za svoja predvidevanja s kontinuiteto ali diskontinuiteto priimkov. Ugotovil pa je, denimo, da je bil sicer na različne načine vpi-sovan naziv vasi, ki spominja na Banja Luko v Bosni (Vwagna Locka v urbarju iz leta 1494 in Wein Lack v urbarialnih podatkih iz prve polovice 16. stoletja), zapisan že vsaj generacijo pred organiziranim priseljevanjem Uskokov v Kostel. Na podlagi takšnih podatkov in zasledovanja kontinuitete priimkov je sklepal, da so etični elementi z značilnimi priimki, ki jih najdemo po raznih območjih uskoš-kega (vlaškega, bunjevskega) naselitvenega območja, še posebno Marin(i)či in Jurkoviči, našli svojo pot v Kostel domnevno že v 15., mnogi drugi pa v 16. in 17. stoletju. “Sklepamo lahko tudi, da v tridesetih letih 16. stoletja ni bila izpeljana organi- zirana naselitev večjega števila Uskokov, ki bi porušila kontinuiteto urbarialnih zapisov,” pravi mag. Južnič in dodaja, da prav tako tudi ni podatkov o spremembi poljedelskih površin v pašnike za drobnico, ki bi jo pričakovali ob uskoški naselitvi. Uskoki, ki so bili pravoslavni Srbi iz Bosne in katoliški Hrvati iz Dalmacije, Slavonije in Hercegovine, so namreč v begu pred Turki na severozahod pripeljali tudi živino. “Podatkov o sporih s staroselci, ki so Uskoke imenovali tudi Čiče, Morlake ali Pribege, ni, zato domnevamo, da so se priseljenci sproti asimilirali ali celo priženili,” pojasnjuje mag. Južnič. Vsa ta dejstva pa je, kot pravi, mogoče opisati (samo) z domnevo o vsaj poldrugo stoletje trajajočem doseljevanju posameznih uskoških družin, ki se je končalo s preseljevanjem po padcu Senja. “V Kostelu moramo zato namesto enkratnega dejanja naselitve Uskokov, kot ga poznano pri pravoslavnih Uskokih v bližnjem Žumberku in v posameznih vaseh Bele krajine, raziskovati zgodovino naselitve pri vsaki družini posebaj. To pa je skoraj neizvedljivo,” pravi mag. Stanislav Južnič. Osnova za bodoče delo Nesrečno sovpadanje izjemne mobilnosti prebivalstva v 16. stoletju pod pritiskom nemirne turške meje in nepopolno vpisovanje priimkov v dotedanjih urbarjih žal zelo ovira analizo gibanja ljudi in s tem raziskovanje rodoslovca. Zato dosedanjih ugotovitev mag. Stanislava Južniča, kakor sam poudarja, ne gre jemati za dokončne resnice, ampak prej kot osnovo za nadaljnje delo. “Pokrili smo kvečjemu le eno stran nemirne turške meje, saj razen Gestrinove analize mit-ninskih knjig mitnice Sv. Vida nad Reko, ki jo je dr. Ferdo Gestrin opravil leta 1972 in ki nam je služila cot tretji pomembni vir pri raziskavi, še nismo pregledali dokumentov, ki jih hrani Povijesni arhiv na Reki,” razlaga mag. Južnič. To bo naredil letos, veliko težje pa bo, kot pravi, z dokumenti tedaj nasprotne, turške strani, ki pa so pomembni zato, ker prav ti v sebi skrivajo ključ do razumevanja prihodov tujih etničnih elementov z jugovzhoda na levi breg Kolpe. MOJCA LESKOVŠEK-S VETE Mag. Stanislav Južnič praktični K praktični KRIZ praktični praktični > Avto pozimi | Q~T~j□ | Čeprav se približujemo pomladi, pa ob muhastem vremenu, ki smo mu priča zadnje čase, nič ne vemo, kdaj nam bo zima zopet pokazala zobe. Takrat pa je dobro, da veste - če hočete prizanašati avtomobilu in okolju -da med tekom mrzlega motorja, medtem ko vi s topim strgalom strgate led, prihaja iz izpušne cevi vse preveč škodljivih snovi ne glede na to, ali ima avto katalizator ali ne. Pri mrzlem motorju bencin nepopolno izgoreva. Posledice bo lahko čutil uplinjač, a tudi izpušna cev in motor se lahko poškodujeta. Povrh vsega je “ogrevanje” takrat, ko avto stoji, izredno drago, saj porabi mrzel motor približno 40. odst. več bencina, kot bi ga sicer. Zato je priporočljivo, da najprej odstranite sneg z avta in led s šip, nato pa takoj odpeljete, čeprav je mrzlo. Med enakomerno vožnjo motor kmalu doseže optimalno temperaturo. Testenine s špinačo in sirom Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo, 1 strok česna, 1 žlico masla ali margarine, 2 dl zelenjavne juhe iz kocke, 300 g kuhane in odcejene (ali zamrznjene) špinače, 250 g paradižnikov (iz konserve), sol, poper, 350 g testenin (rezancev), 200 g sira mozzarella. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo, prav tako česen. V kozici segrejemo maslo ali margarino. Na majhnem plamenu in med mešanjem prepražimo čebulo in česen, da posteklenita. Zalijemo z juho, dodamo špinačo in dušimo v pokriti posodi 10 minut. Potem dodamo odcejene in na kocke narezane paradižnike. Med mešanjem segrevamo, da omaka prevre, nato jo solimo in popopramo. V osoljenem kropu skuhamo testenine in jih odcedimo. V omako zamešamo testenine in na kocke narezan sir. Takoj naložimo na krožnike. Rešitev za cvetno monilijo Monilija, lahko prepoznavna (mumije na drevesu, obročkasta plodišča trosov po sadežih) rastlinska bolezen, postaja iz leta v leto hujša nadloga. Znani sta dve vrsti, prva uničuje predvsem plodove in jo imenujemo sadna monilija (Monilia taxa). Zoper slednjo se je na trgu (Unichem klub Gaia) pojavilo zelo učinkovito škropivo octave, ki ga stroka še posebej priporoča. Kot je svetoval znani radijski vrtičkarski izvedenec Slavko Zgonec, je mogoče z dvakratno uporabo tega novega preparata, ki je v trgovini na voljo tudi v zelo majhnih količinah, učinkovito preprečiti razvoj cvetne monilije. Prvič je treba škropiti z 0,04-odstotno koncentracijo octave pred cvetenjem, drugič pa v odprt cvet, kar je dovoljeno, saj pripravek ni škodljiv za čebele. Novost Zgonec priporoča tudi zaradi tega, ker octave varuje tudi pred češnjevo listno pegavostjo, luknjičavostjo koščičaijev in zloglasno kodro, to je breskovo kodravostjo. Toplotna črpalka Toplotna črpalka je naprava, ki izkorišča okoliško toploto in jo pretvarja v uporabno toploto za ogrevanje zgradb in pripravo tople vode. Ogrevanje s toplotnimi črpalkami imenujemo tudi alternativno ogrevanje, saj pomeni sodoben način ogrevanja v primeijavi s konvencionalnim izkoriščanjem fosilnih goriv. Fizikalni princip delovanja toplotne črpalke je enostaven in ga že dolgo uporabljamo pri hladilnih napravah. Razlika med hladilnikom in toplotno črpalko je torej le v tem, da hladilnik hladi svojo notranjost, pri tem pa v okolico oddaja toploto, ki jo imamo za nezaželeno - odpadno. Toplotna črpalka pa ravno nasprotno odvzema toploto iz okolice in s to toploto ogreva drug medij. Več in obširnejše informacije ter nasvete o racionalni rabi energije v vašem domu lahko dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, telefon 0608/62-050, int. 202; v Črnomlju, 068/53-135; in v Novem mestu, 068/317-289. Priloga Dolenjskega lista 17 TO: T. JA Anka in Matija Simonič iz Semiča Na pravi strani tunela Kaj je tistikrat na semiški železniški postaji razmišljal Matija Simonič? Bilo je to leta 1917 in vojaški transporti so avstroogrsko armado prevažali iz Rusije na soško fronto. Ta je dosegala višek uničevalne moči in dnevno je posrkala na tisoče mladih življenj. Po čudni igri usode se je vlak na poti v to črno luknjo z vojaštvom in opremo vred ustavil ravno na semiški postaji. Tam daleč za hribovjem je bilo slišati zamolklo bobnenje s fronte, pod postajo pa je ležala Bela krajina s svojimi polji, travniki, steljniki in gozdovi. To spokojno oazo miru je objel Matijev pogled in tam spodaj je njegovo srce slutilo tudi Podreber, rojstno vas, v kateri ga je čakala žena s štirimi otroki. Kot ptič bi poletel tja in ostal z njimi med tistimi polji in steljniki, pa ga je tuji uničevalni stroj že tako priklenil nase, da je mladi mož ostal nem in brez moči. Spet je zapuhal vlak, kompozicija je izginila v črni tunel nad Semičem in Bela krajina je ostala za vedno na drugi strani predora. Nekaj dni pozneje je bilo Matijevo življenje le eno izmed tisočev, ki so ugasnila ob slovenski reki Soči. Danes, osemdeset let pozneje, ko nam je jasno, kako so se razpletli vrtinci prve svetovne vojne pa tudi časov po njej, je lahko biti pameten. Vse se zdi tako preprosto. Matija bi se samo izmuznil v dobro poznano mu grmičje ob progi in rešil bi si življenje. O tem se pogovarjamo pri Simoničevih v Semiču. V hrib nad tem krajem je še vedno vklesana ista železnica in pod njo je Bela krajina še slikovita kot nekdaj, le daje sedaj zima in prve kopne zaplate v beli odeji naznanjajo, da bo čez nekaj mesecev tu že izbruhnilo pomladno zelenje. Matija Simonič, sin tistega Matije, ki ga je vlak takrat odpeljal v smrt na soški fronti, in njegova žena Anka te dni praznujeta petdesetletnico poroke. Anka in Matija imata skupnega deda. To je bil Janez Simonič s Podrebra pri Semiču. Dober gospodar je bil in denarje znal obrniti. Tako je sinu Antonu v začetku stoletja kupil hišo s posestvom v Semiču, sinu Matiji pa večjo posest v domači vasi. Oba brata sta bila potem med prvo svetovno vojno vpoklicana. Anton se je sedemnajstega leta vrnil domov, Matija pa nikoli več. Anka je bila Antonova hči, njen mož pa Matijev. On je izgubil očeta, Anki pa je kmalu po prvi svetovni vojni za špansko umrla mati. “Vsi v družini smo obležali,” se spominja tistega časa Anka, “odnesli pa so le mater, drugi smo se počasi opomogli.” Mati je bila namreč lahek plen bolezeni, saj je rodila in dojila hčerko Lojzko, že peto po vrsti. Tudi dete se po bolezni ni nikoli povsem opomoglo in njeno življenje se je kmalu utrnilo. Tako so Antonu ostale štiri deklice: Anka, Nežka, Tončka in Marija. Imel pa je srečo, da jim je za novo mater pripeljal Kolarjevo Marijo z Omote. Taje dekleta marsikaj naučila. Tončka je postala gospodinja in krčmarica, Nežka šivilja, Anka pa je skrbela bolj za kmetijo in vinograde. Micka je kmalu odšla od hiše; poročila se je z nizarjem Alojzom Lužarjem s postaje. Očeta Antona so svojčas namenili za duhovnika in so ga zato tudi poslali v šole. Pa ga duhovniški poklic ni mikal. Iz šole je kmalu izstopil, znanje pa je s pridom uporabljal, ko je bil med obema vojnama izvoljen za semiškega župana. Tisti čas je dal hišo povišati. Spodnje prostore je namenili gostilni, zgornje pa stanovanju. Ker je bilo dela obilo, je prišel k hiši tudi Matija s Podrebra in tako sta se Anka in Matija pobliže spoznala, vzela pa sta se šele sedeminštiridesetega leta, kajti vmes je prišla druga svetovna vojna, ki je Si-moničeve močno udarila. Italijani so na Rabu internirali Mic-kinega moža. Domov je prišel jetičen in je kmalu umrl, za njim pa še Micka. Pustila sta pet otrok in vsi so našli zavetje pri Simoničevih. Ko so se po Beli krajini še šopirili Italijani, so se nastanili pri njih, to pa so Simoničevim močno zamerili partizani, zlasti še, ker je bil Anton župan. Komunistična oblast se mu je maščevala: pobrala je domala vse. Ob koncu vojne ni bilo pri hiši niti žlice, okoli prazne mize pa je bilo kar štirinajst lačnih ust. Nova oblast je Antonu zaplenila večino imetja pod pretvezo, da je slabo gospodaril. Tudi njegove hiše se je že skoraj polastil zvesti hlapec novega režima. Tako je bilo, ko sta se Anka in Matija poročila. Pa sta kljub temu vzgojila tri otroke in danes imata že devet vnukov. Pri njiju sedaj živi hčerka Marija z možem Alojzom Šuštaričem in otroki Katarino, Heleno, Gregorjem in Markom, pa še Ankina sestra Nežka, ki je pri hiši za teto. Hčerka Ivanka živi v Semiču, Anica pa v daljnem Chicagu. Simoničeve hiše v Semiču je skoraj ni moč zgrešiti, saj že od daleč opozarja nase z lepo urejeno zunanjostjo, za kar je lani dobila tudi občinsko nagrado. Toda ljudje, ki hodijo mimo, vidijo le lepo fasado, ran, ki jih je v tem stoletju zadala njenim prebivalcem usoda, pa ne morejo videti. Te rane čas le počasi celi, nekatere krivice, ki jih je zagrenila nerodna povojna oblast, pa bi bile lahko hitro in naboleče poravnane, če bi le bila prava pripravljenost za to. Si lahko mislite, da lastnik tako pogreša svoj zaplenjeni vinograd, da gre, pa ga odkupi od tistega, ki mu ga je zaplenil. Sedaj je spet njegov. Potem pa pride denacionalizacija. Zdaj bi že odkupljeni vinograd lahko dobil nazaj zastonj. Pri Simoničevih je že tako, in nikogar ni, ki bi mu bilo zaradi tega vsaj nerodno. TONE JAKŠE Videl hudiča in pregnal čarovnice Vse do današnjih dni se je v ljudskem izročilu krajev iz okolice Pod-hoste ohranilo verovanje v hudiče, coprnice ter v dobre in zle duhove. Nekatere vraže so tako trdožive, da vanje starejši ljudje še vedno ali verjamejo ali pa vsaj radi govore o njih, in to tako živo, kot da je v njih sama resnica. Glavna pripovedovalca in pričevalca o skrivnostnih dogodkih sta bila Gorše in Vinček. Če seje kmet odpravil na sejem in mu je črna mačka prekrižala pot, se je obrnil in vrnil domov, ker je verjel, da tistega dne na sejmu ne bo imel sreče. O sreči in nesreči niso odločale le črne mačke, ampak tudi posamezni dnevi. Ni bilo namreč vseeno, kateri dan si si izbral za kakšen opravek. Za srečen dan je veljala nedelja, vendar bog ne daj, da bi šel kdo na ta dan ribe lovit v Krko! Če bi storil kaj takega, bi se mu na trnek ujela namesto slastne ribe strupena kača. Ribiškega dovoljenja sicer nobeden ni imel, so pa bili skoraj vsi krivolovci. Ponedeljek so ljudje imeli za navaden dan, prej srečen kot nesrečen, za torek pa so menili, da ni primeren za poroke. V sredo se ni bilo dobro kam daleč napotiti, četrtek pa je bil povsem navaden dan. Petek - slab začetek! Kdor se v petek smeje, se bo v nedeljo jokal, so zatrjevali. Če se je le dalo, se na ta dan niso odpravili na nobeno pot. Je pa nesrečnemu petku sledila srečna sobota in potem nedelja. Z glavo butale v lipo Od svetniških godov so v okolici Pod-hoste še najbolj častili sv. Antona, ker so verovali, da jim ta svetnik lahko izprosi, da se jim bodo prašiči dobro redili. Nadvse je bil sv. Anton čaščen pri dekletih, ki niso mogle dobiti ženina. Hodile so k cerkvici sv. Antona in tam z glavo trikrat butnile v bližnjo lipo, kar naj bi kmalu pripeljalo ženina v hišo. Veselo je bilo na pusta. Ihkrat se je peklo in cvrlo pa tudi dosti mačkar je bilo. Sledili so kvatrni dnevi, čas posta, ki seje nekdaj na podeželju zelo spoštoval. Stari Gorše in Vinček sta pripovedovala, da so imele čarovnice in coprniki v kvatrnih dnevih veliko oblast nad ljudmi. Ljudje so bili prepričani, da je v kvatrnih dneh nevarno hoditi okoli. Le najpogumnejši so hodili ponoči pred hišo gledat, kako so se coprnice opolnoči na metlah vozile nad Kulovimi seli proti Gorjancem. Menda so jih včasih videli kar cele jate, kot je pravil K. F. iz Suhorja, ki je skupaj z očetom opazoval let čarovnic. V kvatrnih dneh so se sploh dogajale čudovite stvari. Skriti zakladi so zagoreli in s plameni kazali, kje se nahajajo. S pokanjem bičev odganjali čarovnice Kdaj je v deželo dokončno prišla pomlad, so v okolici Podhoste ugotavljali po tem, ali je ozelenela bukev nad vasjo. Ta bukev je redno leto za letom prva ozelenela, za njo pa še drugo drevje. Potem se je ob večernih urlfh začelo po vaseh pokanje z biči. S pokanjem so kmetje odganjali čarovnice. Poganski običaji in vraževernost so se prepletali s krščanskimi prazniki. Cvetna nedelja je bila v teh krajih zelo spoštovana. V starih časih so mladi in stari na ta dan nosili vejice različnega drevja k blagoslovu. Gospodarji so blagoslovljene vejice polagali za streho vsakega poslopja, kar naj bi stavbe varovalo pred ognjem. Vera v moč teh vejic je bila tako velika, da so si nekateri možje spoštljivo devali koščke blagoslovljenega lesa v žepe svojih oblačil. Tako naj bi bili varni pred hudičem in coprnicami. Na veliki petek se ni nič delalo, še konja se ni smelo vpreči v voz. Za veliko noč pa so okoli hiš potrosili jajčne lupine in nekaj žegna, kar naj bi odganjalo kače in druge škodljive živali od hiše. Malo žegna so bile poleg ljudi deležne tudi vse domače živali razen mačke, zato ker se je verjelo, da ima v repu hudiča. Dvakrat je videl hudiča Po izročilu se na binkoštno nedeljo ni smelo hoditi na polje in še manj v gozd, ker je na ta sveti dan sv. Duh blagoslavljal polja in gozdove, pri tem pa ga niso smeli zmotiti ljudje. Če so se pojavili, polj in gozda ni blagoslovil. Stari Gorše je neko binkoštno nedelje pozabil na to izročilo in je po kosilu odšel v gozd. V misli zatopljen je prišel do ovinka nad vasjo, kjer je stal star štor. Možakar takoj opazi, da na štoru nekdo sedi. In kdo je bil to? Sam zlodej. Po Goršetovem pripovedovanju je bil majhne postave, prsat in v rdečih hlačah. Oči je imel zelenkaste, na glavi pa dva rožička, takšna kot kozliček. Repa ni bilo videti. Gorše se je takoj spomnil, da je ta dan binkoštna nedelja in da ne bi smel na pot. A kaj je hotel, šel je naprej. Ko se je kasneje vračal, zlodeja ni bilo več na štoru. Stari Gorše pa z zlodejem ni dokončno opravil. Hudič se mu je še enkrat prikazal. Takole je pripovedoval o tem dogodku: “Bila je noč in tema kot v rogu, zato sem šel malo prej od doma. Luči nisem imel, saj smo imeli doma samo eno laterno. S seboj sem imel le palico. Hodim ali bolje tipljem s palico, da ne bi VREME zgrešil ceste, kar se mi zasvetita dve lučki, ki sta dajali od sebe takšen sij, da sem čisto razločno videl, da sem že pri Rdeči bukvi. Pomislil sem, da to ne moreta biti kresnici, ker je svetlobe pred bukvijo preveč. Pa vidim, da nista lučki, ampak dvoje žarečih oči, ki gredo naravnost proti meni. Kar vkup sem zlezel. Toliko sem še imel moči, da sem segel v žep po žeg-nan les od cvetne nedelje. Odkar sem namreč hudiča na štoru videl pri belem dnevu, nisem nikamor šel brez tega lesa. Zagrabim košček svetega lesa, ga vržem predse in zavpijem: ’0 sveti les žegnani, po božji volji, pomagaj mi!’ Komaj sem to izrekel, že se je strašno pokadilo, zabliskalo in grozno zasmrdelo po žveplu. Od takrat sem prepričan, da sveti les zares pomaga. Sam ne vem, kako sem prišel do žage. Delavci, ki so bili tam, so mi povedali, da sem bil strašno bled.” Pregnal je coprnice Stari Gorše se je spopadel tudi s coprnicami, ki so ponoči prihajale njihove krave molst, da so reve strašno shujšale. Za vedno jih je pregnal iz hleva. To mu je uspelo tako, da je prežagal prag, skopal pod njim jamo in vanjo dal križ ter košček žegnanega lesa. “Od takrat sem imel mir pred coprnicami, hudiči in drugo zalego,” je zatrjeval Gorše. V te stvari je pač trdno verjel. In če bi bil mlajši, je večkrat dejal, bi rešil tudi zakleto kraljično pri Starem gradu. Ta še vedno čaka na junaškega mladeniča. TONE VIRANT Kakšne so bile zime? Ob letošnji zimi, ki je bila dolga in mrzla, postregla pa je tudi z resnimi težavami v prometu in s škodo v gozdovih, se mnogi sprašujejo, ali se po letih klavrnih zim spet vračajo tiste prave, stare zime. A kakšne so bile te stare zime? Pregled časopisov, starih nad sto in več let, pokaže, da so bile v preteklosti zime prav tako muhaste: ali z obiljem snega in zelo mrzle ali pa brez snežnih padavin in dokaj tople. Takole piše v Blei-vveisovih Novicah, Slovencu ali pa v koledarjih Mohorjeve družbe iz preteklega stoletja in raznih pratikah. Zadnje dni decembra 1800 je pritisnil tako strašen mraz, da kaj takega niso pomnili niti najstarejši ljudje. V prvih dneh januarja so po vladnem naročilu v Ljubljani na Kapucinskem mostu prodajali drva, in to po zelo nizkih cenah. V Mohorjevem koledarju piše, daje bila 18. januarja 1801 v Ljubljani nevihta z grozljivim bliskanjem in grmenjem. Zima leta 1814 je bila izredno mila. Zadnje dni marca je že vse zelenelo in cvetelo, 13. maja pa je bila tako huda slana, daje uničila vse. Leta 1821 je bila ponovno zima prijetna in topla. Na božični dan so ljudje odlagali tople jopice. Proti večeru se je začelo bliskati in silne plohe so zajele naše kraje. Zima leta 1825 je minila brez snega. Na dan Janeza Nepomuka (16. maja) pa je zapadel kar visok sneg. Izredno mila zima je bila tudi leta 1829. Tisto leto je zapadel po hribih sneg, in to na sam kresni dan. Prve dni februarja 1830 smo imeli v naših krajih tak mraz, da so zamrznila mlinska kolesa. Debela snežna odeja se je obdržala skoraj do konca marca. Leta 1833 je še 23. julija po planinah snežilo, v dolinskem svetu pa so imeli tak mraz, da so ljudje hodili kar zimsko oblečeni. Zima leta 1840 je nasula obilje snega. Pomlad je bila hladna. Sredi maja je prizadela naše kraje debela slana. Nenavadno topla je bila zima leta 1842. Že za božič so začele poganjati prve cvetice. Leto 1846 pa je prineslo toliko snega, da so morali starši “držati” otroke doma, ker je bila snežna odeja visoka preko dva metra. Izredno mrzla je bila zima leta 1873. Sredi januarja so izmerili najnižjo temperaturo -26° Celzija. Tudi zima 1879 je pokazala ostre zobe. Enajstega decembra se je živo srebro spustilo na -26,4° Celzija. Poglejmo še v sedanje stoletje. Leta 1929 smo doživeli eno najhujših zim pri nas. O tej zimi piše Mohorjev koledar iz leta 1930 takole: “Zima 1929 bo ostala sedanjemu rodu v trajnem spominu. Vso zasneženo Evropo so sila dolgo časa oklepale klešče izredno ostrega mraza. Promet je zastajal. Primanjkovalo je kuriva. Ljudje so se začudeno spraševali, kaj bo.” Enajstega januarja 1929 je živo srebro pokazalo v Ljubljani -15°, sedem dni kasneje pa -20,7°. Reke v Sloveniji so zamrznile, med njimi tudi Krka, in No-vomeščani so se lahko sprehajali z brega na breg, led pa je zdržal tudi konjsko vprego. Po mestih so zamrznile vodovodne cevi, popokali so plinovodi in kanalizacijski odtoki. Živina v hlevih je množično umirala. V začetku marca je bila na Blejskem jezeru ledena skorja debela skoraj pol metra. Po zaledenelem Bohinjskem jezeru pa so hodili še 26. marca. Zanimivo je, da kljub izrednemu mrazu pšenica ni utrpela kakšne posebne škode. MILOŠ LIKAR Priloga Dolenjskega lista 18 Z "Vrtoglavim ptičem" v slovenski filmski vrh Film, ki mnogim pomeni le zabavo, je za nekaj nad 30 let starega Frežičana Saša Podgorška prav gotovo posebna ljubezen in tudi delo. Fe namreč filmski režiser, ki so mu mladostna zagnanost, ambicioznost in delavnost prinesli že številne nagrade, tudi iz tujine. Njegov zadnji uspeh je star komaj dober mesec. Na 6. filmskem maratonu v Portorožu, kjer se je tudi tokrat predstavila celotna letna slovenska filmska produkcija, je bil za najboljši film izbran Vrtoglavi ptič koreografa Iztoka Kovača, režiserja Saša Podgorška in plesne skupine En knap. Ta odločitev žirije filskega sklada, ki ji je predsedoval režiser Filip Robar-Dorin, je bila za mnoge presenečenje, saj je tako najboljši slovenski film lanskega leta postal plesni film Vrtoglavi Ptič. Žirija je dejala, da nobeden od celovečernih filmov ni v celoti dosegel ravni nagrajenega, Podgoršek pa nagrado razlaga z besedami, da je Vrtoglavi Ptič verjetno najbolj zaokrožen film kot celota, tako glede vsebine kot oblike. “Presenečena pa je bila celotna ekipa, saj gre za plesni film, ki je podžanr, resda ta hip v vzponu, pa vendar...” “Vrtoglavi ptič” Koncept in koreografija zmagovalnega filma je delo Trboveljčana Iztoka Kovača, po mnenju Podgorška, danes zvezde svetovnega modernega plesa, v Projektu pa so sodelovali plesalci skupine En knap, najboljše evropske skupine svetovnega plesa. Polurni Vrtoglavi ptič je film, ki skuša povezati izkušnje dveh na videz nezdružljivih svetov - težko industrijo, svet rudarjev in svet gibanja, plesa. Da je bil ta o^cj nspešen, je filmski kritik Marcel Stefančič označil z besedami, da v tem filmu vidi analizo slovenskega filma, ki “naj svojo mrtvo besedo reši s peto ali plesano besedo”. Dober pa je bil tudi odziv gledalcev. Vrtoglavega ptiča, ki ga bodo sedaj najprej predstavili na festivalu filmov v Oberhausenu, so že vrteli v ljubljanski Kinoteki. “Čeprav je bila predvidena ena predstava, smo zaradi zanimanja film še enkrat predvajali,” pravi Podgoršek, ki bo tudi v prihodnosti še sodeloval s Kovačem. Računalništvo in film Sašo Podgoršek, ki danes ve, da je listo, kar rad počne, film, ni eden tistih, ki bi si to želel še kot majhen, in odločitev za film je presenetila celo njega. To končani osnovni šoli in gimnaziji v Brežicah je namreč v Ljubljani dve leti študiral računalništvo. “Toda videl sem, da to ni zame, in sem presedlal na AGRFT. Izbral sem študij filma in televizijske režije. Pri poklicnem delu pa mi sedaj prav pride tudi računalniško znanje.” Izkušnje si je začel nabirati že v 1. letniku študija, ko je kot asistent televizijskih režiserjev pomagal pri zahtevnejših športnih prenosih, pri oddaji Pod lipo, bil je asistent Karpa Godine pri celovečernem filmu Umetni raj, v 2. letniku je režiral čebelarske poljudoznan-stvene filme. Postajal je navdušen nad delom režiserja, ki je “dirigent celotne delovne ekipe projekta, ta pa je prava mala tovarna. Najpomembnejši je izbor sodelavcev, kajti tu brez sodelovanja ne gre”. V 3. letniku je režiral kratki študentski film Prostor (po)gleda, kije, poleg tega daje bil predstavljen na 11 festivalih po svetu, prinesel še vrsto nagrad: za najboljši kratki film na beograjskem festivalu, za najboljši jugoslovanski eksperimentalni film 1991, za najboljši jugoslovanski kratki film in nagrado novinarjev. Med 6 najboljšimi v Evropi Še bolj odmeven je bil Podgorškov film Koza je preživela, ki je obenem njegovo diplomsko delo. Dobil je glavno nagrado na svetovnem festivalu študentskega filma v Miinchnu, producentsko nagrado za največji talent, na- grado na najboljši slovenski film 1992, dve posebni nagradi žirije, predstavljen pa je bil na vseh celinah razen v Avstraliji. Prav po zaslugi tega filma ga je Filmska fundacija iz Londona uvrstila v reprezentanco šestih najboljših mladih evropskih režiserjev in ga predstavila v Ameriki. Po šolanju na AGRFT je Podgoršek realiziral več kot 70 oddaj Studia Ljubljana, snema reklame (SKB, Mobitel, Fructal, Ljubljanske mlekarne itd.), glasbene videospote (za skupine Video-sex, Demolition Group, Vlada Kreslina, Anjo Rupel itd.), video dance filme ipd. Snemal bo film v Brežicah Zagnanosti Sašu Podgoršku ne manjka, saj letos že načrtuje dva igrana filma. Sladke sanje so nostalgična zgodba izpod peresa Mihe Mazzinija, Temni angeli usode pa je črna erotična komedija, za katero je scenarij napisal pevec brežiške skupine Demolition Group Goran Šalamon. “Po 15-letnem druženju s to skupino, za katero sem režiral 5 glasbenih spotov, želimo skupaj narediti nekaj večjega - film. Glavni producent je Filmski sklad RS, računam pa na sponzorsko sodelovanje in podporo brežiških in dolenjskih podjetnikov. V Trbovljah je bilo pri snemanju Vrtoglavega ptiča to zelo uspešno,” je povedal Podgoršek. Seveda ni šlo brez komentarja o slovenskem filmu, ki se mu menda, glede na to, kar je bilo prikazano letos v Portorožu, pišejo boljši časi. Tudi Podgoršek meni, daje bilo leto 1996 posrečeno leto, ker se je na tem področju zelo veliko naredilo, obstaja pa nevarnost, da bo prihodnje leto število filmov na maratonu spet skromnejše. “Treba je zagotoviti kontinuirano produkcijo filmov, tudi zato, ker film ni le umetnost, pač pa ena od gospodarskih vej. Potrebno je, da država da za film več denarja, Sašo Podgoršek kajti tak odnos, kot je bil do sedaj, je smešen in ponižujoč. Pri nas so ljudje, ki znajo in hočejo dobro delati, in konec koncev so tudi filmski ustvarjalci ambasadorji slovenske kulture,” pravi Podgoršek. Po drugi strani pa se mu zadnja leta zdi najhujši prav občutek, da se film naredi le zato, ker je denar, ni pa važno, kako in ali ga bo kdo gledal. Kot velik ljubitelj filma, ki seveda še danes rad zahaja v kino, v prostem času pa ne more brez športa, ima mladi brežiški režiser takoj pripravljenih polno pohvalnih besed o slovenskem filmu iz petdesetih in šestdesetih letih, izpostavi pav režiserja Františka Čapa in Franceta Štiglica. “Kvalitetna in izrazna moč slovenskega filma je potem, ne vem zakaj, začela padati in zdaj je na ničti točki. Z novimi idejami, prijemi in novo genaracijo se bo mogoče popravilo. Morda je slovenskemu filmu zadnje čase manjkala tudi kritična distanca do samega sebe - ne biti kar zadovoljen. Menim, da slovenski gledalec hoče preprosto zgodbo, v kateri se prepozna in se zato vanjo vživi, seveda mora biti prikazana na zanimiv način. Temelj za to pa je dober scenarij.” Ko bodo snemali take projekte, bodo tudi naše kinodvorane ob predvajanju slovenskih filmov, ki jim dostikrat manjka “samo” gledljivost, gotovo bolj polne. LIDIJA MURN Prizor iz filma Vrtoglavi ptič. & KNJIŽNA POLICA Norček “Jaz sem živi ogenjček, plamenček, ki vdihuje besedo ljubezni in izdihuje sij srčne radosti,” pravi o sebi Norček, junak najnovejše istoimenske knjige pisatelja Marjana Tomšiča, ki se je v sodobno sl' vensko književnost že trdno zapisal s svojimi istrskimi pripovedmi in romani. S to knjigo (izšla je v zbirki Glasovi pri Kmečkem glasu) se je pisatelj pomaknil iz realnega v pravljični svet, vendar mu ta odmik ne pomeni dejanskega odmika od resničnosti, ampak sestop v tisto plast pripovedovanja, kjer se da o človeku in življenju na drugačen, srcu bolj kot pameti, doumljiv način povedati globlje in trajnejše resnice, zato tudi junak pripovedi ni mislec, znanstvenik, filozof, asket ali kaj podobnega, ampak Norček, potepuh, večni popotnik, sanjač, poet, spontani modrijan in otrok. Tak mora biti, če naj trde resnice tega sveta zmehča in relativizma, če naj dosledno veruje v dobroto in ljubezen ter tako tudi ravna, če naj nosi tudi v nesreči neugasljiv plamenček radosti v sebi, če naj posluša predvsem glas srca in hodi za njim. Za navadno pamet je pač norec tisti, ki mu ni nič za zlato in diamante in jih v igri razsipa okoli, ki mil ni do časti in moči oblasti in mu je milejši zvesti psiček kot trop priliznjenih dvorjanov, ki se žrtvuje za druge brez misli na korist, ki v grdem vidi lepo in v bleščeči lepoti grdo, ki skratka je in počne to, kar počne Tomšičev Norček, ko ga pisatelj vodi po poteh od vasi do vasi, od krajine do krajine in od dogodivščine do dogodivščine. Ob tem, kar se mu dogodi in kar doživi, pisatelj razgrinja svoje gledanje in razumevanje življenja in sveta, pogosto prežeta s starodavno vzhodnjaško modrostjo, ki dandanes vse glasneje nagovarja notranje nezadoščenega modernega človeka, pogosto pa se pisatelj izraža s pravljičnimi prispodobami. Prepušča se navdihu in zanosu, za Norčkom ne stoji sklenjen in povsem domišljen miselni vzorec, do katerega naj bi se bralec dokopal. Ni se treba mučiti z miselnimi analizami, Norčka je treba brati, sprejeti in razumeti z globljim v nas, kot je razum. Takole pravi Norček sam proti koncu knjige v pogovoru z menihom: “Zakaj bi pa morali čisto vse razumeti?... Ljudje mislimo, da moramo vsemu priti do dna. A kako naj izmerimo globine oceana z vrvico pameti, ki seže le do tja, do koder prodrejo sončni žarki, torej le pod površje?!... Česar ne more izmeriti pamet, razume duša.” MILAN MARKELJ Mesto in otrok Aleš Debeljak je eden izmed najbolj opaznih sodobnih slovenskih ustvarjalcev. V slovensko kulturno zavest se vpisuje kot pesnik in kot publicist, za razliko od premnogih slovenskih ustvarjalcev se uveljavlja tudi zunaj meja Slovenije. Za seboj ima že štiri pesniške zbirke in kar pet knjig izbranih esejev, več njegovih samostojnih knjig je izšlo v tujih jezikih od nemščine do angleščine, za svoja dela pa je prejel številna domača priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Jenkova nagrado, ter tuja priznanja, denimo izraelsko nagrado Miriam Lind-berg za pesništvo miru, kar vse potrjuje, da je Debeljak res med pomembnejšimi našimi ustvarjalci. Ugledno mesto v slovenskem pesništvu si je nedolgo tega utrdil z izidom svoje najnovejše pesniške zbirke MESTO IN OTROK, ki je izšla v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Zbirko sestavlja sedem ciklov s po šestimi pesmimi, ki so vse napisane v zelo svobodni sonetni obliki z dolgim verzom in občasnimi notranjimi rimami. V to obliko je pesnik zajel bogastvo podob, okoliščin in situacij ter z njimi izpisal lepoto in grenkost življenja na tem koščku sveta, tako kruto zaznamovanem z nedavno balkansko vojno morijo, ki je še najdlje uklepala v krvavi objem mesto Sarajevo. Mesto je pesnik dvignil v simbol zla in destrukcije, njemu nasproti pa postavil otroka kot simbol življenja in ljubezni. Naloga pesnika je, da v času, ko se “okrog tebe svet/ kruši v prepad” pije “živo vodo”, se pravi, da je na strani življenja in ljubezni, četudi ju preplavljajo plazovi uničenja, “Ker ljubezen, ki teče ti skoz žile, je seme, cvet in sad”, je torej življenje samo. Debeljakova “kronika bolečine”, kot svoje početje imenuje v enem od sonetov, je pretanjena pesniška zbirka, ki zahteva zbranega in pozornega bralca, a vloženo bogato poplača. MILAN MARKELJ Pripovedke Nemški romantični ustvarjalec E.T.A. Hoffmann je v času svojega življenja (1776-1822) počel vse mogoče in bil vsestransko nadarjen umetnik, saj se je ukvarjal z glasbo, risanjem in gledališčem, po svojem 33. letu pa tudi z literaturo. Skozi rešeta časa pa se je prebil predvsem kot pisatelj. Zanimivo je, da je bil že za svojega življenja in še tudi desetletja potem veliko bolj kot doma priljubljen in znan v drugih dežalah in da je bolj kot na nemške vplival na tuje literate. Njegov vpliv je bil še posebej močan v francoski literaturi, segel pa je vse do ameriških in ruskih pisateljev. Tisto, kar je v Hof-fmannovi umetnosti še dandanes najbolj vznemirljivo in privlačno ter s čimer je najmočneje vplival na mnoge ustvarjalce in si pridobil svetovni sloves, je dvojnost, ki preveva vse njegovo delo. Nasprotja svetloba - tema, resnično - pravljično, tvarno - duhovno, zunanje - notranje, tragično - komično, grozljivo - humorno, normalno - blazno itd. se v njegovih delih prepletajo, prehajajo eno v drugo ali se paradoksalno soočajo. Za razliko od svojih sodobnikov fantastičnega, nenavadnega in čudežnega ni črpal iz religiozne metafizike, ampak iz znanstvene oziroma psevdoznanstvene transcendence. Pisatelj se je zanimal za živalski magnetizem, mesmerizem, telepatijo, hipnozo, somnambulizem, duševne bolezni, tako da je za fantastično v Hoffmanovem delu pogosto mogoče najti racionalno razlago, četudi to ni potrebno, saj v nekem smislu razbija čar njegovih pripovedi. V slovenščino imamo prevedena oba njegova romana, Življenjski nazori mačka Murra in Hudičevi napoji; prav tako je prevedenih več njegovih pripovedk. Zdaj se jim je pridružilo še šest Hoffmannovih zelo poznanih pripovedk, ki so v prevodu Katarine Bogataj - Gradišnik (napisala je tudi obsežnejšo spremno besedo) pod naslovom PRIPOVEDKE izšle pri Mladinski knjigi v zbirki Veliki pravljičarji. V knjigi so prevodi poznanih pripovedk Peščeni mož, Svetnik Krespel, Prigode silvestrske noči, Izbiranje neveste, Falunski rudniki ter Drobilec orehov in Mišji kralj. V teh zgodbah so odlike in čar Hoffman-novega pripovedništva še posebej prišle do izraza. MILAN MARKELJ KNJIŽNI TELEGRAMI • DZS je izdala štiri nove izvirne slovenske knjige: pesniško zbirko Iztoka Osojnika RAZGLEDNICE ZA DARJO, novele Vinka Moderndorferja LEŽALA SVA TAM IN SE SLINILA KOT HUDIČ, zgodbe Zlatka Zajca PRIGODE in roman Petra Stoparja VRVOHODEC. • V zbirki Odisej, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšel mladinski roman slovenskega pisatelja Dima Zupana LETEČI MAČKI. • Mladinska knjiga je v zbirki Zenit izdala roman EMMA angleške pisateljice Jane Austen, v zbirki Pisanice pa prevod uspešnice Ronalda Dahla JAMES IN BRESKEV VELIKANKA v prevodu Jureta Potokarja. • Pri Mohorjevi družbi je izšla monografija o slovenskem fotografu Josipu Pelikanu. • Upravni odbor Prešernovega sklada in Gorenjski muzej Kranj sta izdala zbornik PETDESET LET PREŠERNOVIH NAGRAD. Priloga Dolenjskega lista 19 NAGROBNI KAMEN - Niso se selili samo ljudje, selili so se tudi nagrobni kamni. V spomin na svoje pokojne so nemški Kočevarji v času med drugo svetovno vojno vzeli s seboj v Krško vas pri Brežicah tudi nagrobnike svojcev. Po vojni sojih ob povratku iz izgnanstva v Nemčijo Goriškovi našli v kleti svoje hiše. Uporabili sojih kot temelje pri gradnji stebrov gospodarskega poslopja. Ko so del stavbe podrli, so odkrili enega od uporabljenih nagrobnikov. Očiščenega je lastnik postavil na zelenico hiše. Nagrobnik je iz druge polovice 19. stoletja. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Samo daje kaj za grb - Mnoge deklice bistroumne, da ne zmatra-jo vsako možitev za srečo sploh tudi ne hrepene preveč biti, če tudi nič nimajo, žene navadnih kmetov, češ ker trpe še več ko dekle. Dekleta za moživo zrele naj bolj žele priti k hiši, ki ima dober nograd, da bo zmirom kaj za grlo. Čarovnice molzejo krave - Binkoštno soboto pomolzejo coprnice krave, ako ne priženo se domu pred solnčnim zahodom in tako tudi binkoštno nedeljo zjutraj, če se ženo na pašo že pred solncem. V Prapročah bil se pastir preobleki na robe in tako videl je coprnice in opazil, da so bile med njimi vse Prapročanke razun dveh ali treh. Bil je feš - Rajni Brunar se delal od konca iz vsakega človeka norca, pa so hodili vse eno vsi k njemu in ga imeli radi, ker je bil feš. Ženijo se sebenci - I letos žene so v Š. Jerneji in M. peči večidel sebenci. Bo še manj hlapcev in dekel, kajti si vzamo taki naj raje kaj zemlje v najem in delajo za se. S fiLcnK.fi Mžtifmšič Mflatlfl Takoj po poroki sta začela zidati veliko hišo, ki sta jo želela napolniti z otroki. Ko je prvič zanosila, sta bila srečna oba, kajti ljubila je svojega moža in mu je hotela podariti sad njune skupne ljubezni. Toda zataknilo se je. Otroka ni donosila. Splavila je, ker je pri gradnji hiše pretrdo delala in dvigovala pretežka bremena. Ob njuni skupni nesreči jo je mož tolažil, češ saj sva še mlada in bova lahko imela še veliko otrok. Dogradila sta lepo hišo z delavnico, ki je lepo uspevala in dajala kruh še drugim delavcem. Otrok pa ni in ni bilo. Ana je bila zdrava, mlada, a vsa nesrečna zaradi svoje zaprtosti. Vendar tega ni nikoli pokazala svojemu ljubemu. Živela sta utečeno življenje, on je delal s fanti v delavnici ona pa jim je kuhala in urejevala veliko prazno hišo. Namesto da bi se dom napolnil z otroškim smehom, je življenje hotelo drugače, povsem drugače - ostala je sama v tisti veliki hiši, ko ji je smrt vzela še tisto ljubezen, ki jo je imela. Nekaj časa so fantje še delali, potem pa so odšli drug za drugim in mlada vdova je morala zapreti delavnico, v hišo pa je vzela podnajemnike, da se je lahko preživljala. Včasih se je spraševala, kaj je storila napak v svojem življenju, da jo Bog tako kaznuje. Velikokrat med tednom in v nedeljo je hodila v cerkev sv. Nikolaja. Tam se je počutila varno in sproščeno, tam je našla tolažbo za svoje oropano življenje. *** Janez se je moral zelo mlad poročiti, kajti starši so mu zgodaj umrli in doma je gospodaril hlapec in gospodinjila dekla. Ko je bil Janez še pri vojakih, sta mu umrla starša, vsi bratje in sestre so se že odselili, tako da doma ni bilo več nikogar. Oče je prav njega, najmlajšega, hotel imeti za gospodarja pri hiši. Tako je Janez prišel domov in se poročil s sosedovo Marijo, ki je bila prav tako mlada. Oba sta bila za gospodarstvo sicer še neizkušena, toda morala sta poprijeti za delo na polju, v hlevu in svinjaku. Če je bila sila, so jima pomagali tudi ženini starši in njegova sestra, ki je bila blizu poročena. Z Marijo sta odprla gostilno, ki je prinašala zaslužek predvsem ob semanjih dnevih in ob nedeljah, ko so ljudje prihajali k maši v farno cerkev. Več kot denarja pa je bilo pri hiši otrok. Prihajali so na svet eden za drugim, tako da je nekega dne tast rekel: “Ej, Janez, pazi malo, saj se ti bo žena od silnih porodov še utrgala.” Po rojstvu osmega otroka je Marija kmalu zopet zanosila. Slabo se je počutila v tej nosečnosti, vendar možu o tem ni nič povedo-vala ne potarnala. Nekega jutra pa ni mogla vstati. Silno hitro se .ji je stanje poslabšalo in smrt je stopila v hišo ter pobrala mater z otrokom vred. Tako je Janez ostal sam z osmimi otroki. Sam ni zmogel skrbeti zanje, voditi gostilno z mesarijo pa še delati na polju, v hlevu in v gozdu. Ni vedel, kaj storiti, nihče ga ni mogel potolažiti v nesreči. Dekla je za silo nahranila in oprala otroke, toda kdo jih bo vzgajal in jih pošiljal v šolo? “O Bog, kako si mogel ravno meni vzeti mojo dobro in skrbno ženo ter me pustiti samega s kopico otrok?” je velikokrat razmišljal Janez. »** Ali ga je uslišal Bog ali pa je poseglo vmes naključje, se ne ve, naneslo je, da sta se na trgu pod farno cerkvijo sv. Nikolaja srečala Janez in vdova Ana, ki je bila skoraj istih let kot pokojna Marija. Ana brez svojih otrok, ki si jih je tako zelo želela, Janez pa brez matere svojim otrokom. Spoznala sta se in ni trajalo dolgo, pa jo je zaprosil, če bi hotela biti mati njegovim sirotam in gospodinja v njegovi hiši. Ano je prošnja presenetila. Dolgo v noč je premišljevala, kaj naj stori. Odločitev je bila res težka. Smilili so se ji otroci, visoki mož, poln življenja ji je bil všeč, strah pa je je bilo tiste velike hiše. Pisala je bratu, ki je bil znan zdravnik, in mu omenila, da bi se poročila in šla za mačeho osmim otrokom. Ob misli na toliko majhnih otrok, ki so ostali brez skrbne in nežne materine roke, jo je stisnilo pri srcu. Na vrtu je nabrala cvetja in odšla po poljski poti do pokopališča pri sv. Roku. Tudi k njemu, njeni veliki ljubezni, je morala iti. Na grobu je prižgala drobno svečko in zazdelo se ji je, kot da ji je pokojni pritrdil, naj se odloči in poskrbi za osem ubogih sirot... Kmalu se je peklo in cvrlo, pripravljala se je velika ohcet. Poročil ju je njegov brat, ki je bil duhovnik, v cerkvici sv. Martina, kot sije želela. finDRemfl VRflČflMf V OTROŠTVO Popoldne se je nagibalo k večeru in le skromni sončni žarki so se še dotikali roba moje sobe. Bila sem raztresena in misli so mi uhajale na vse strani. Počasi, kot bi bila kakšen star okostnjak, ki že nekaj let ni hodil, sem vstala in na polici, kjer so ležale različne kasete, iskala kaj umirjenega, razpoloženju primernega. Ne prva, ne druga, nobena kaseta se mi ni zdela primerna... Pobrskala sem še po drugem stolpcu. Tudi nič. Potem se mi je pogled ustavil na stari črni kaseti z naslovom Medeno življenje. Punčka, fantek in rjavi psiček so krasili naslovno stran kasete. Narahlo sem se nasmehnila in se spomnila na prijateljico, ki mi je nekoč posodila tri kasete s pravljicami. Dve sem ji kmalu vrnila, ta pa je bila nekaj posebnega in sem jo obdržala za dlje časa. Ko mi jo je prijateljica dala, mi je rekla: “Pravljica je za malo starejše. Meni v otroštvu ni bila všeč, toda danes...” Ponovno sem si želela poslušati glasove na kaseti in lepe melodije. Želela sem se počutiti kot brezskrben otrok sredi igre. Želela sem se vrniti v čas, ko so bili manjši spori med otroki le del igre, ko so se bolečine porajale le iz nedolžnosti in spodrsljajev, ki so bili že v naslednjem dnevu pozabljeni. Tekanje za metulji, gradnja hišic in tekmovanje s formulami na eni strani ter upiranje staršem zaradi risank in prezgodnjega pošiljanje v posteljo zvečer na drugi strani. Pri poslušanju pravljice sem se vrnila v brezskrbni čas otroštva, ki ga imam za najlepši del svojega življenja. Spomnila sem se babičinega darila za dedka Mraza, slikanic Rdeča kapica in Hvaležni medved. Takrat še nisem znala brati, zato sem jo prosila, da mi ju je ona brala. S pozornostjo so ji prisluhnili še drugi otroci. Babica je bila naša živa knjiga. Ob večerih nam je pogosto pripovedovala zanimive pripetljaje in izmišljene zgodbe. Vedno jih je enako začela z “A veste” in končala z “Ja, tako je bilo včasih.” Otroški svet je podoben pravljičnemu, oba poznata srečne konce. V meni je ostal ohranjen v drobnih koščkih spomina, ki tvorijo mozaik srečnega in nepozabnega otroštva. Tako lepega, da ga nikoli ne bi zapustila, če bi bilo to mogoče. Med nebom in zemljo 19. - 22. jan. 1966. Po daljšem potepanju po Reki smo se pred tremi dnevi vkrcali na ladjo Dalmacija in z njo odpluli na popotovanje po vzhodnem Sredozemlju. Na dosedanji poti smo se ustavili v Dubrovniku in Pireju. Ž Reke se najbolj spominjam mnogih ruševin, ki jih je za sabo pustila zadnja vojna, ruskih ladij v pristanišču, skoraj praznih trgovin, revne ponudbe v gostinskih lokalih, neskončnega čakanja zaradi birokratskih navad v turističnem uradu in presenečenja ob razkošju na ladji. Z njo so takrat potovali samo bogati tujci, državljani nekdanjih jugoslovanskih republik smo bili izjema. Znova in spet drugače sem doživel lepoto jadranske obale in otokov. Posebno ob večernih urah. Takrat je zahajajoče sonce obarvalo gole jurske in kredne stene apnenčastih pogorij s posebno rumeno-rdečo barvo. In zdelo se je, da okostja davnih življenj vedno znova vračajo svetlobo, zbrano v njih pred sto milijoni let. Iz Dubrovnika me še vedno spremlja poezija grobo obdelanega kamna, vonj po preteklosti in še posebej slika puščavnika z lobanjo, ki sera jo videl v eni od cerkva. Podoba me je pritegnila in odplavila v nek drug svet. V njem sem ostal tako dolgo, da me je prijatelj moral zbuditi. Po tistem videnju sem vedno bolj žejen ere in še bolj potopljen v Neznanko. Vznemirile so me veličastne stene rta Mathatan, skrajnega južnega konca Evrope, kjer več sto metrov visoki skladi gmote strmo ločujejo kopno od moija. Spopad med obema elementoma je silovit. Moije se peni in skale se upirajo. In milijone let je potrebno, da moije premaga kopno in da se iz moija znova rodi kopno. Galebi z Mathatana zasledujejo ladjo. Čudoviti so in njihov let je poln lepote. Vprašujem se, kako da se v velikem prostoru nad moijem ne izgube, zakaj ne marajo človeka in spremljajo ladjo ure in ure samo zaradi plena, kako spreminjajo plen v lepoto letenja in še širša obzoija, kako gmota misli, kako se spreminja v gibanje kril, v ostrino videnja, v strmino poletov... In galebi niso samota. Tudi druge ptice in živali spreminjajo semena in še drugačen plen v nove oblike in izraze življenja: ptice celo v petje, zveri v rjovenje in smrtonosne skoke, gazele v plašnost in lepoto bega... Let galebov me zvablja v vse večje globine in zapletenosti življenja. Vem, daje ta let samo drobec vesoljnega naravnega programa in da je ujet v neizmernost vseh drugih pojavov Celote. Hkrati vem, da je to življenje, pa čeprav samo eno od neskončnega števila, tako zelo zapleteno, da presega sleherni računalniški sistem, ki ga je doslej zmogel narediti človek. Najbolj skrivnostna in obenem najbolj zbujena razsežnost življenja, kar je nedvomno zavest, mora usklajevati vso nepregledno povezanost in soodvisnost delov organizma v celoto in celote z deli, hkrati pa ves organizem kot celoto z vsemi pojavi zunaj, v neskončno večji Celoti - v naravi kot Univer-zumu. Da lahko katerokoli življenje kot celota v sebi deluje, mora od zunaj dobivati določeno vzpodbudo - energijo, saj samo sebe ne more razdirati, da bi se ustvarjalo, ali: najmanjši deli Biti se za sebe ne morejo hraniti iz sebe. Še več: vzpodbuda - energija, ki prihaja od zunaj, lahko oživlja in ohranja organizem samo v primeru, če mu je prilagojena. In vrnitev objema: življenje se lahko zbudi samo takrat, če je kot del neskončne Celote z njo tudi usklajeno in jo uboga! Človek, kot eno od neizmerno različnih življenj, ni izjema. Tudi človek je v sebi celota in lahko živi samo, če so vsi organi v medsebojnem ravnovesju in se med seboj dopolnjujejo, če en sam organ odpove, se poruši ves organizem, kajti samo zvestoba vseh delov lahko zbudi utrip celote in samo ta utrip lahko delom vrača življenje! Kako je človek v primeri z zunanjim svetom samo del Celote, je razvidno iz slehernega njegovega videnja, slišanja, občutenja in doživljanja sveta. Kot subjekt lahko uresničuje svet samo v soočenju s stvarmi zunaj sebe. Že navidezno tako preprost pojav, kot je npr. videnje drevesa, vključuje oboje: človeka kot subjekt in hkrati drevo kot objekt zunaj človeka. Če drevesa ni, videnje drevesa v človeku ne more nastati, in seveda obratno: drevo lahko je, toda če ni človeka, da bi ga videl, ga za človeka ni! V razmišljanjih o odnosih med delom in celoto pa se mi pojavlja še eno videnje: vsi pojavi so v sebi celota, kot del absolutne Celote, pa hkrati navzven oboje - del in spet celota, kajti čeprav so samo del Celote, je v njih kot delu tudi vsa Čelota! Program, ki oživlja Bit v človeka, je drugačen, kot so programi, ki oživljajo Bit v drugačne oblike in vsebine življenja, vendar je vsem življenjskim programom skupno, da so v sebi in za sebe najvišja popolnost in svoboda, saj jih nič od zunaj ne more prisiliti v drugačno resničnost - da bi takšna prisila lahko bila, bi se morala spremeniti tudi Celota, toda napram zunanjemu svetu so vendarle isti življenjski programi sami sebi nezadostnost, vezanost, odvisnost in kot ujetniki Celote popolnoma determinirani, s tem pa samo še nujnost!... Galebi z Mathatana zapuščajo ladjo, kajti bližamo se Pireju in Atenam. Morje luči obeh mest me pritegne in iztrga iz razmišljanj o zapletenosti in prepletenosti življenja, obenem pa prav ta pogled rojeva nove uganke. Dovolj je samo pogled na odprto moije in za tem na kopno: na eni strani neizmerna, negibna in skoraj gosta tema brez meja med nebom in valovanjem voda, na drugi strani valovanje luči. Luč in tema in za hip primerjava med življenjem in smrtjo. Toda samo za hip, kajti doživljanje se spremeni v še drugačno: kam odhaja luč, ko jo prežene tema, in kam tema, ko zmaguje luč, kakšna je luč v valovanju smrti in po njej in kakšna v življenjih, narejenih drugače od človeškega? Enako neizprosna so vprašanja o valovanju in srečanjih med ljubeznijo in sovraštvom, med voljo, hotenjem in obupom, kako se ti spopadi polnijo in praznijo, kdo polni in prazni? Pojavi prihajajo in odhajajo - kam? So tudi prostori brez prostora in časi brez časa, so ustavljeni in podivjani časi? Po krajšem postanku v Pireju odplujemo proti Aleksandriji, v noč in na nemirno odprto moije. V kabini prisluškujem ladji. Ima poseben utrip in diha. Ima srce in pljuča. Enakomeren ropot iz strojnice me odplavi v svojstven svet mojih otroških let. Ropot je podoben tistemu v našem mlinu ob majh- nem, vendar zelo živem potoku. V njem sem v majhni sobici s stricem prečul marsikateri dolg večer, dokler me ni šumenje voda preko velikega vodnega kolesa, prepleteno z mehkim ropotom zobatih lesenih koles, premagalo in zazibalo v spanec. Iz te sobice se še posebej spominjam pečice, v kateri je stric topil antimonovo rudo. Iz raztopine je v posebnih kalupih oblikoval pravljične figurice in z njimi razveseljeval nas otroke. Pečica je bila v tisti sobici toplota in luč in sanje. Tudi tu na odprtem moiju me šumenje valov in ropot iz strojnice zapelje v spanje in me zbudi še drugače. Potujem lahko v katerikoli čas in prostor. V tej noči sem se zbudil na oceanu galaksij. Hotel sem izmeriti njegove globine. Spustil sem sidro in spoznal, da se potaplja v vedno isto središče in da oceanska plima narašča hitreje od mojih misli. Hotel sem se rešiti na kakšno obalo, potem pa sem odkril, da išče obale tudi ocean in daje njegovo dviganje samo protest proti neukročeni uganki Niča. Zdaj sem vedel, da jadram na meji med Bitjo in Nebitjo in daje ocean samo svet, ki sem ga ustvaril, potem pa ga nisem mogel nikamor odločiti, kajti kamorkoli sem se ozrl, nisem nikjer našel opore. Bil sem neizmerno sam. Pod seboj sem gledal bleščeče valovanje svetov, vsenaokrog pa brezmejno brezno najbolj popolne Neznanke. In naj se je žareča kozmična krogla še tako širila in goltala pošastno temo Niča, je vendarle ostajala v njegovi neskončni lobanji samo brezupno prizadevanje. Strmel sem v to svojo stvaritev in zazdelo se mi je, da tako zapuščeno in brez cilja ne more biti resnično. Toda to je bil samo trenutek slabosti, kajti že naslednji hip sem vedel, da lahko samo nedosegljiva in nedoumljiva obzorja razdro mojo pretesno kletko. In ko sem se sredi noči, vznemiijen zaradi Jupitrovih motenj, prebudil v prav tako pretesno kletko svoje sedanje narave in skozi line čutov prepoznal svet, ki mu pripadam, sem tudi doumel, zakaj se bom moral za svojo uresničitev še večkrat vrniti. Spet sem tu na ladji in v popolni budnosti še premišljam: najbrž še nisem dovolj pripravljen in zato mi je bleščeče zvezdno nebo, kamor sem se potopil v sanjah, še potrebno, brez te srebrne zavese bi moje oči prehitro zgorele pred grozo PREPADA. Zjutraj je na morju in na ladji temno. Plujemo skozi močan dež in veter. Ladja se močno ziblje. Pri zajtrku padajo kozarci. Večine potnikov se polašča morska bolezen. Nekateri verjamemo v moč Bakhusa proti morski bolezni in molimo pred njegovim oltarjem. Priloga Dolenjskega lista 20 POTA INST$ V KM O »>H*| > Štuklju leto zapora in ob izpit Nesreča, ko je 17. oktobra 1995 23-letni Boris Štukelj iz Straže na zebri v križišču zbil peško Marijo Malus, dobila sodni epilog ■ Pričevanja prič in udeležencev različna NOVO MESTO -17. oktobra 1995 je Novomeščanka 77-letna Marija Malus hotela na izlet z avtobusom. Žal se je njena pot končala tragično že na semaforiziranem križišču pri avtobusni postaji, saj jo je na označenem prehodu za pešce zbil danes 23-letni voznik golfa Boris Štukelj iz Straže. Malusova je dobila tako hude poškodbe, daje tri ure kasneje umrla. Nesreča je po skoraj letu in pol prišla na okrožno sodišče in dobila sodni epilog. Zal seje medtem v drugi prometni nesreči ubil tudi Peter Horvat, kije takrat sedel v golfu ob Štuklju. dežurni poročajo ODPELJALI AUDIJA - Neznan nepridiprav je prišel v petek, 7. feb-rnnrja, med polnočjo in 7. uro zjutraj do parkiranega audija 80 zelene barve in ga odpeljal neznano kam. Lastnika L. F. je tako oškodoval za 1,8 milijona tolarjev. OSTAL BREZ NEZAKLENJENEGA MOPEDA - 17-letne-E B. iz Loke pri Zidanem mo-je 5. februarja neznanec odpeljal nezaklenjeno kolo z motorjem tnamke Tomos APN 6, rdeče barve, ^tevilkami motorja in okvirja 50 MARK, DA IZVEDO, KJE JE SLOVENIJA - Ilegalci še kar naprej pritiskajo na našo mejo. V komaj treh dneh prejšnjega tedna so J1*1 mejni organi zalotili kar osem, roed njimi tudi dva državljana Makedonije, stara 23 in 21 let. Najprej prišla do bencinskega servisa v “regani. Tam sta srečala nekega moškega, ki jima je za 50 mark Pokazal pot v Slovenijo. Mejo sta Prestopila na Obrežju, za gostilno Kalin, njuna pot pa se je zaključila v Novi vasi, kjer so ju ustavili policisti. Na glavni obravnavi na novomeškem okrožnem sodišču je bilo največ dvomov o tem, kdo je kriv za nesrečo: ali je v rdečo luč zapeljal voznik golfa ali pa se je morda peška čez cesto odpravila pri rdeči luči na semaforju za pešce. Pričevanja obtoženega Štuklja in njegovih sopotnikov so se namreč razlikovala od pričevanj očividcev. Štirje mladi fantje so se 17. oktobra 1995 odpravili v Avstrijo. PREHITRO PO SPOLZKI CESTI GABRIJELE - V sredo, 5. februarja, nekaj pred pol tretjo uro popoldne je 23-letni B. P. iz Krmelja vozil osebni avto po lokalni cesti iz Pijavic proti Gabrijelam. V ovinku, ki poteka po klancu navzdol, hitrosti ni prilagodil razmeram na cesti, zato je vozilo obrnilo na drug prometni pas ravno v trenutku, ko je nasproti pripeljal 41-letni L. B. z Mirne. Slednji se je v nesreči lažje poškodoval, hude poškodbe pa je dobil sopotnik v vozilu povzročitelja nesreče 24-letni P. T. iz Krmelja. DOMAČE TRNJE * Ni naključje, da imata enako začetnico besedi - koalicija in kokodakanje. * Slovenci smo po predvolilnem zdaj dobili še mandatarski golaž. • Sestavljanje slovenske vlade je podobno gradnji snežnega moža tik pred odjugo. • Če politiki mnogo govorijo o slovenski pomladi, potem se obeta huda zima v naravi in politiki. M. BRADAČ OSTALO LE NEKAJ KOSTI - Dolga in ostra zima ni edina nadloga, ki redči vrste divjadi v slovenskih gozdovih. Ob divjih lovcih plenijo divjad tudi psi, potepuški in tisti, ki jih prav s tem namenom gospodarji spuščajo na prostost. Po podatkih slovenskih lovcev so psi v letošnji zimi pomorili že okrog tisoč glav srnjadi. Žrtev psov je bila tudi srna ali srnjaček, katerega ostanki leže ob robu gozda nad Regrčo vasjo. Oglodana hrbtenica, čeljusti, del lobanjice in nekaj dlake je vse, kar je ostalo za divjo pojedino. (Foto: MiM) Nekaj pred pol sedmo zjutraj so se peljali od Vavte vasi proti Novemu mestu. “Opazil sem, da na semaforju utripa zelena luč, ko pa sem šel mimo semaforja, je na njem gorela oranžna luč. Pogledal sem na levo, če gre kak avto, vendar so tako vozila na mostu, kot tudi tista, ki so prišla iz smeri lekarne, stala, saj je semafor iz smeri avtobusne postaje nekoliko dlje odprt, da se lahko križišče sprazni,” je zatrdil obtoženi Boris Štukelj, ki sicer križišče dobro pozna, in dodal, da je nenadoma pred seboj zagledal starejšo gospo. Najprej jo je hotel obiti, a ko je videl, da mu to ne bo uspelo, saj je šla precej hitro, je zapeljal naravnost. Boris, ki se ne čuti krivega, čeprav mu je žal, da je prišlo do tega neljubega dogodka, se spominja, da je po trčenju avto ustavil po nekaj metrih, prepričan pa je, da v križišče ni pripeljal več kot 50 km/h. Pričanja ostalih potnikov v golfu: Vojka Oklešna, Boruta Jurišiča in pokojnega Petra Horvata, ki je dal izjavo še v preiskavi, so se tako glede hitrosti, luči na semaforju kot obnašanja ženske na prehodu ujemala. Nesrečo so drugače videli drugi. Dušan Fifolt, po poklicu policist, je v kritičnem trenutku stal pred semaforjem na mostu, da bo zavil proti Kandiji. Ko se mu je prižgala zelena, je zapeljal v križišče, po nekaj metrih pa je mimo njega s precejšnjo hitrostjo pripeljal črn golf. “Videl sem, da je nekaj priletelo čez avto. Sprva sem pomislil, da je kak karton, potem pa sem videl, da je voznik zbil žensko, ki je stopila na cesto pri svoji zeleni luči,” je pripovedoval. Pred semaforjem iz kandijske smeri je v času nesreče stala Ivanka Kastelic, za njo pa Mateja Slokar. Prva je povedala, daje bila na žensko še posebej pozorna, saj je pred nesrečo potrpežljivo čakala na pločniku, kdaj se bo prižgala zelena luč, potem pa je mirno šla proti drugi strani ceste. Zeleno luč na semaforju za pešce pa je videla tudi priča Mateja Slokar. O pokojničini previdnosti na cesti in njeni vitalnosti sta govorila tudi njena hči in sin. Voznik v času nezgode ni imel alkohola v krvi, avto pa je bil brezhiben. Očividci so opisovali, da se je voznik Štukelj v križišče pripeljal od 60 pa tudi do 100 km/ • Obtoženčeva zagovornica odvetnica Alenka Žugelj je bila mnenja, da Štukelj za nesrečo ni odgovoren, saj je po njenem mnenju prevozil rumeno luč, ne pa rdeče. “Priče so z izjavami pretiravale, saj so bile ob dogodku pretresene. Napako je očitno napravila oškodovanka, čeprav žal tega noče nihče reči,” je dejala. Senat pod vodstvom sodnika Franca Kusiča se s tem ni strinjal in je zavzel stališče, da je rdečo luč prevozil Štukelj. Obtoženega Borisa Štuklja, kije bil že kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov, kot so prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola, spoznalo za krivega prometne nesreče iz malomarnosti, za kar kazenski zakonik predvideva od 1 do 8 let zaporne kazni. Senat je obtoženemu prisodil eno leto zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za eno leto. Sodba še ni pravnomočna. h, po mnenju strokovnega izvedenca pa je bila hitrost, ki so jo navajali voznik in potniki v golfu, primerna, saj pri večji hitrosti vozila ne bi mogel tako varno ustaviti. _ _ T. GAZVODA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosta delovna mesta: 1. SVETOVALEC I. - PSIHOLOG 2. INŠTRUKTOR V KPZ - V KUHINJI 3. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ Pogoji: K točki 1: - visoka strokovna izobrazba psihološke smeri, 5 let delovnih izkušenj. Zaželjen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije. K točki 2: - srednja (štiriletna) gostinska šola (smer - kuhar), 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma. K točki 3: - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Na objavljenih delovnih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben(-na); da ni bil(a) obsojen(a) za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljanka) Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1., bodo vabljeni na razgovor, kandidati pod točko 2. in 3. pa bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Možnost rešitve stanovanjskega problema. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim 3-mesečnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. Vsak 12. vinjen! NOVO MESTO - Na območju UNZ Novo mesto je prejšnjo soboto med 21. uro in 5. uro naslednjega dne potekala poostrena kontrola prometa. Policisti so bili pozorni predvsem na psihofizično stanje voznikov, zlasti na vožnjo pod vplivom alkohola, na uporabo varnostnega pasu, hitrosti, pa tudi na druge hujše kršitve cestnoprometnih predpisov. Čeprav uprava v vseh sredstvih javnega obveščanja redno objavlja napovedane poostrene kontrole prometa -takšna obvestila so bila tudi pred pustom - policisti ugotavljajo, da se najpogostejši prekrški ne zmanjšujejo. Policisti so ustavili skoraj 600 voznikov in ugotovili, da kar vsak 12. voznik sedi za volanom pod vplivom alkohola. UNZ Novo mesto obvešča, da bo s poostrenimi kontrolami prometa nadaljevala. Dolenšek Betonalu ne bo plačal 300.000 mark A odvetnik Čeferin že napoveduje pritožbo na višje sodišče - Ni trdnih dokazov, da je Marijan Dolenšek vozniku traktorja, ki je peljal pesek iz kamnoloma, rekel, da bo Betonal kasneje v jamo kamnoloma vozil jedrske odpadke nm.\, ■ W t'/, ,, ''M'' ' , PREHITEVANJE SE JE KONČALO S ČELNIM TRČENJEM - V ponedeljek, 20. februarja, nekaj pred 6. uro zjutraj je 42-letni I. S. iz Velikih Brusnic vozil osebni avto od Rateža proti Novem mestu. Na Ratežu je začel prehitevati osebni avto, takrat pa mu je nasproti pripeljal 23-letni R. P. iz Velikih Brusnic. Kljub zaviranju voznika I. S. sta vozili čelno trčili. I. S. se je pri tem hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. (Foto: T. G.) TREBNJE - Prebivalcem krajevne skupnosti Mokronog, zlasti tistim iz okolice Žalostne gore, se je junij leta 1993 gotovo globoko vtisnil v spomin. Pa ne le po dogodku, ko je Marijan Dolenšek, takratni predsednik občinske komisije za denacionalizacijo, povojne pomore in druge nepravilnosti ter poslanec družbenopolitičnega zbora trebanjske občinske skupščine, demonstrativno legel pred tovornjak. Tako je preprečil nadaljnje odvažanje peska iz kamnoloma Žalostna gora in ustavil posledice takšnega odvoza, za katerega ni bilo ustreznih dovoljenj. Zaradi domnevne izjave 16. junija 1993 seje Marijan Dolenšek znašel tudi pred okrajnim sodiščem v Trebnjem, zasebni tožilec Betonal pa od Dolenška zaradi žaljive obdolžitve zahteva 300.000 nemških mark odškodnine. Podjetje Betonal oziroma njegov direktor Darko Golub Dolenšku očitata, da je 17. junija 1993 pred svojo hišo v Prelogah pri Mokronogu rekel Janezu Slugi, da “je postavljen s strani Betonala, da vozi pesek iz kamnoloma, ko pa bo jama prazna, bo Betonal notri vozil jedrske odpadke.” Sluga naj bi to prvič slišal . prav tistega dne, naslednji dan pa je s tem seznanil tudi direktorja Betonala. Kot je zapisano v tožbi, je bila zaradi te žaljive obdolžitve, ki je “povsem neu-temljena in tudi neresnična, nastala večja materialna in moralna škoda, saj zaradi žaljive obdolžitve obdolženca krajani, kjer ima podjetje Betonal kamnolom, iz strahu pred resničnim odlaganjem jedrskih odpadkov nasprotujejo nadaljnjemu delu podjetja.” Kot je znano, je kamnolom pod Žalostno goro okoli 30 let brez dovoljenj izkoriščal KPD Dob, s čimer je bila povzročena velika škoda v bližnji in daljnji okolici. Leta 1981 je bilo izkoriščanje kamnoloma po posre- dovanju inšpekcijskih služb ustavljeno, v začetku leta 1993 pa je podjetje Betonal kupilo gozd in pašnik ter začelo ponovno izkoriščati opuščeni peskokop, kar je izzvalo pravi plaz protestov in kritik, kljub temu da je vzporedno potekal tudi postopek legalizacije kamnoloma, za zagon kamnoloma pa je Komercialna banka Betonalu odobrila kredit v višini 350 tisoč nemških mark, Betonal pa je v peskokop Žalostna gora investiral preko 200.000 mark. Kljub odločbi urbanistične inšpekcije z dne 9. junija, da je prepovedana vsaka dejavnost v kamnolomu, se je odvoz nadaljeval vse do že omenjenega konflikta. Janez Sluga je po naročilu podjetja Betonal s traktorjem peljal pesek iz kamnoloma. Ker sta bila na začetku konflikta ob traktorju le Sluga in Dolenšek, ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj sta se pogovarjala, je pa zaslišanje prič, ki so prišle kasneje na kraj konflikta, osvetlilo dogodek. Tako je prišel h kamnolomu policist Matjaž Golob, ki je o tem naredil tudi zapisnik, Janez Sluga pa je v svojem zagovoru na glavni obravnavi zatrdil, da policista v Preloge ni bilo, da sta bila ves čas pri traktorju le on in Dolenšek, medtem ko Marjana Novaka po nje- govih trditvah ni bilo zraven, čeprav je slednji to potrdil z opisom nadaljnjega dogajanja. Po besedah Darka Goluba, direktorja Betonala, je njegovo podjetje zaradi izjav obdolženca utrpelo približno za 300.000 nemških mark škode, saj je poslovanje tega odvisno predvsem od ugleda: “Partnerji so namreč v tistem času odpovedali že sklenjene pogodbe ali z nami sploh niso hoteli poslovati, kot razlog pa so navedli, da imamo radioaktiven beton.” Na obravnavi, ki je bila 28. januarja, je pričal tudi novinar Dolenjskega lista Pavel Perc (pred časom je zaradi pisanja o izkoriščanju peskokopa Betonal tudi proti njemu vložil tožbo, ki se je na predlog odvetnika dr. Petra Čeferina končala s poravnavo) in med drugim povedal, da mu je Dolenšek dejal, naj poskuša s svojim pisanjem pomirjevalno delovati na ljudi, češ da govorice o jedrskih odpadkih niso resnične. Po besedah odvetnika zasebnega tožilca Aleksandra Čeferina je jasno, da je Dolenšek izrekel očitane mu besede, njegov zagovor pa da je nelogičen in nesprejemljiv. Po njegovem mnenju priča Janez Sluga in direktor Darko Golub nimata motiva, da bi izpovedala drugače, kot se je zgodilo. Prav nasprotno je bil na zadnjem dnevu obravnave, ki je bila ta ponedeljek, prepričan Dolenškov odvetnik Alojz Bandelj. “Tožba je le konstrukt zoper obdolženca, do katerega je prišlo zaradi zapletov, ki so nastali v zvezi z zaprtjem peskokopa. Dolenšek se. je kot občinski uslužbenec, zadolžen za spremljanje nepravilnosti, zavedajoč se odgovornosti, aktivno vključeval v aktivnosti okrog peskokopa, posebno še, ker se je peskokop izkoriščalo brez dovoljenj in kljub prepovedi, zaradi posledic pa je bil deležen tudi velikega pritiska javnosti. Z zaprtjem peskokopa je gotovo prišlo do izpada dohodka, a ne * Sodnica okrajnega sodišča v Trebnjem je razsodila, da se Marijana Dolenška oprosti tožbe, saj so okoliščine, ki so sicer nebistvene, a so v neskladju s pričanjem edine obremenilne priče Janeza Sluge, vzbudile močan dvom v njegovo pričanje. Sodišče meni, da ni dokazano, da je Marijan Dolenšek res izrekel obtožbe glede navoza radioaktivnih odpadkov. Zato je predlog zasebnega tožilca o plačilu 300.000 nemških mark odškodnine zavrnjen, podjetje Betonal kot zasebni tožilec pa je dolžan poravnati vse stroške kazenskega postopka. Sodba še ni pravnomočna, odvetnik Čeferin pa je že napovedal pritožbo na omenjeno sodbo okrajnega sodišča v Tkebnjem. po krivdi obdolženca, ampak po lastni naivnosti tožitelja.” Slugi kot edini neposredno obremenilni priči po Bandljevih besedah ni mogoče verjeti, saj se njegovo pričevanje razlikuje od drugih dokazov, na sodišču pa je kot davčni uslužbenec posegel tudi po izdaji službene tajnosti z navajanjem premoženjskega stanja obdolženca iz najemnine. T. GAZVODA Odgovori in popravki po §9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod stolpnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakona odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). re- to Šok na meji v Vinici Dol. list št. 5, 6. februarja V zadnjem Dolenjsem listu 6. februarja je bil v rubriki Pisma bralcev objavljen članek, ki ga je kot mnenje na moj članek, objavljen teden predtem pod gornjim naslovom, napisal M. M. Ponovno se je potrdil pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči. To velja gospodu M. M., ki je napisal svoje mnenje o mojem članku. V njem nisem napisal, da sem se razburjal, ampak sem opisal dejansko stanje o dogodku. Resje, da se čez viniški mejni prehod vozim že od začetka, vendar mi vozilo tisto noč ni bilo prvič pregledano. To se je zgodilo že velikokrat, vendar na malce drugačen način, ob drugačnem odnosu policistov ali carinikov. Da je Kolpa mejna reka, sp jemam že od vsega začetka in tudi spoštujem, ne sprejemam pa meje, ki bi delila in ločevala ljudi. Gospod M. M. pravi, da mora biti prijaznih opozoril enkrat konec. Ja, res je škoda, da prihajamo v obdobje, kjer zamira človeška kultura, dobrosrčnost in prijaznost, in to obdobje ter miselnost, kot kaže, podpira tudi M. M. Zakaj bi trdil, da je bilo moje vozilo v šestih letih vedno 100-odstotno brezhibno? Blagor tistemu, ki lahko to iskreno trdi! Za njegovo trditev oziroma žalitev, naj se pač preselim v državo, katere državljan sem, pa dvomim, da je to mnenje, ki ga podpira demokratična država, kjer zakoni dovoljujejo svobodo izražanja, misli in gibanja. Sem v zrelih letih, in kot sem že omenil, sem po^ poklicu diplomirani pravnik. Že moja poklicna etika me navaja, da spoštujem zakone ne glede na to, v kateri državi se nahajam. Prepotoval sem veliko držav in večino sem spoštoval zakone države, v kateri sem bil. Trgovci pravijo: stranka ima vedno prav, pa četudi ni tako, saj se mora vsak trgovec boriti za zaslužek, če hoče preživeti. Gospod M. M. in njegovi somišljeniki so očitno nasprotnega mnenja. Oni imajo vedno prav. Je že tako, da je denar sveta vladar! Na koncu ugotavljam, da gospoda M. M. ni toliko v hlačah, da bi se podpisal in predstavil javnosti s celim imenom, tako, kot sem se jaz. Prav nasprotno, saj je v uredništvu Dolenjskega lista zaprosil, naj ne povedo njegovega imena, čeprav ni bilo težko ugotoviti njegove identitete. SIMEUN GALIČ Vrbovško Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol, list št. 4, 30.janurja Najprej vam moram sporočiti, da je problem kurjave v Črnomlju naletel na prava ušesa, po vseh blokih visijo plakati iz Terce. Torej, je pomagalo. Muči me še ena nepravilnost, vendar vnaprej prosim za anonimnost, ker se ne bi rada zamerjala ljudem. V veliko trgovinah v Črnomlju (so tudi izjeme) je ena trgovka za blagajno, potem postreže kruh, naredi sendvič (ko primer papir, si oslini prst), potem pobriše polico ali pometa, dokler ne pride stranka, pa spet takoj h kruhu. Ne vem, kaj tu delajo inšpektorji? Saj ne gre toliko za vprašanje čistoče, ampak bacili, virusi so nevidni, vemo, kako nevarna je mišja mrz- lica, veliko je primerov tuberko-loze, “starinske” bolezni. V zahodnih državah morajo biti vsa živila, sendviči, kruh zaviti v celofan, trgovka se jih sploh ne sme dotakniti z golo roko. Pri nas pa gre izza blagajne postreč kruh, pa ji na misel ne pride, da bi si umila roke. Vsi vemo, čez koliko rok gre denar. Ljudje so o tem med seboj pogovarjajo, nobeden pa se ne upa reči v obraz zaradi zamere. Mislim pa, da je to dovolj resen problem in bi morali inšpektorji kdaj pa kdaj pogledati tudi v take trgovine. A. C. (naslov v uredništvu) BILA SEM OGORČENA Dobila sem vabilo na posvetovanje o zaključnem računu Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Novo mesto. Spodaj piše: udeležnina za posvetovanje znaša 8 tisoč 500 tolarjev na udeleženca (5-odstotni davek od storitev je vračunan v ceno) in jo nakažite na naš žiro račun. Razumem, da se je treba na posvetovanje pripraviti in da je treba dvorano pospraviti in ogrevati. Vendar pa bi vseeno vprašala, kje ima ta človek, ki je izračunal to ceno, vest. Ali ne ve, da dobivajo delavci za težko fizično delo za ves mesec od 30 do 50 tisoč tolarjev plače? In koliko je cenjeno kmetovo delo in kako dobivajo plačano mleko? TINCA KUHELJ Šentjernej • Gorečneži najhitreje pregorijo. .(Jurič) APLAVZ NI OBVEZEN POP TV zagonetke Če smo nekdaj hoteli komu po ovinkih povedati, da je butec, smo mu zastavili naslednji vprašanji: - katera reka teče pod savskim mostom in - koliko let je trajala tridesetletna vojna? S tradicijo takšnih vprašanj nadaljuje POT TV s kvizi ob 18. uri. Tekmovalcem že še zastavlja vprašanja, na katera odgovori zahtevajo dokaz, da imajo možgane tudi zato, da z njimi mislijo, ne da samo lovijo ravnotežje, gledalce ob televizijskih sprejemnikih pa imajo za bebce. Pomislite: tranzistorski sprejemnik prejme izžrebanec, ki je pravilno odgovoril, kateri dan v tednu ima sedem črk. Ali pa tisti, ki mu je uspelo razvozlati, da je kava črna tekočina, ki jo navadno pijemo zjutraj s smetano ali brez nje. Res je ena glavnih nalog televizije poneumljati ljudi, toda pretiravati ne gre. V primerjavi z zagonetkami POP TV kviza je prvi razred osnovne šole po težavnosti fakulteta, zato se ni čuditi, če starši neprestano jadikujejo nad težavnostjo in preobremenjenostjo osnovnošolskih otrok. Televizija je vzor, in če tam prej-meš kasetnik za odgovor, koliko nog ima raca, si učiteljica, ki te je vprašala, kdo je avtor besedila slovenske himne, ne zasluži drugega kot klofute ali še česa težjega v glavo. TONI GAŠPERIČ SE EN ODMEV NA JUBILEJ GIMNAZIJE Resnica o fašističnem pozdravu ___Moji spomini na novomeško gimnazijo v času okupacije v letu 1942/43 Lansko jesen je novomeška gimnazija zelo slovesno, mnogo-stransko in veličastno ob materialni pomoči novomeške tovarne Krka praznovala 250-letnico svojega oDstoja. Ob tej priložnosti je izdala knjigo 250 let gimnazije Novo mesto. Pobudniki in avtorji knjige zaslužijo pohvalo. Veliko časa in truda je bilo potrebno, da so po najrazličnejših virih našli podatke, ki so jih objavili v knjigi. Od zanesljivosti virov pa je odvisna točnost podatkov, ki jih knjiga navaja. Že v Dodičevi knjigi, ki je izšla ob 125-letnici gimnazije, pa tudi v teh, ki jo je gimnazija izdala v minulem letu, sem našel več netočnosti. Ne bom navajal takih malenkosti, če je pri kakem učitelju napisano p (profesor) namesto pp (prof. pripravnik) ali u (učitelj) namesto p (profesor). Pač pa ne morem mirno mimo zapisa na str. 61, da je bilo fašistično pozdravljanje že v letu 1941 zaradi nasprotovanj učencev ukinjeno. Avtor navaja, da je ta podatek dobil v Prispevku k zgodovini gimnazije na str. 113-114. Tega pispevka ne poznam in ne vem, od kod je njegov avtor dobil ta podatek. Resnica je namreč povsem lije. V dokaz temu bom opisal svoje lastne doživljanje s tem pozdravom. Ob koncu šolskega leta 1941/ 42, junija 1942, je italijanska okupacijska oblast odpeljala v internacijo znatno število novomeških profesorjev in gimnazijskih učencev. Tako tudi profesorja matematike Franca Štancaija. Drugega profesorja matematike Alojza Gerbca pa so odpeljali v italijanske zapore. (Ta živi še danes, le preimenoval se je v Vojslava Bregarja). Tako se je v jeseni leta 1942 znašla gimnazija brez profesorjev matematike. Iz Ljubljane je šolska oblast poslala v Novo mesto profesorico matematike Darinko Zorec, in to le za čas pouka v šol. 1. 1942/43. Ta je v Novem mestu začela s poučevanjem 19. novembra 1942 (podatek je iz navedene knjige). Takrat se je govorilo, da se profesorji, ki so iz Štajerske (ki jo je zasedla Nemčija) pribežali v Ljubljano, ne upajo v Novo mesto, kjer profesorje zapirajo in vodijo v internacijo. Gimnazija je nujno potrebovala še enega učitelja matematike (in fizike). Šolo so obisko- RECITAL “SLOMSEK MED NAMI” TREBNJE - Preteklo nedeljo je v okviru slovenskega kulturnega praznika v trebanjski župnijski cerkvi nastopil z recitalom “Slomšek med nami” nekdanji televizijski napovedovalec in voditelj Tilen Skubic. S Slomškovo sočno prozo in poezijo je Skubic orisal življenje in delo tega velikega na- RAZSTA VA O PETRU KOZLERJU - Ob koncu tedna so v Galeriji Mik- rodnega buditelja. love hiše odprli razstavo Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Ribniški župan Jože Tanko je za Kozlerja dejal, da je eden izmed . , VJ najpomembnejših mož doline, kustodinja Irena Skufica je predstavila IZSIlBUCl OSKOdOVdlli, Kozlerjevo družino in njegov prispevek k utrditvi slovenstva v prejšnjem ® * stoletju. Razstavo je odprl Silvester Gaberšček, državni sekretar ministrstva za kulturo, ki je Kozlerja označil za pogumnega, saj se je v negotovih časih kot zaveden Slovenec drznil narisati zemljevid, ki je pomemben prispevek k Zedinjeni Sloveniji, o čemer so mnogi takrat in tudi pred njim le sanjali. (Foto: M. Glavonjič) SREČA TUDI V ŠENTRUPERT - Uredništvo strokovne kmetijske revije Kmetovalec, kije organiziralo izbor za slovenski traktor leta 1997, je med vsemi, ki so glasovali, izžrebalo 8 srečnežev, ki so se udeležili razglasitve traktorja leta v Slovenj Gradcu, tam pa si je Jože Lamovšek iz Šentruperta priigral prvo nagrado - samovozni kosilnikAGS, darilo Gorenja Trgovine, generalnega zastopnika za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji. Med traktorji je letos prvikrat zmagal traktor Same Dorado 70, na drugo mesto se je uvrstil zmagovalec zadnjih dveh izborov traktor Zetor 43 40, tretje mesto pa je zasedel traktor Massey Ferguson 382. Zmagovalec po znamkah je že tretjič zapored Zetor, saj sta četrto in peto mesto zasedla traktorja Zetor 54 40 in Zetor 63 40. (Foto: Marjan Lipovšek) Zadnji čas za rešitev vlog KOČEVJE - Pristojni upravni organi občine so že lani zatrjevali, da bodo vse pismene vloge za odškodninski zahtevek rešene do konca leta 1996. Oškodovancem so pojasnili, da je bilo to nemogoče storiti tudi zaradi obsega dela. Tamkajšnje uslužbenke bi morale vsem, ki čakajo samo na odločbe, to napisati. Ugotovljeno je namreč, da nekateri že prejemajo denar po obstoječih predpisih (primer mojih sester iz Zagorja ob Savi, ki so bile z menoj v internaciji v Nemčiji). Thdi na Gorenjskem je to večinoma že urejeno. Menim, da bi morali za to pooblastiti DU, Društvo izgnancev ali Zvezo borcev, in vloge bi bile že zdavnaj rešene. Občinske uslužbenke pa za nas nimajo pravilnega razumevanja. Če vloge ne bodo rešene čimprej, se bomo morali vsi prizadeti pritožiti na višji pristojni upravni in državni organ. Veliko zanimanje je tudi med tistimi, ki so bili v internaciji na Rabu in Gonarsu ter v ostalih krajih bivše Jugoslavije. Ponovno prosimo, da vzamete v postopek vse vloge za zahtevo za odškodninski zahtevek. I. RAZPOTNIK vali učenci, ki niso bili odpeljani v internacijo, pa tudi ti so se postopoma vračali nazaj. Tedaj je prišel k meni na dom gimnazijski profesor biologije in kemije Viktor Leskovic, ki je na gimnaziji opravljal tudi tajniške posle, in mi povedal, da ga je novodošla profesorica opozorila, da bi tudi jaz lahko poučeval matematiko, ker sem pred kratkim diplomiral in živim v Novem mestu. Če soglašam, naj naslednjega dne pridem v šolo h gospodu ravnatelju. Ker je moj oče s pokojnino težko preživljal družino, mi je bila ta ponudba dobrodošla. Ravnatelj Dolenec je sam v mojem imenu napisal prošnjo, mi zagotovil, da bo gotovo ugodno rešena in mi je že dodelil razrede, kjer sem naslednjega dne že začel s poučevanjem. (Iz knjige vidim, daje bilo to 23. nov. 1942.) Pred mojim prvim vstopom v razred mi je ravnatelj Ivan Dolenec rekel: “Opozoriti vas moram, da je predpisan fašistični pozdrav.” Ko sem vstopil v učilnico, so vsi učenci vstali in dvignili iztegnjeno desnico v fašistični pozdrav. Razume se, da učencem nisem enako odzdravil, pač pa sem jim rekel, da je dovolj, da ob mojem vstopu vstanejo, fašistični pozdrav naj pa opustijo. Enako je bilo v ostalih razredih, kjer sem poučeval. Očitno pa je ravnatelj imel obveščevalce, kajti takoj naslednjega dne mi je rekel: “Pozabil sem vam povedati, da je predpisan fašistični pozrav.” Odgovoril sem: “Saj ste mi povedali.” (Pametneje bi bilo molčati. Sicer mi pa ta odgovor vsaj takrat ni škodoval.) Pozneje me ravnatelj ni nikoli več opozoril na predpisani pozdrav, čeprav je gotovo vedel, da ob mojih vstopanjih v učilnice učenci ne dvigujejo rok. Dobro se spominjam še naslednjega dogodka: Ko sem že nekaj mesecev poučeval, sta nekega spomladanskega dopoldneva leta 1943 nenapovedano vstopila v učilnico, kjer sem poučeval, ravnatelj in nek italijanski častnik. Ne spominjam se, po kaj sta prišla. Mogoče po nekega učenca in sta kmalu odšla. Spominjam pa se, da so ob vstopu ravnatelja in uniformiranega Italijana učenci sko- čili pokonci (vstali) in vsi sprožili desnice v rimski pozrav. Ža trenutek sem se začudil, skoraj prestrašil. Šele v naslednjem trenutku sem se spomnil: Saj res! Faši- pozdravil. Sicer pa je gl< dal učence, ne mene. Ko sta odhajala, so učenci znova enako pozdravili. Meni pa je bil to dokaz, da učenci niso pozabili na predpisani pozdrav in da so torej vsaj nekateri profesorji ubogali ravnatelja, ta pa ukaz okupacijske oblasti. a ukaz okupacijske oblasti. Kako je bilo glede pozdrava po padcu fašistične Italije, ko je oblast v Novem mestu prevzela nacistična Nemčija, ne vem, ker me je nemška okupacijska oblast v jeseni leta 1943 zaprla in me -skupaj z nad 20 Novomeščani -odpeljala v internacijo. Naj še o tem napišem nekaj stavkov, ki utegnejo biti zanimivi za tiste, ki so spodaj navedene osebe poznali. Nekega jesenskega jutra sta že pred svitom prišla pome oborožena vojaka. Eden je bil vojak nemške vojske, drugi pa je bil Slovenec v uniformi domobranca in sem ga poznal, ker je bil v minulem šolskem letu moj učenec v 7. razredu gimnazije. Tistega dne so odpeljali v zapor zelo veliko Novomeščanov, vendar so jih po nekaj dneh precej izpustili, ostale pa so nas po nekaj tednih decembra 1943 odpeljali v Nemčijo, v taborišče blizu reke Labe, nekje med Dresdenom in Berlinom. Spominjam se, da so bili istočasno z menoj takrat odpeljani v isto taborišče še naslednji Novomeščani (tukaj približno navedeni po starosti, najprej starejši): Moretti, zdravnik Božidar Kiissel, učitelj Janko Jurčec, Ernest Bregar, prof. Viktor Fabian, prof. Boris Merhar, učitelj Kavčič, ključavničar Franc Žibert, gostilničar Osolnik, Janez Kovarik, Maks Skebe, Božo Kisel, Bogo Komelj, Božo Oblak, Miha Gostiša, Miloš Jančič, Kuder in morda še kdo, ker je možno, da sem koga izspustil zlasti, če je bil kmalu po prihodu v taborišče poslan na prisilno delo. Vsi navedeni smo se po končani vojni poleti 1. 1945 srečno vrnili domov. RADO TORKAR Ljubljana, Dvor “Ko bosta en hlev in en pastir, ne bo več krčm” Debel četrtek v Velikih Laščah Iger je bilo nekoč 13 “hudičevih kapelic” - Zapis Ivana Puclja Damjanič. Bile so to jedi babice Lojze, ki so značilne za Dolenjsko deželo, v kateri mrgoli šal, šeg in navad. Za četrtkovo večerjo so iz Lojzinega recepta ponudili kurjo juho z domačimi rezanci, turjMki krompirjev zavitek s toplo hrenovo omako, pečeno kračo s kožico, Dolenjsko kepo in “čušpajz”, ajdove žličnike, dušeno kislo zelje z ocvirki. TUdi brez spoznavanja preteklosti kraja ni šlo. Raziskovalca tamkajšnje OŠ Nataša Stritar in Tomaž Levstik sta pod mentorstvom mag. Tatjane Devjak predstavila Veselo pisarijo Vehkolaščana Ivana Puclja, poslanca v kraljevini Jugoslaviji. Ta je znal še posebej “sočustvovati” z ženami, “ki v pridigah tehtajo različne slabosti človeškega rodu: Posebno hud je pater Smrdokavra - ljudje si ne morejo zapomniti lastnega imena - na krčmarje, prodajalce alkohola. Ti so krivi vse nesreče, ki tepe Adamovo potomstvo. Tak majhen kraj, tak reven kraj pa ima trinajst gostiln! Pomislite, o preljubi bratje v Gospodu: Lašče trinajst gostiln, trinajst hudičevih kapelic! Amen. V gostilnah se zbirajo lahkomiselni ljudje, ki potrošijo krvavo prislužene solde, in ko izgube v alkoholu pamet, so dostopni vsemu hudemu. Ko bo zavladalo kraljevstvo božje po vsem svetu, tokrat bo samo en hlev in en pastir: takrat ne bo ne PUSTNE DOBROTE - Kdo ne gostiln ne krčmarjev in seveda bi vsaj poskusil pustnih dobrot na tudi ne več pijancev, je zapisal obloženi mizi Vanje in Petra Pucelj. Damjaniča! MILAN GLAVONJIČ VELIKE LAŠČE - “O pustu so zrele neveste, o postu pa preste”, pravi slovenski pregovor), ki ga letos praznujemo prej kot smo ga lani. Ta debeli četrtek, ali začetek šemskega obdobja, so v krajih južno od Ljubljane bolj praznovali v preteklosti. Da ne bi izročilo pozabili, skrbijo tudi v priznani gostilni Pri Kuklju v Velikih Laščah. “Za ta hišni praznik so stari starši obložili mize z domačimi dobrotami. Scvrlo se je veliko krofov in pustnega peciva gospodinje pa so pripravile svinjske krače, rebra, prekajeno meso, matevža, močnik,” se spominja gospodinja Vanja k X “Poklical bom policijo in gasilce!” Z avtomobilom do vrat Znani ljubljanski Cafe teater ie 27. januarja zvečer z Arabello privabil v dvorano KC Janeza Trdine 360 obiskovalcev. Mnogi roed njimi so ponovili znano novomeško igrico: če le gre, se zapelji z avtomobilom prav do vrat trgovine, banke ali urada... Še četrt Ufe pred začetkom predstave je bilo na parkirnem prostoru na Novem trgu dovolj prostora, precej ga je ostalo celo praznega. Zato se nisem čudil znanemu starejšemu meščanu, ki je s stopnic pred vhodom v KC razburjen na glas govoril znancem: “Poklical bom policijo in gasilce, če pride do požara, reševalci sploh ne morejo pred dom!” Zares je bil zadnji kvadratni meter pred Trdinovim domom vse do prvih stopnic zabasan s pločevino, da so se ljudje komaj prerili do vhoda. Ko je malo predtem enemu izmed obiskovalcev med neko drugo prireditvijo v KC postalo slabo in so ga morali prepeljati k zdravniku, rešilni avtomobil ni mogel pred dom! Z vzvratno vožnjo se je med drugo pločevino domu le malo približal, da so morali bolnika na rokah prenesti v rešilca. Rešitev za tak nered in obramba pred nevarnostjo, da ne bi bil v primeru požara, nesreče ali kakšne druge višje sile gasilcem, Policiji in še komu oviran dostop do velike javne zgradbe, je kovinska rampa na začetku vhodne poti do doma. Začela je delati v torek, januarja; prek domofona na njej lahko avtomobilist, ki upravičeno mora z vozilom do vhoda v dom, pokliče v pisarno in mu napravo avtomatično dvignejo. Prek druge rampe, ki omogoča domu, da ga z zadnje strani dosežejo tudi tovornjaki z rekviziti za gledališke igre ali drugačno dostavo blaga, je zdaj urejeno tudi to vprašanje. A že ta torek so avtomobili s parkiranjem “navalili” vse do zadnjega centimetra pred novo ram-P.o, da si mogel v dom le tako, da si se postrani zrinil mimo njih. Koliko trave med drevjem pred domom so avtomobilisti uničili že v lanski jeseni in spremenili ljubek travniček v blatno brozgo, bo pokazala pomlad. Tu bodo potrebna betonska korita za rože, saj bo le tako mogoče preprečiti nasilnim avtomobilistom, da se bodo (spet) spomnili svojih zravih nog in nekaj zadnjih sto metrov le pripešačili do novega kulturnega središča. Sicer uničevanja zelenih površin pred KC Janeza Trdine (in se drugje v mestu) sicer zlepa ne bo konec. B. K. Zahteva ostala samo zahteva Vojna vas ne more uresničiti želja - Najprej načrt Grb občine Litija Grb in zastavo imamo, ne pa praznika Dva datuma LITIJA - Dve leti je, kar imamo v Sloveniji lokalno samoupravo, in malo je občin, ki se ne morejo pohvaliti s svojimi občinskimi simboli (grbom, zastavo in praznikom). Med njimi je ne ravno mlada Občina Litija. Na vprašanja svetnikov je prvi osnutek občinskega odloka prišel na svetniške klopi julija lani, a je bil kasneje umaknjen z dnevnega reda, na letošnji januarski seji se je isti odlok brez praznika občine ponovno znašel pred svetniki z obrazložitvijo, da bo praznik občine urejal drug odlok, ko bo glede datuma dosežen sporazum. Občinski grb je v obliki ščita s polkrožnim spodnjim delom, na modrem polju je zelena situla, preko katere je modra vijuga z značilnim litijskim okljukom. Na njem je bel čolnar na belem čolnu. Zastava občine je pravokotne oblike in na njej si sledijo modra, bela in zelena barva. V sredini bele barve je občinski grb. V odloku o občinskih simbolih je med drugim zapisano, da daje tajnik občine dovoljenje za njihovo uporabo, kar je nelogično in s čimer se tudi občinski svet ne strinja. Velika uganka je tudi zastava, ker imajo nekatere države podobne. Največ pomislekov med svetniki pa je, ali je sedaj, ko so štiri krajevne skupnosti (Litija, Šmartno, Kresnice in Dole) podale predloge za oblikovanje svojih občin, sploh smiselno sprejemati tak odlok. Za občinski praznik sta sedaj predlagana dva datuma: 15. april, dan, ko je leta 1689 Janez Vajkard Valvasor na gradu Bogenšperk napisal posvetilo deželnim stanovom, kar je hkrati tudi popotnica k izdaji prve knjige Slave vojvodine Kranjske, in 19. september, ko je leta 1849 skozi Litijo peljal prvi vlak proti Ljubljani. K. ŠUŠTERŠIČ O črnomaljski centralni čistilni napravi je Dolenjski list večkrat pisal, tudi v decembrski številki, o zahtevah Vojinčanov glede kanalizacije pa tudi nekajkrat. Jutri bo za občinski praznik otvoritev delovanja čistilne naprave. Prav je, da ob tem zapišemo, da se zahteve prebivalcev Vojne vasi ostale le zahteve, pri izgradnji kanalizacije pa se ni skoraj ničesar naredilo. Narisana je sicer idejna skica, z njo pa si gradbinci ne morejo kaj posebno pomagati. Narčta še ni. Že pet, če ne sedem let na občini obljubljajo, da bodo Vojno vas reševali skupno z izgradnjo kanalizacije od mudstriiske cone in predelom mesta ob železniški postaji. Kdaj bo to, ne vedo, ker ni denarja in baje manjka načrtovalcev. Pričakovali smo, da bo dopis vaškega odbora obravnavan na januarski seji občinskega sveta, saj je bil poleg krajevne skupnosti in župana naslovljen tudi naj. Tudi zadnji pogovor predstavnikov Vojinčanov, ki je bil sredi januarja na občini, m dal vzpodbudnih rezultatov. Če bo denar, bodo naročili izdelavo načrtov. Vse je zavito v meglo. Lahko zapišem, da nas vseskozi žejne prepeljejo čez vodo. V zadnjem času nas tolažijo, da so nam naredili sodobno cesto, veliko boljšo, kot smo zahtevali. Toda tako posodobljene ceste Vojinčani najbrž ne bi imeli še deset let, če ne bi bilo ob koncu vasi pokopališča in pod vasjo centralne čistilne naprave. Tudi velikega parkirišča pri pokopališču DOLENJSKI LIST LETOS 55 LET TOMŠIČEVE BRIGADE KOČEVJE - Odbor skupnosti borcev 1. SNOUB Tone Tomšič, ki je bila ustanovljena 16. julija 1942 na Cesti pri Starem Logu v kočevski občini, je občinski borčevski organizaciji dostavil poročilo in program dela za letos, ko praznuje 55. obletnico ustanovitve te brigade. Bojna pot te enote, ki je delovala 1034 dni (do maja 1945), je zelo pestra in za NOB pomembna. Preživeli borci, ki nameravajo tudi letos organizirati več slovesnosti, so že lani pripravili nekaj prireditev, se udeležili srečanja borcev in bork 14. divizije v Ljubljani. 23. marca bodo sodeloval) na slovesnosti v Jelenovem Žlebu nad Ribnico, v začetku aprila se bodo udeležili žalne slovesnosti v spomin poboja 30 mladih aktivistov OF leta 1945 v Žužemberku, maja bodo sodelovali na vsakoletnem srečanju borcev. Z vso vnemo se pripravljajo na vseslovenski partizanski taborm ki bo 21. junija letos v Prečni pri Novem mestu. V. D. Anton Štampohani niso uredili in asfaltirali zaradi Vojinčanov. To je.nedvomno napredek za mesto Črnomelj, seveda tudi za Vojno vas. Velik problem ostaja kanalizacija. Vojinčani so že pred leti zahtevali, da morajo biti priključeni na centralno čistilno napravo takrat, ko bo le-ta začela delovati. Pred kratkim je čistilna naprava začela začasno obratovati. S centralno čistilno napravo, locirano pod vasjo, je okolje kljub sodobni tehnologiji degradirano. Vojinčani zahtevamo, naj občinski svet ob sprejemu proračuna za letošnje leto zagotovi denar za načrt kanalizacije za Vojno vas, ustrezne službe pa naj ga izdelajo, in naj se v letu 1998 zgradi kanalizacijsko obrežje za vas. JANEZ DRAGOŠ Nepozaben izlet Za izžrebane nagrajence Zlatarstva Tone Bartol NOVO MESTO - 8. februarja smo se ob sedmih zbrali na novomeški avtobusni postaji, od koder smo se odpeljali do Ptujske Gore, si ogledali znamenitosti Ptuja, Rogaške Slatine in Olimja. V Podčetrtku smo obiskali rejca srnjadi. Pozorno smo prisluhnili gospodu, ki nas je na prijeten način popeljal skozi lepe kraje. Notranje obogateni smo bili ob ogledu cerkva na Ptujski Gori in v Olimju. Ogleda je vredna tudi najstarejša lekarna. K čudovitemu vzdušju je prispevalo tudi sončno vreme, skupina kurentov na Ptuju, dobro kosilo, petje udeležencev izleta, šale gospe Fanike, prijazni gospod (ki je bil duša izleta), zanesljivi šofer in vsi, ki so bili ta dan z nami. V imenu vseh udeležencev se za nepozabno doživetje zahvaljujem Zlatarstvu Tone Bartol iz Novega mesta, ki je v celoti krilo stroške izleta. Gospod in gospa Bartol sta ena redkih, ki jim ni mar le denar, ampak jima je pomembna tudi sreča stranke. Ne prodajata le zlata, v srcih jima utriplje tudi zlato srce, ki žari in osrečuje. MALČI BOŽIČ Novo mesto ZABOJNIK SO SPRAZNILI RIBNICA - Pred kratkim je kamera odkrila, da je v središču Ribnice že nekaj mescev poln zabojnik za steklo, kar pušča slab vtis o okoljevarstveni zavesti občanov, ki pa so najmanj krivi, da sta zabojnika napolnjena. Dan po objavi pričajoče fotografije v našem časniku so delavci nekega podjetja zabojnik izpraznili. Upamo pa, da v prihodnje ne bodo več čakali na časnikarski “opomin”. • • Narava da človeku sposobnosti, sreča pa jim omogoči uveljavitev. (La Rochefoucauld) M W Izjemno dragoceno darilo Pridobitve Narodnega muzeja Slovenije, tudi z Dvora Gregor Fedran iz Montereva v Združenih državah Amerike, lastnik gradiča Malo Hudo pri Ivančni Gorici, je Narodnemu muzeju daroval tri izjemno dragocene predmete. Prvi je pištola iz konca 18. stoletja z mehanizmom na kremen in z bajonetom, kar je redkost. Druga dva, puška kremenjača iz konca 18. stoletja in litoželezni svečnik v obliki herme, izdelek železarne na Dvoru sredi 19. stoletja, sta po izročilu vezana na Jurčičevo zgodbo o Domnu. Na Hudo se je priselil leta 1717 rojeni Gregor Fedran. Kot poštar in gostilničarje obogatel in kupil graščini Kravjak in Mačerole. Leta 1768 je dobil plemstvo s pridevkom Fodran-sberg. Njegov sin Josip, ki je bil odvetnik in poštar na Hudem, je odbil razbojnike, ki so se baje priklatili s Hrvaškega in ponoči vlomili v njegovo graščino. Z železnim svečnikom je pobil kolovodjo. “Kot bi trenil popade Sova še težki železni svečnik in ga z vso močjo telebne razbojniku v čelo”. Puško pa je pustil eden od razbojnikov. “Kaj menite, da so bili res Turki tisti razbojniki?” “Kajpada so bili. Če ne verjameš, pa pojdi gor v grad. Tam še zdaj tisto puško hranijo, ki jo je Domen prinesel, in videl boš, da je turška.” piše Jurčič. Oba podarjena predmeta imata zato izjemno kulturnozgodovinsko vrednost in za sicer bogate zbirke narodnega muzeja pomenita veliko pridobitev. MATIJA ŽARGI Narodni muz^j Slovenije ur«*« GASILCI S KAMENC LETOS NA DANSKO - Prejšnjo soboto se je na občnem zboru, ki ga je vodil Jože Florijančič, sicer predsednik KS Bučna vas, zbrala pretežna večina članov prostovoljnega gasilskega društva Ka-mence, ki šteje 259 članov. Poročilo o delu društva je podal predsednik Anton Kumelj, ki je orisal prehojeno pot in predstavil visoko stopnjo požarne varnosti v severozahodnem predelu Novega mesta in okoliških vaseh. Gasilci s Kamene sodijo med najuspešnejša tovrstna društva v državi. Njihova članska vrsta bo od 6. do 12. julija letos na Danskem sodelovala na gasilski olimpiadi. Za uvrstitev nanjo ima posebne zasluge poveljnik PGD Kamence Milan Barbo, ki je uspešno pripravljal ekipe za številna gasilska tekmovanja, na katerih so kamenški gasilci posegali po najvišjih mestih. Predstavnik gasilske zveze Andrej Poljšak je pohvalil delavnost gasilcev s Kamene, ki so strokovno usposobljeni za gašenje požarov in reševanje v primerih vseh vrst nesreč. Na fotografiji: utrinek z občnega zbora PGD Kamence, ki mu uspešno predseduje Anton Kumelj (drugi z leve). (Besedilo in slika: Bojan Avbar) V čigavi denarnici so Judeževi groši? Knjiga, ki sramoti narodnoosvobodilno gibanje Med vojno jo zaradi pre-tresljivosti v glasilu 15. slovenske divizije namenoma niso odjavili. “...Vse naokrog leže trupla padlih tovarišev, če smemo te njihove ostanke sploh še tako imenovati. Prepoznati jih ni mogoče. Glave ■majo razsekane z bodali ali pa fazbite s puškinimi kopiti. Sezuli so jih, obleko in opremo pa pobrali. Z nrenoj stopa tovariš. Obrača mrtva trupla in z grozo išče svojega brata. Ne vem, če ga bo našel in prepoznal. Manjkajo jim glave, roke, noge... Nekaterim so porezali spolovila... Pogledam bližje - truplo padle tovarišice... Porezali soji prsi in ji razparali trebuh...”. (Lado Ambrožič-Novljan: Cankarjeva brigada, str. 497 - 498) O verodostojnosti navedb sem Popolnoma prepričan, saj so mi znani mnogi primeri skrunjenja teles ubitih partizanov in partizank ter aktivistov Osvobodilne fronte (načelnik štaba 1. divizije Vojske državne varnosti major Jože Mirtič-Zidar, aktivista OF učiteljica Jožica Venturini in pravni referent Anton Mišič...). Partizanka s porezanimi prsi, razparanim trebuhom in tudi razbito glavo je bila Suzana Terškan iz Ljubljane, stara 23 let. Na Javorovici je padla tudi partizanka Meda Sonc, tudi iz Ljubljane, stara 19 let. Smrtno ranjena je bila Tončka Šobar z Gornjih Laz, stara 26 let. Umrla je na poti v bolnišnico v Pendirjevki pod Miklavžem na Gorjancih. Za svobodo sta dali življenje tudi njeni sestri: Mica leta 1943 v Bosni in Milka, narodna herojinja, avgusta 1943 pri Gabrovki nad Litijo. Po zapisu v glasilu novomeških domobrancev Za blagor očetnjave se je pohoda na Javorovico udeležil tudi slovenski pisatelj, Rupnikov zet in vodilni propagandist Slovenskega domobranstva poročnik Stanko Kociper, ki je v dneh napada dejansko bil v Novem mestu. Osebno je ustrelil “2 komunista”. V boju, ujeta, dr. Kociper? Alije možna resnica, daje slovenski pisatelj ubijal ljudi, ki so se bojevali za obstoj svojega naroda in s tem za govorjeno in pisano slovensko besedo? Ob vrnitvi z Javorovice je “svoje soborce” nagovoril “ter jih navduševal za nadaljnje zmage”. Ali takšnega človeka lahko uvrščamo med spoštovanja vredne slovenske pisatelje? Poveljnika 3. skupine Slovenskega domobranstva v Novem mestu Vuka Rupnika (str. 189, 191) v času napada ni bilo v Novem mestu, saj ga je zapustil že konec leta 1943. Premeščen je bil v Ljubljano na položaj zveznega oficirja med domobranskim organizacijskim štabom in nemškim Aufbaustabom. Zato komandirju novomeške domobranske čete ni mogel čestitati za “uspeh” in reči: “Sedaj mi je pa res žal, da nisem šel z vami.” Stara je domobranska laž o njihovem reševanju zavezniških letalcev (npr. str. 206 in 228), katerih letala so bila sestreljena nad Slovenijo. Sicer pa, kako naj bi jih sploh reševali, ko pa so jih sestreljevali njihovi gospodarji Nemci? Obstaja seznam - ki verjetno ni popoln - na katerem so imena 303 ameriških in 30 britanskih letalcev ter 454 britanskih in 121 francoskih vojnih ujetnikov. Rešili so jih slovenski partizani in sodelavci Osvobodilne fronte, jih gostoljubno sprejeli, nahranili in pozdravili, če so bili ranjeni, nakar so poskrbeli za vrnitev v njihove baze. Za smrtno ponesrečene so organizirali slovesen pokop, tudi z verskimi obredi. Zavezniki so visoko cenili pomoč slovenskih partizanov pri reševanju njihovih vojakov. Julija 1944 se je vodja angloameriške vojaške vojne misije pri glavnem štabu NOV in PO Slovenije kapetan James Good-win pisno zahvalil slovenski narodnoosvobodilni vojski in vsem Slovencem, ki podpirajo osvobodilno gibanje pod Titovim vodstvom in nudijo pomoč sestreljenim ameriškim pilotom. Obenem je zanikal lažne domobranske vesti, ki izvirajo iz nemške propagande, o ubijanju ali slabem ravnanju partizanov z letalci in dodal: “Govoril sem s slehernim amerikanskim pilotom, ki se je spustil na slovensko zemljo, odkar sem tu v službi, in vsak od njih mi je poročal samo, da so pristaši osvobodilnega gibanja v Sloveniji najbolje ravnali z njim... Zagotavljam vam, da sleherno zavezniško letalo, ki leti nad vašim ozemljem, ve za vašo plemenito borbo za svobodo in vsakdo v srcu upa, da bo prišel v roke partizanom, če bo tako nesrečen, da bo sestreljen”. (Dr. Makso Žnuderl: Fašistično domobransko nasilje, 1944, str. 44 - 45) Seznam zavezniških letalcev slovenski domobranci niso mogli sestaviti, saj po doslej znanih podatkih niso rešili niti enega, so pa krivi za smrt prenekaterega. O njihovem “reševanju” letalcev pove vse dokument, ki ga je že 2. decembra 1943 poveljnik organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva podpolkovnik Franc Krener naslovil na poveljstva vseh petih domobranskih bataljonov in drugih enot. V njem je med drugim zapisano: “Zapovedujem, da se v slučaju pristanka pado-brancev ti nemudoma aretirajo in material zapleni. Pobeg pristalih padobrancev se mora na vsak način preprečiti. Ujeti padobranci se morajo zvezani z zaplenjenim orožjem in drugim materialom takoj izročiti po izvršenem zaslišanju s poročilom: Dem Hoheren SS und Polizeifuhrer - Fiihrungstab fiir Banden bekampfung Ig”. (Kopija dokumenta v arhivu Dolenjskega muzeja Novo mesto) Grobo lažno je v knjigi predstavljena usoda letalcev Liberatorja 077 M, ki se je 2. aprila 1944 zrušil pri Gracarjevem turnu pod Gorjanci. Na str. 349 piše: “Se še spomniš šti-rimotornika, ki je na jromlad padel na Gracarjev turn. Štiri padalce smo dobili mi, štiri partizani. Tisti, ki ste jih dobili vi (partizani, op. A. Š.), ležijo v Šentjoški hosti, tisti, ki smo jih dobili mi, pa so šli v taborišče pri Ptuju”. Resnica je naslednja: omenjenega dne je borcem Cankarjeve brigade in aktivistom Osvobodilne fronte kljub bližini nemške in domobranske postojanke v Novem mestu uspelo rešiti vseh deset letalcev. Njihova imena so: pilot poveljnik Fred E. Streicher... Navedena so v publikaciji Allied Airmen and Prisoners of War reseued by the Slo-vene Partisans iz leta 1946, str. 13. Član posadke Joseph L. Maloney je bil leta 1993 na obisku v krajih njihovega nepredvidenega doskoka. Rešeni letalci so se zbrali v Podgradu, kjer so v poročilu štabu Cankarjeve brigade zapisali: “Spustili smo se tik za nemškimi linijami in videli smo naciste, kako prihajajo iz mesta, da bi nas zajeli. Partizani so nas poiskali... Posebno skrb so posvetili tistim, ki so bili poškodovani ali ranjeni ter nam dali najboljše od VSega, kar so imeli. Skratka, v vsem so bili zelo dobri z nami, za kar smo jim globoko hvaležni”. (Lado Am-brožič-Novljan: Cankarjeva brigada, str. 504) Konec aprila 1944 se je posadka letala brez dveh članov s partizanskega letališče na Hrvatskem vrnila v Bari v južni Italiji. Ob napadu Nemcev nanje 20. aprila je bil namreč pilot Streicher ranjen in odveden v ujetništvo, George E. Morrel, ki ga je skušal rešiti, pa je padel. Resnica je, da v hostah pri Stopičah in Šentjoštu, kjer se je zadrževal četniško-belogardistični Štajerski bataljon, ležijo premnogi partizani in aktivisti Osbododilne fronte, kar priznava tudi avtor knjige, ko na str. 132 navaja pogovor belogardističnega poveljnika in župnika, ki je v Šentjošt prihajal spovedovat partizane, obsojene na smrt. Med prvimi, ki so se konec junija 1942 pred italijanskim nasiljem zatekli v ta bataljon, prepričani, da je partizanski, so bili Franc Rozenberger in Jože Zupančič iz Gotne vasi ter Albin Šmajdek in Franc Mihelčič iz Regrče vasi. Vse štiri so ubili. Na kakšen način je morala umreti večina njih? O tem je v svojem dnevniku pripadnica tega bataljona Roza Uhanova zapisala: “Ubili so naši enega partizanskega komandanta, ki je zelo težko umrl. Niso ga smeli ustreliti, ampak zaklati... Danes smo zopet dva...”. “Kdor je proti nam, gre rakom žvižgat, to se razume. Streljamo malo, bolj pobijamo. Škoda naboja za partizanske buče”. (Franček Saje: Belogardizem, 1952, str. 293 in 297) (Nadaljevanje v prihodnji številki) . -c*i&r OBLAČILO “BAR" - skica modela dnevnega oblačila iz kolekcije pomlad - poletje 1947 MODNI KOTIČEK Dior kot mejnik V New Yorku od decembra 1996poteka razstava izbranih dnevnih in svečanih večernih ženskih oblačil iz kolekcij, ki jih je Christian Dior oblikoval od leta 1947 do tragične smrti zaradi srčnega infarkta leta 1957. Namenjena je praznovanju 50. obletnice njegove prve kolekcije “Corrole”, ki je bila zaznamovana s cvetlično * Moda priha iz sanj. (Dior) sihueto in jo je Camel Snow, glavni urednik Harper’s Ba-azarja, preimenoval v “New Look" z mednarodnim uspehom, kar v prevodu pomeni “novi videz”. Kreacije so 1947leta revolucionarno vplivale na razvoj mode, ponovno postavile Pariz kot vodilni člen v svetu mode in ime Dior zaznamovale kot simbol elegance, kvalitete in modernosti. Novi videz je prispel nekompromisno, celostno in ne zgolj kot stopnja evolucije. Kreator je skrbno zaznamoval razlike med kolekcijami, ki so bile začetek brezčasnih modnih mosjtrovin delovnega desetletja, z ustreznimi imeni, smislom in oblikovno različico. Ženske modele v vojaškem, uniformiranem slogu je nadomestilo “oblačenje iz sanj”: zaokrožena ramena, izrazit prsni del, stisnjen pas in dolgo krilo v obliki cvetnega venca. Nežnejšemu spolu je tako v povojnem času vrnil izgubljeno ženskost in s prefinjenostjo izzval optimizem. JERCA LEGAN • Zdravje in bogatvo človeka oropata izkušnje trpljenja in ga naredita trdosrčnega do soljudi. (Bruyere) Ribiči bodo čistili Kolpo Pričakujejo, da jim bodo priskočili na pomoč tudi drugi ljudje Ribiška družina Črnomelj je znana po tem, da že vrsto let posveča veliko skrb čistemu okolju. Tako so tudi na prvi seji upravnega odbora člani sklenili, da skupaj z obkolpskimi turističnimi društvi in domačini organizirajo očiščevalno akcijo bregov naše najtoplejše reke Kolpe. Belokranjsko lepotico namreč vsako leto obišče vse več turistov, od katerih nekateri veselo odmetavajo smeti. Te potem krasijo oba bregova Kolpe. Bojim se, da si bodo prišleki mislili, da se predvsem po belih plastičnih ' vrečkah, ki visijo po drevesih ali se valjajo ob reki, imenuje naša dežela Bela krajina. Marca bo ribiška družina pripravila očiščevalno akcijo ob celotni dolžini reke, s katere delom upravlja. Datum akcije bo objavljen v javnih občilih, ribiči pa si želimo, da se nam pridruži čim več ljudi. S čolni in kanuji se bomo spustili po reki in jo očistili. STANE LOZAR predsednik komisije za varstvo okolja RD Črnomelj Iščemo mlade z zamislimi Na občinski zvezi prijateljev mladine v Metliki so _______zadovoljni z opravljenim delom Na razširjeni seji predsedstva občinske zveze prijateljev mladine Metlika smo z zadovoljstvom ugo-tovili, da smo uresničili v lanskem letu načrtovane naloge. Uspelo nam je predvsem zaradi dobrega sodelovanja z drugimi organizacijami in ustanovami v občini, zaradi prostovoljnega dela številnih posameznikov in pomoči podpornikov. Še posebej dobro so uspele izmenjava otrok iz pobratenih občin Ronke in Wagna in prireditve, povezane s 15. ekstemporom mladih likovnikov Bele krajine, a tudi Veseli december, v katerem so bile zelo dobro obiskane ustvarjalne delavnice, nedeljske predstave za otroke in zaključna prireditev z obdaritvijo otrok. Opravljeno delo sta pohvalila tudi ravnatelja osnovnih šol Metlika in Podzemelj, ki želita tudi vnaprej sodelovati z OZPM. Letos načrtujemo, da bomo izpeljali vse že doslej utečene akcije, dejavnosti in prireditve za otroke. Če pa nam bo uspelo dobiti več denarja, bomo razširili dejavnost, namenjeno otrokom, ki ne obiskujejo otroškega vrtca, pripraviti še več otroških prireditev skozi vse leto ter ponuditi več priložnosti za druženje mladih družin. Nadaljevali bomo tudi z iskanjem možnosti za več otroških igrišč. Praznik na slovenskem Parnasu Dve večji proslavi in šolarji po Prešernovi poti VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče, kiji nekateri pravijo kar slovenski Parnas so dostojno proslavili slovenski kulturni praznik, kot se za zibelko slovenske književnosti spodobi. Začelo se je s proslavo v šoli v petek zjutraj. Po proslavi so šolarji odpotovali na celodnevni izlet tako rekoč “po Prešernovi poti”. Najprej so se ustavili v Kranju, kjer so si ogledali vse, kar je imelo pomembnejšo zvezo z našim največjim pesnikom, ki je zadnja leta življenja prebil v Kranju. Ob povratku so se ustavili na Kopanju pri Muljavi, kjer je France Prešeren v mlajših letih živel pri starem stricu Jožefu. Nato so obiskali Ribnico, kjer je mladi France obiskoval osnovno šolo in kjer je vpisan v zlato knjigo odličnjakov. Ustavili so se še v Dvorski vasi, kjer je bil rojen Štefan Praznik, sošolec Franceta Prešerna, ki je bil dve leti zapored skupaj s Prešernom na isti strani vpisan v zlato knjig odličnjakov ribniške šole. Prav v spomin na Štefana Praznika in Prešerna so pred desetimi leti na osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah uvedli zlato knjigo odličnjakov, ki so jo poimenovali po Štefanu Prazniku. V petek zvečer je bil v Velikih Laščah v dvorani Levstikovega doma koncert, na katerem so v počastitev Prešernovega dne nasto- Nad Bizeljsko z balonom BIZELJSKO - Družina Istenič iz Stare vasi na Bizeljskem se je uveljavila s skoraj tridesetletno tradicijo proizvodnje penečih vin po klasični metodi, svoje kleti in domačijo pa so uredili v kmečki turizem, ki mu dodajajo vse širšo ponudbo. Od februarja letos deluje družinsko podjetje Barbara internacional tudi kot turistična agencija, katere naloga je predvsem turistična predstavitev kraja in okolice. Letošnjo sezono bodo začeli veličastno v soboto, 15. februarja, s prvim Valentinovim preletom Bizeljskega z baloni na topli zrak, povabili pa so njihove največje partnerje in gospodarstvenike iz okolice. re- ort- Od letos lahko pri njih p noči tudi 16 gostov v komfo opremljenih klimatiziranih 'ah, pri katerih uporabljajo no soba OČE IN SIN POLNA NAČRTOV • Isteničevi nameravajo letos postreči kar z ne kuj novostmi iz svoje kleti. Tako naj bi Analizirali posebno kakovostni 12 let stari viivjak iz bizeljskega vina, potrošnikom bodo ponudili specialni vinski kis, iz modre frankinje narejen v stilu aceto balzamico, pripravljajo pa tudi peneče vino za diabetike z nizko kaloričnostjo. V prihodnosti bodo izkoriščali alkohol iz tropin, razviti pa skušajo tudi aromatizirano peneče vino z okusom jagode. toplotno energijo iz vinske kleti, z novo konferenčno sobo pa računajo predvsem na poslovne goste. Čeprav je proizvodnja penin ter kakovostnih in vrhunskih mirnih vin Isteničeva osnovna dejavnost, pa razmišljajo, da bi začeli s krajšimi seminarji o poznavanju vin, namenjenimi tako potrošnikom kot vinarjem in vinogradnikom. T.G. pile domače pevske skupine, kot gostje pa člani Šentjernejskega okteta. Naslednji dan, v soboto, 8. februarja, je bila kulturna prireditev v dvorani kulturno-turističnega zavoda TUrjak, na katerem so nastopile kulturne skupine domačega KUD Marij Kogoj in nekatere kulturne skupine z območja bivše občine Ljubljana-Vič-Rudnik oziroma ZKO iz tega območja. Na proslavi so z recitacijami in petjem Prešernovih pesmi ter dramatizacijo Povodnega moža nastopili tudi učenci osnovne šole Velike Lašče. Svečani govornik na tej vsakoletni prireditvi ob kulturnem prazniku je bil župan občine Velike Lašče Milan Tekavec. J. P. PUST Pusta so si ljudje izmislili zato, ker so se bali dolge in mračne zime. Mislili so, da se v zimskih viharjih pod nebom podijo hudobni duhovi, ki bi radi soncu odvzeli njegovo moč. Verovali so, da se nadnaravnim silam približajo le tako, da jim postanejo čimbolj podobni. In tako so si naši predniki začeli natikati maske, da bi odganjali zimo. Konec zabave je navadno obsodba pusta, ki je kriv za nezgode in nerodnosti minulega leta in ga je treba sežgati, obesiti ali vreči v vodo. Zima bo s tem pregnana iz dežele in vse bo živelo v pričakovanju pomladi. DAMJANA CVI ELBAR, 4.c mladi dopisniki OŠ Šentjernej ŽIVLJENJE Drago je življenje, težke so enačbe, ki rešujemo od rojstva jih do svoje smrti. A življenje lažje je, če se učimo, če pamet si solimo in poklic si pridobimo. Vedno nam bo bolje, če težave razdelimo, jih prijatelju pol damo, pol pa jih imamo. Zato zapleši lastni ples in zapoj si zraven solo, ker življenje je res kratko, a mora biti zabavno in enkratno. FANIKA ZORKO, 8.r. OŠ Podbočje LJUBOSUMNA SESTRICA Imam mlajšo sestrico, s katero se zelo lepo razumem. Seveda ni vedno tako. Včasih se tudi skregava. Lahko pa rečem, da jo zelo prizadene, če mami kdaj za šalo reče, da ima mene rajši. Tako je bilo tudi zadnjič, ko ji je mami oblačila pižamo. Ker je še majhna, je imela ponoči pleničko, in ko ji je mami hotela dati novo, je omenila, da sem jaz bolj pridna, ker ne lulam v pleničko. Takrat se je Polona odločila, da ne bo imela več pleničke. In res od tistega trenutka ne lula več niti v pleničke. Mi pa se zato še večkrat smejemo. TATJANA STUŠEK, l.r. OS Krmelj Med zimskimi počitnicami bomo šolarjem ponudili več ustvarjalnih delavnic, knjižne uganke, kinopredstave, obisk predstave z avtobusom v MJadinskem gledališču v Ljubljani. Če bo sneg, bo smučarski klub organiziral tudi avtobusni prevoz do smučišča na Gačah. Osnovna šola Podzemelj pa bo svojim učencem ponudila športne in kulturne dejavnosti ter ročna dela. Počitniški program bodo šolarji dobili v svojih šolah. Prisrčno se zahvaljujemo vsem šolam, otroškemu vrtcu, Ljudski knjižnici, Belokranjskemu muzeju, OORK Metlika, vsem podpornikom v občini in izven nje ter številnim prostovolcem za sodelovanje in podporo pri uresničevanju naših akcij. Hkrati vabimo mlade starše, da se nam pridružijo s svojimi idejami, predlogi, s sodelovanjem z mladimi in za mlade. Oglasijo se lahko predsednici Vladki Škof ali v pisarni OZPM na Pungartu (tel. 068-58-370). VLADKA ŠKOF DAN ODPRTIH VRAT NA OSNOVNI ŠOLI OTOČEC Na OŠ Otočec je v soboto, 1. februarja, potekal dan odprtih vrat. Učenci, učitelji, starši in zunanji gosti so mesec februar že prvi dan kulturno obarvali. Organizirane so bile številne delavnice, katerih rdeča nit sta bila bližajoči se kulturni praznik ter pustovanje. Učenci nižje stopnje so se predstavili v delavnicah z naslovi: Prvošolci že veliko znamo, Pust je tu in To smo mi. Učenci predmetne stopnje pa so v likovni, glasbeni, kulinarični, plesni, modno-kreatorski, dramski in literarni delavnici z velikim zanimanjem sledili strokovnim navodilom gostujočih zunanjih sodelavcev: g. Peter Bevc je poskrbel, da so gospodinjsko učilno preplavile slastne vonjave, ga. Štefanija Rožman, oblikovalka iz Laboda, je vodila modno-kreatorsko delavnico, bodoče “Picassoje” sta vzpodbujala slikarja g. Franc Železnik in ga. Darja Bajc, ga. Sanja Šimič iz folklorne skupine Kres je nadebudne najstnike učila plesnih korakov, glasbene note pa je g. Tomaž Burkat pomagal preliti iz notnega črtovja v ušesa poslušalcev. Vsem gostom se OŠ Otočec najlepše zahvaljuje.Kulturni dan je doživel svoj zaključek s predstavitvijo izdelkov, ki so bili nastali v dopoldanskih delavnicah. Prireditve se je udeležilo veliko staršev, ki niso skrivali svojega navdušenja nad sposobnostmi svojih otrok. LEGENDA O AJDOVSKI JAMI Tako kot vsako soboto je tudi tokrat prišla k nam babica. Vedno, kadar pride, sem je zelo vesel, ker vem, da mi bo povedala zgodbo. Ta dan je sledila zanimiva pripoved o Ajdovski jami. Jama je na majhnem gričku in je zelo temačna in hladna. Raziskovalci so ugotovili, da je izhod iz jame tudi pri Sv. Ani. Jama je dobila ime po ljudeh, ki so živeli v jami in so se imenovali Ajdi. V jami so tudi kapniki, za katere je dejala, da se jih ne sme lomiti. V jami so tudi netopiiji. Babica je pripomnila, da je pod jamo manjše zajetje šentjurskega vodovoda. Želim si, da bi raziskovalci prikazali znamenitosti jame in da bi bila nekoč znana turistična točka. MITJA LUŽAR, 5.b OŠ Mirna Peč PREDSTAVITEV ŠENTRUPERTA NA RADIU MAX Zelo rada poslušam radio, najraje pa oddaje radia Max. V nedeljo popoldne, ko sem ga poslušala, je voditelj Robert povedal, da bodo predstavili kraj Šentrupert. Takoj sem z navdušenjem poslušala, kaj bodo povedali o našem kraju. Povedali so, kje leži, opisali hribčke, ki ga obdajajo, našo gotsko cerkev in škr-Ijevski grad. Veliko stvari prej sploh nisem vedela, čeprav sem domačinka. Še posebno pa me je presenetilo, ko je bila predstavitev pesnice in pisateljice Majde Peterlin -Vide Brest. Pesnica se je rodila v okolici Šentruperta in je na tukajšnjem pokopališču tudi pokopana. Bila sem zelo ponosna na svoj rojstni kraj, ker ga je voditelj Robert tako lepo predstavil. VESNA LOGAR, 7.r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Zlatomašnik Leopold Povše V torek, 4. februarja, so se številni farani, znanci in prijatelji v cerkvici sv. Erazma v Soteski zadnjič poslovili od 82-letnega zlatomašnika Leopolda Povšeta. Tu je bil župnik 20 let. Da so ga ljudje spoštovali, je živ dokaz, da so vso noč prihajali in mu izkazali spoštovanje. Mašo zadušnico je daroval soteški rojak kanonik g. Andrej Glavan. V imenu faranov so se od g. Povšeta poslovili T.V. in rojak Gliha ter ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je v sredo popoldne v kapiteljski cerkvi vodil mašo in pogrebne svečanosti. V slovo mu je cerkveni pevski zbor zapel himno Novega mesta. Pred drugo svetovno vojno je Povšetova družina živela v Novem mestu. Tiste čase bi to mesto na kulturnem področju bolj životarilo, če ga ne bi z gledališkimi igrami, pevskimi zbori in svojimi listi oživljali dijaki, med katerimi je prednjačil Leopold. Igral je v nešteto igrah, sodeloval v več pevskih zborih, kjer je pel bariton, s črticami je sodeloval v dijaških listih, izdal nekaj pesniških zbirk, spesnil in skomponiral je himno Novega mesta in svojega rojstnega Žužemberka, ki sta bili objavljeni v Almanahu, literarne prispevke je objavil pri Mohorjevi družbi in sodeloval v Mladiki. Z duhovniškim poklicem je uresničil materino željo in je 52 let duhovniškega poklica opravljal v raznih slovenskih krajih. Po vojni je bil iudi učitelj. V 20-ih letih, kar je bil v Soteski, sta z gospodinjo Pavlo marsikaj obnovila. Zadnjih deset let je pomagal domačemu društvu Žar-ja. Ker je bil dovzeten za pogovore, smo ga večkrat obiskali. Toda leta in težave duhovniškega poklica so mu načele zdravje. Ob zadnjem obisku je dejal (iz pesniške zbirke): “Hvala Bogu za pomoč. Bojazen moja je zdaj proč: saj pot težko prehojena in sklenjen je obroč!” Do zadnjega ni mogel pozabiti Novega mesta. Zbogom g. Polde, ko bomo šli mimo vašega groba v Ločni, bomo prižgali svečko v spomin na vas in na tiste čase, ko ste bili naš župnik v prelepi soteški fari. T. VIRANT ŠEST DESETLETIJ SKUPAJ - Karolini in Jožetu Vrtačič se je januarja izteklo šesto desetletje skupnega življenja. Ves ta čas sta živela na Žihovem selu, kjer sta v krogu številne družine tudi proslavila ta visoki jubilej. Na sliki sta skupaj s pravnučki Jožkom, Damjanco in Benjaminom, sicer pa je bil njun zakon obogaten tudi s petimi otroki in osmimi vnuki. (Foto: D. Luzar) NEKDANJI UČENCI SEDANJIM UČENCEM - 48 jih je bilo, ki so se odzvali povabilu OŠ Sava Kladnika Sevnica, da izvedejo 1. februarja kulturne delavnice. Osrednjo prireditev v športni dvorani so popestrili pesnik Rudi Stopar, glasbenika (duo Koko) Branko Košar in Zoran Košir, plesni par Jana Koteska in Aljoša Deželak, dekliški zbor na Studencu in mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke. Ravnateljica Anica Pipan se v imenu 1067 učencev, vseh delavk in delavcev za nepozabno doživetje in bogato predstavitev zahvaljuje vsem nekdanjim učencem. (Ravnateljica Anica Pipan) NA OBISKU NA ŠOLI V PODPRESK1 - Kadar se oglasimo na podružnični šoli v Podpreski, se učenci radi slikajo, s pripombo seveda, da bo njihova slika v Dolenjskem listu. Na sliki so učenci iz 2. in 3. razreda: Igor Lovrinovič, Klemen Košmrlj, Kristijan Volf, Marjana Kokalovič, Urška Pantar, Karmen Stanešič in Maja Vidervol. Zabičali so nam, da moramo zapisati, da se imajo lepo, najrajši imajo matematiko, vsi se imajo radi, včasih pa se tudi prepirajo, radi imajo tovarišico in pozdravljajo vse vrstnike po Sloveniji. (Besedilo in slika: A. Košmerl) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 13. II. SLOVENIJA 1 *-45 • 1.55 TELETEKST ?-00 VREMENSKA PANORAMA '0-45 V1DEORING 10-15 TEDENSKI IZBOR CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 16/23 10.40 OPOROKA DOKTORJA MA-BUSEA, nem. film (čb) 12.35 PODOBA NARAVE, kan. serija, 11/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 15.10 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.35 V VRTINCU 16.05 UGRABITEV, 1. del 17.00 OBZORNIK 17.10 SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz., 6/13 17.35 HUGO, tv igrica 18.00 PO SLOVENIJI 8.35 KOLO SREČE, tv igrica •9.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21-05 FORUM 21-20 POKONČNI POLICAJI, angl. naniz., 6/7 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 OMIZJE SLOVENIJA 2 9-00 Euronews • 9.10 Karaoke ■ 10.10 Koncert • 11.40 Kombinacijski smuk (ž) -13.35 Teden-ski izbor: Hortenzije, 2. oddaja; 13.45 Vikar-m iz Dibleyja, zadnji del; 14.15 Gostilna, dok. oddaja • 15.05 Ellen Cleghorne, amer. naniz., 12/15 -15.35 Echo Point, avstral. naniz., 3/65 ■16.05 Podeželski utrip, angl. naniz., 2/10 -‘7.00 Šport -19.00 Računalniška oddaja - 19.30 Echo Point, avstral. naniz., 4/65 - 20.00 E*vis, dok. film - 20.30 Šport - 22.00 Lov na zajce, avstrij. film - 23.40 Balet kanala 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) • 16.50 Drzni in lepi (ponov.) ■ 17.15 Drzni in lepi (65. del nadalj.) ■ 17.45 Rajska obala (64. del) -18.10 Očka major (64. del) -18.40 Nora hiša (64. del) -19.05 Družinske zadeve (65. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (64. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (65. del) - 20.30 Roka pravice (12. del) ■ 21.15 Nenavadna doživetja (12. del dok. oddaje) - 22.00 Smith in Jones (1. del) - 22.30 'Alo alo (53. del) - 23.05 Vitez za volanom (25. del) ■ 23.55 Dannyjeve zvezde HTVl 7-40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro Jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni Program -12.00 Poročila -12.20 Marisol (serija, 23/145) - 13.05 Santa Barbara (serija) - 1.4.15 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška literarna dediščina -17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Policijske zgodbe (dok. oddaja) - 21.15 To sem jaz (show program) - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub d.d. - 23.15 Oblegani (film) - 0.45 Poročila HTV 2 14.45 Tv koledar -14.55 Knez vojne (amer. film) ■ 16.55 Divje srce (serija) • 17.20 Obalna straža (serija 12/160) - 18.05 Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 17/49) - 21.05 Hiša (film) - 22.40 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld (hum. serija) PETEK, 14. II. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.10 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 9.00 VIDEORING 9.45 TEDENSKI IZBOR UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 46/52 10.00 DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 4/20 10.25 PODEŽELSKI UTRIP, angl. naniz., 2/10 11.20 LOV NA ZAJCE, avstrij. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.50 OMIZJE 15.20 KOMORNI ZBOR 15.50 PALETE, ponov. 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 AEROBIKA 18.50 PODARIM DOBIM 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PLANET IN 21.35 RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 6/12 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 23.05 MURPHY BROWN, amer. naniz, 6/25 23.30 NAPAČNA ROKA ZAKONA, angl. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.20 Tedenski izbor: Mostovi; 11.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv; 12.20 Elvis, film; 12.50 Računalniška oddaja; 13.20 Balet; 14.10 Forum; 14.20 Zgodbe iz školjke; 14.50 Reka brez vrnitve, amer. film -16.20 Pokončni policaji, angl. naniz, 6/7 -16.50 Echo Point, avstral. naniz, 4/65 -17.15 Italijanska restavracija, italij. nadalj, 6/8 -18.05 Otroški program -18.50 Tehnika in znanost -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 5/65 - 20.00 Šport - 20.30 Klavnica 5, amer. film - 22.20 10.000 obratov - 23.10 Ljubezen, dok. oddaja - 23.40 Jazz KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) - 11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) - 13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (66. del) -17.45 Rajska obala (65. del) -18.10 Očka major (65. del) -18.40 Nora hiša (65. del) -19.05 Družinske zadeve (66. del) -19.35 Cooperjeva druščina (65. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (66. del) - 20.30 Ned in Stacey (13. del) - 21.00 Kitajčeve spletke (film) - 22.35 Karma - 23.40 Ulica ljubezni (13. del) HTVl 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Marisol (serija, 24/145) - 13.05 Santa Barbara (serija) - 14.10 Izobraževalni program -16.45 Dok. oddaja -17.15 Hrvaška danes -18.10 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.35 Mesta bodočnosti (dok. oddaja) - 22.25 Pol ure za kulturo - 22.55 Opazovanja - 23.25 Klub d.d. - 23.45 Glasbena oddaja - 0.35 Poročila HTV 2 13.00 Tv koledar -13.10 Seinfeld (hum. serija) -13.35 Nove priložnosti (serija, 7/16) -14.20 Triler -15.20 “Cisco Kid” (amer. film) -16.55 Divje srce (serija, 123/160) - 17.20 Zvezdne steze, serija 6/44 - 18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A. (serija, 18/22) - 21.05 Kdo je šef? (hum. serija, 7/22) - 21.35 Zločinsko obnašanje (amer. film) - 23.10 Rik Maya!l (21 3) - 0.05 “New Jack City” (amer. film) SOBOTA, 15. II. SLOVENIJA 1 6.45 - 0.15 TELETEKST 7.00 VREMENSKA PANORAMA 7.50 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.10 POD KLOBUKOM 8.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.20 EVROMUZIKA 9.25 TEDENSKI IZBOR MARIBOR '96 10.00 ITALIJANSKA RESTAVRACIJA, ponov, 6/8 10.50 HUGO, tv igrica 11.15 TEDNIK 12.10 10.000 OBRATOV 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz, 14/26 14.55 TABORNIKI IN SKAVTI 15.10 NE ČAKAJ NA MAJ, sloven. film (čb) 17.00 OBZORNIK 17.10 PRINC ARKTIKE, poljudnoznan. serija 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 RES JE! 21.40 ZA TV KAMERO 22.00 ODMEVI, VREME ŠPORT 22.30 MALI OGLASI 23.15 UPRAVNICA, angl. nadalj, 5/6 SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 8.50 Tedenski izbor: Klavnica 5, amer. film; 10.35 Otroški program; 11.20 Roka rocka; 12.20 Echo Point, astrah naniz, 5/65 - 12.40 Smuk (ž) -15.55 Košarka -17.20 Podarim dobim -17.40 Slalom, 1. tek (m) -19. Življenje v računalniški dobi, amer. dok. serija, 11/13 -19.30 Echo Point, avstral. naniz, 6/65 - 20.45 Slalom, 2. tek (m) - 22.00 Cousteau ponovno odkriva svet, franc. dok. serija, 11/12 - 22.50 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 23.50 V vrtincu - 0.20 Sobotna noč KANALA 8.30 Risanke • 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka - 10.25 Nora hiša (65. del) -10.50 Očka major (65. del) -11.15 Cooperjeva druščina (65. del) ■ 11.40 Ned in Stacey (13. del) • 12.05 Jumbo (film) - 14.00 Kako je bil osvojen divji zahod (6. del) - 15.35 Ta čudna znanost (12. del) -16.00 Alf (25. del) -16.30 Mupet show -17.00 Mala morska deklica; Račje zgodbe -18.00 Atlantis (glasbena oddaja) -18.45 Kung Fu (14. del) • 19.35 Princ iz Bel Aira (66. del) - 20.00 Pravično maščevanje (film) - 21.35 Nemi krik (film) - 22.20 Vroči pogovori (13. del) - 23.50 Prikazen (erotični film) HTVl 8.00 Tv koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luke (risana serija, 18/26) - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.30 Dok. oddaja -12.00 Poročila -12.20 Mesto velikih fantov (amer. film) -14.10 Risanka -14.15 Filipovi otroci -14.50 Briljanten - 15.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru (inf. oddaja) -16.05 Televizija o televiziji -16.35 Poročila - 16.40 Dok. oddaja -18.00 Sinovi Nevihte -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Stranka (amer. film) - 22.15 Opazovanja - 22.45 Moda - 23.15 Vojna proti drogi HTV2 15.10 Tv koledar -1.5.20 Divje srce - 17.25 Skrita kamera -17.50 Zakon v L. A. (serija, 18/ 22) - 18.35 Dok. film -19.45 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Triler - 21.30 Brezskrbno poto-vanjen - 22.35 Nove prilonosti (serija, 8/16) - 23.20 Glasbena oddaja NEDEUA.16.il. SLOVENIJA 1 6.45 - 0.10 TELETEKST 7.00 VREMENSKA PANORAMA 8.05 OZARE 8.10 OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj, 10/13 8.35 ŽIVŽAV 9.25 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 9.30 4 x4 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.05 PODOBE NARAVE, kan. serija, 12/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 DLAN V DLANI 12.30 NEDELJSKA REPORTAŽA 13.00 POROČILA 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA 13.35 PLANET IN 15.15 SLADKA NAIVNOST, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.10 POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 6/22 17.35 PO DOMAČE 18.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.20 RONDO KVIZ 21.40 MOŠKI ŽENSKE 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 KRAJ ZLOČINA: KRVAVI ASFALT, nem. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews -'9.00 Mali oglasi - 9.50 Naslednja postaja Greenwich Willage, amer. film - 11.35 Zlata šestdeseta sloven. popevke -12.35 Echo Point, avstral. naniz, 6/65 - 13.00 Hoffmanove pripovedke - 14.45 80 let Franka Sinatre -16.10 Šport -19.30 Echo Point, avstral. naniz, 7/65 - 20.00 Kruh in vrtnice novoze-land. nadalj, 1/4 - 20.55 Alpe Jadran - 21.25 Žive legende iz daljnjih dežel, franc. dok. nadalj, 7/13 - 21.50 Šport - 22.35 Filmska glasba KANALA 8.30 Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka - 10.25 Atlantis (ponov.) -11.15 Sestavljanke (dok. oddaja) -11.50 Časovni stroj (film) -13.35 Kuharska oddaja -13.45 Daktari (24. del) -14.40 Ta čudna znanost (ponov.) -15.05 Najstniki proti vesoljcem (13. del) • 15.30 Super samuraj (13. del) -16.00 Alf (26. del) -16.30 Mupet show - 17.00 Kosmatinec se vrača (2. del) -17.45 Korak za korakom (13. del naniz.) -18.10 Miza za pet (13. del) -19.00 Najbolj nori kaskaderji (3. del dok. serije) - 20.00 V sili (film) - 21.40 Vitez za volanom (26. del) - 22.30 Vročica noči (13. del) - 23.25 Nenavadna doživetja (12. del) PONEDEUEK, 17. II. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.55 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.25 VIDEORING 8.55 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PER1SKOPOVIH, 1. del 9.35 OČIVIDEC, ang. dok. serija 10.05 TEDENSKI PROGRAM POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 6/22 10.30 KRVAVI ASFALT, nem. film 12.00 ZA TV KAMERO 12.10 UTRIP 12.25 ZRCALO TEDNA 12.40 RONDO KVIZ 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.05 TEDENSKI IZBOR ZOOM 15.05 LJUDJE IN ZEMLJA 15.35 MOŠKI ŽENSKE 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.30 SKRB ZA ZEMUO, angl. dok. magazin, 6/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 O NARAVI IN OKOLJU 18.40 L1NGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.23 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SVET NA ZASLONU 21.00 ODDAJA O TURIZMU 21.20 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 VISOKA DRUŽBA, amer. naniz, 7/13 22.55 OTROCI VETRA, Špan. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -10.40 Na potep po spominu - 11.40 Tedenski izbor: Tehnika in znanost; 12.10 Šport; 12.55 Maribor '96; 13.25 Raziskovalec, amer. dok. serija, 6/12; 14.15 Obzorje duha; 14.45 Filmska glasba -16.00 Kruh in vrtnice, novozeland. nadalj, 1/4 -16.50 Echo Point, avstral. naniz, 7/65 - 17.20 Viper, amer. naniz, 7/13 - 18.05 Šedma steza - 18.50 Oddaja o zdravju -19.25 Simpsonovi, 67/92 - 20.00 Angel, varuh moj, amer. naniz, 12/13 - 20.50 Stoletje ljudstva, dok. serija, 6/10 - 21.50 Roka rocka - 22.50 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov.) • 11.10 Oprah show (ponov.) -11.55 Korak za korakom (ponov.) - 12.20 Super samuraj (ponov.) - 12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -13.10 Miza za pet (ponov.) -14.00 Najbolj nori kaskaderji (ponov.) - 15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov. 66. dela) -17.15 Drzni in lepi (67. del) -17.45 Rajska obala (66. del) -18.10 Očka major (66. del) -18.40 Nora hiša (66. del) -19.05 Družinske zadeve (67. del) -19.35 Cooperjeva druščina (66. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (67. del) - 20.30 Sam svoj mojster (14. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Pregon - 22.30 'Alo 'alo (54. del) - 23.05 Tihotapci (14. del) - 0.00 Dannyjeve zvezde TORER.18.il. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.20 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.20 VIDEORING 8.50 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOV1H, 2. del 9.30 OČIVIDEC, 2. epizoda 10.00 TEDENSKI IZBOR VIPER, amer. naniz, 7/13 10.45 VINCETOV PRIJATELJ, franc, film 12.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.20 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.15 TV KONFERENCA 16.05 ODDAJA O TURIZMU 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SPREHOD V NARAVO, 2. oddaja 17.25 SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj, 11/13 17.50 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GORE IN LJUDJE 21.00 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 UMOR 1. STOPNJE, amer. nadalj, 18/23 23.20 SVET POROČA SLOVENIJA 2 10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Dlan v dlani; 12.30 Oddaja o zdravju; 13.99 Nedeljska reportaža; 13.30 Murphy Brovvn, amer. naniz, 6/25; 13.55 Osmi dan; 14.25 Stoletje ljudstva, naniz.; 15.55 Alpe Jadran -15.45 Potrošnikov kažipot -16.00 Angel varuh moj, amer. naniz, 12/13 -16.45 Simpsonovi, 67/92 -17.15 Vesoljska policija, amer. naniz, 7/24 - 18.05 Šport -18.50 Volja najde pot -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 8/65 - 20.00 Leningrajski kavboji gredo v Ameriko, fin.-šved. film - 21.25 Zapik - 21.55 Somrak stoletja KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes - 15.35 Vprašanje kave (dok. oddaja) -16.00 Oprah show (ponov.) - 16.50 Drzni in lepi (ponov. 67. dela) -17.15 Drzni in lepi (68. del) -17.45 Rajska obala (67. del) -18.10 Očka major (67. del) -18.40 Nora hiša (67. del) - 19.05 Družinske zadeve (68. del) -19.35 Cooperjeva druščina (67. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (68. del) - 20.30 Ellen (14. del) - 21.00 Nujni primeri (film) - 22.30 'Alo ’alo (55. del) - 23.05 Bergerac (13. del) - 0.05 Živeti danes SREDA, 19. II. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.55 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.30 VIDEORING 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PER1SKOPOVIH, 3. del 9.30 OČIVIDEC, 3. epizoda 10.35 TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 7/24 11.20 LENINGRAJSKI KAVBOJI GREDO V AMERIKO, fin.-šved. film 12.35 ŽIVE LEGENDE IZ DALJNJIH DEŽEL, dok. nadalj, 7/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.35 TEDENSKI IZBOR RES JE! 16.00 PRINC ARKTIKE, poljudnoznan. oddaja 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SEJEM MODA 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 DOSJE J. K. - UMOR 20.55 MADE IN SLOVENIA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 POSADKA, amer. naniz, 1/25 23.00 WHILE THE CITY SLEEPS, amer. film (čb) SLOVENIJA 2 9.00 Euronews - 10.30 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.00 Volja najde pot; 11.30 Zapik; 12.00 Somrak stoletja; 13.30 Šepet iz naslonjača; 14.00 Visoka družba, amer. naniz, 7/13 -14.25 Cousteau ponovno odkriva svet, franc, serija, 11/12 - 15.15 Studio City -16.00 Umor 1. stopnje, amer. nadalj, 18/23 - 16.45 Echo Point, avstral. naniz, 8/65 -17.15 Caroline v velemestu, amer. naniz, 17/23 -17.40 Koncerti za mlade -18.50 List in cvet, 3. oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 9/65 - 20.00 Šport - 22.00 Zavrtimo stare kolute - 22.30 Evropsko tekmovanje mladih glasbenikov KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Bergerac (ponov.) -14.55 Sestavljenke (dok. oddaja) -15.25 Aotearoa (dok. oddaja) -16.00 Oprah show (57. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 68. dela) -17.15 Drzni in lepi (69. del) -17.45 Rajska obala (68. del) -18.10 Očka major (68. del) -18.40 Nora hiša (68. del) - 19.05 Družinske zadeve (69. del) -19.35 Cooperjeva druščina (68. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (69. de! naniz.) LE V KLUB, UBOGA GMAJNA! Komu je dar bila kbjuta? Mladinski kulturni klub Črnomelj je praznoval petletnico. Vseh pet let se preživlja brez dotacij od občine in skrbi za tisto populacijo, ki ji masovna kultura ne pride do živega. Samo v letu 1996 je vodstvo kluba postavilo na oder 45 glasbenih skupin, tri gledališke predstave, izdali so svoje glasilo, v sodelovanju s KUD Ar-toteka pa organizirali še štiri slikarske razstave. Petletnica kluba sovpada z občinskim praznikom in 3 od 6 prireditev, ki so prav temu posvečene, so v Črnomlju organizirali klubovci. Pet let dela ni malo, brez ustrezne finančne podpore od občine pa je celo velik podvig. Vendar če se še nekaj časa občinske strukture ne bodo ganile, utegnejo mladinci izgubiti svoj entuziazem. Petkov večer, po slikarski razstavi, je bil namenjen Ciganski jazzbini. To je krasen duo kitare in violine, ki ga drugače menda podpira tudi bas, v petek pač v tej zasedbi. Zelo samosvoj avtorski pristop, skoraj “srednjeveška” besedila o ljubezni, strasti in smrti, vendar tesno vpeta v aktualno družbeno dogajanje, pa nežni zvoki violine, ki jih je izvabljal artist ruskega rodu. Dostojno spomina Franceta Poeta. Pri samem dogodku pa se je bil težek boj. Vodstvu kluba je lahko očitati, da ni znalo poskrbeti za ambient, ki bi bil pisan na kožo umetnikom. Tako so nam v ušesa, pred in med koncertom in po njem glasno uhajali decibeli glasbe, ob kateri smo zgubljali dar govora in le nemočno poplesovali sem ter tja. No, kot so mi v nedeljo povedali, je bila napaka popravljena že naslednji dan, ko je ljubljanski umetnik Dušan Šušteršič instaliral in predstavil belo tehniko, ekološki multime-dialni projekt. Iz Črnomlja sporočajo, da je bil močnejši del projiciranje fotografij in da ima celotna zadeva duha. Napovednik: sobota, 15. februarja, ob 22. uri v MKK Črnomelj: Exit iz Zagre-. ba in Anonimus iz Ljubljane. Trač tedna: ljubljanski jazzer-ji Lolita so v Novem mestu posneli glasbo za moj nagrajeni film. Takoj napadam festivale, hvala Marjan, hvala Tomaž, hvala Mot, dolžan sem, nismo si še bot. BORIS PETKOVIČ LEUT V PACIFIKU - Dalmatinske pevske klape pogosto gostujejo v dolenjskih in posavskih restavracijah, kjer zabavajo goste ob mizah z morskimi dobrotami. Ena takih klap, Leut iz Zadra, ki jo sestavljajo harmonikar Tomiča, Braco z mandolino, kitarista Tonko in Miro 'terpevec Zdravko, je gostovala v krškem Pacifiku. Morske dobrote je pripravljal kuhar Vojko Skorič iz ljubljanske restavracije Babilon steak. (Foto: M. Vesel) DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Aljoši Deželak iz Sevnice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (2) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA 2. (4) Nikar ne misli - ANS. RUBIN 3. (1) Dekletova kamrica - ANS. VRISK 4. (5) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENIKA IN DOLENJCI 5. (8) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6. (3) Danes je srečen dan - ANS. FRANCA POTOČARJA 7. (6) To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC 8. (-) Milka - ŠALEŠKI FANTJE 9. (9) Štefanu za praznik - ANS. SLAVČEK 10. (7) Tetka, povejte - ANS. LOJZETA SLAKA Predlog za prihodnji teden: Najlepši dan - ANS. BOBRI -------------------------------------------------H KUPON ŠT. 6 Glasujem za:__________________________________________ Moj naslov: __________________________________________ ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j HYUnDRI 4 WD 2,5 turbo disel terensko vozilo v 5 ali 7 sedežni izvedbi že od 38.700 DEM z dodatno opremo Prva dolenjska predstavitev bo v petek, 21. februarja, v Novem mestu, na Kandijski 14. Za vse modele Hyundai tudi v mesecu februarju tovarniško znižanje cen za 1.500 DEM Možnost ugodnega kredita, menjave staro za novo, leasing s pologom 10% Zastopstvo in prodaja: £hNE*IT Novo mesto, tel. 068/323-902,28-950 Krško, tel. 0608/22-950,0609/622-758 Črnomelj, tel. 068/51-379,51-378 V petek, 14., in soboto, 15. februarja, testne vožnje pred avtosalonom v Krškem AVTO ŠOLA C DCJfSL EXPRES Samo) ❖ Glavni trg 30 (nad slaščičarno) C 24-413 IS NOVO MESTO VPISUJE V pospešene in izmenske tečaje iz CPP, v dopoldanskem ali popoldanskem času za vse kategorije; A, B, C, E. novo!!! Tedenski tečaj med zimskimi počitnicami se prične v ponedeljek, 17. februarja 1997,ob 8. uri. Servisno prodajni center Novo mesto Kandijska 60 Tel. 068/391-81-19, 391-81-13 Fax: 068/391-81-35 RENAULT - NIŽJE CENE TWINGO 1.332.165 SIT CLIO 1.423.680 SIT MEGANE 2.004.878 SIT EXPRESS F. 1.460.445 SIT TRAFICF. 2.321.340 SIT Kredit od T + 5% dalje, dobava takoj Pri nakupu vozil iz zaloge vas čaka presenečenje. Rabljena vozila Vrsta vozila Letnik Barva Cena 1. R 5 FIVE PLUS/3 V 1995 Rdeča 9.650 DEM 2. R 19 RT 1.4/5 V 1993 Metalik rdeča 14.400 DEM 3. R 19 RT 1.4/4 V 1994 Rdeča 14.300 DEM 4. R 21 TL 1.4/5 V 1991 Metalik siva 9.900 DEM MOŽEN KREDIT -STARO ZA STARO RENAULT AVTO ŽIVLJENJA »JAKA« TRGOVINA nudi: izbiro strojenih kož na vašem domu. Pokličite nas in poskrbeli bomo, da si izberete kožo, ki bo najbolj ustrezala vašim željam. Možnost plačila na 3 obroke. »JAKA« trgovina, Gabrje Loka 9, 8321 Brusnice, tel.: 068/85-853. RADIO Družba IMP TOVARNA ARMATUR, izdelava in servis industrijskih armatur, d.d., IVANČNA GORICA, Ljubljanska cesta 43 odda v najem poslovne prostore velikosti 55 m2, ki se nahajajo v Ivančni Gorici, Ljubljanska cesta 43. Če ste zainteresirani, se oglasite v splošno-kadrovski službi na sedežu družbe in pogovorili se bomo. vasem kanalu sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30! VEDEŽEW« ASTROLOGIJA NUMER010GUA j Mftgic line 1 090 4 123 PISNO p p. 34 Ljubljana Črnuče 156 SIT/min TRGOVSKO PODJETJE ZRNO PRODAJALNA NA RANČU NAJUGODNEJŠE CENE - UMETNA GNOJILA - SEMENSKA KORUZA - SEMENSKI KROMPIR - KRMILA EMONA PROGRAM I - ŠKROPIVA IN KRMNA ŽITA KOMPLET GRADBENI MATERIAL - NAJUGODNEJŠE AVSTRIJSKE FASADE - THERMOPUTZ 779,00 VREČA ; - THERMO EXTRA 979 VREČA j - STIROPOR SISTEM 5 cm - m2 1.630 SIT - KOPALNIŠKE GARNITURE KPL ŽE OD 26.000 SIT - MASIVNA VHODNA VRATA ŽE ZA 38.000 SIT - VES INSTALACIJSKI MATERIAL - STAVBNO POHIŠTVO. NUDIJO KVALITETNO IZVEDBO NOTRANJIH STROJNIH OMETOV, FASAD, INSTALACIJSKIH DEL IN OSTALO. INFORMACIJE: ® 0608/ 75-410 75-086 Sodexho je mednarodna skupina s sedežem v Parizu in je vodilni izvajalec specializiranih prehranskih storitev (prehrana v podjetjih, bolnišnicah, šolah, domovih za ostarele ipd.j. Tudi v Sloveniji imamo največji tržni delež, ki se hitro povečuje. Objavljamo prosta delovna mesta za: 1. REGIJSKEGA OPERATIVNEGA VODJO za območje DOLENJSKE in BELE KRAJINE Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri — zaželene izkušnje s področja organizirane prehrane — vodstvene in organizacijske sposobnosti — znanje angleškega, francoskega ali italijanskega jezika — izpit B-kategorije 2. VODJO KUHINJE za lokacijo Danfoss, Črnomelj — gostinski tehnik ali kuhar — izkušnje pri vodenju organizirane prehrane — izpit B-kategorije Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh na naslov SODEXHO, d.o.o., Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana. Informacije lahko dobite na telefonu 061 /123-30-32 Pooblaščen zastopnik z« »valovanje, montažo in sorvi« mobitel. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tal.: 066/81-118, »m: 066/61-119 P.E. Novo mesto Ljubljanska 27-BTC tal.: 068/323-000 Konferenčna dvorana Perla Za trenutke sproščene poslovnosti O PERLA Prirejate sestanek, konferenco, kreativno delavnico, predstavitev izdelkov... Bi radi svojim gostom ponudili več kot le poslovno srečanje? V prijetnem, klimatiziranem modrozelenem okolju Konferenčne dvorane Perla boste lahko združili delovno srečanje in družabni dogodek. 110 sedežev, učilnica z 20 sedeži, sejna soba z 10 sedeži, sodobna tehnična oprema, sprejemniki Brahler, računalniška projekcija, video in avdio snemanje. Poleg tega pa še bogata spremljevalna ponudba. Igralnica, variete, diskoteka, restavracije, hotel, trgovine, bazen, savna, fitnes, frizerski in kozmetični salon, teniški igrišči, varovano parkirišče. A kaj bi le naštevali? Obiščite nas. Z veseljem bomo ustregli vašim željam. rfT Hoteli Igralnice Turizem HIT Hotel Casino Perla Kidričeva 7 5000 Nova Gorica tel. 065 126 35 33,12 630,126 35 46 faks 065 28 885 HIT Hoteli Igralnice Turizem C. IX. korpusa 35 5250 Solkan, Nova Gorica tel. 065 28 221, 27 258 (prodajna sluiba) faks 065 25 557,26 430 » «. Prodajna centra KOVINOTEHNA v BTC Novo mesto invINTERMARKET centru v Brežicah ^eM°0očeO\e ^°o0če m m Darilna kolekcija IMPERIAL LEATHER 730 sit Modni parfumi v embalaži srca, KRKA 799 sit ° PURPEN, 750 ml........ ........699 sit o Zemlja BI0MAT, 501 590 sit brezplačen prevoz za nakup v vrednosti nad 100. organiziran servis in montaža garancijski rok 2 leti možnost obročnega odplačevanja ii JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 ■■ 1 Informacije na prodajnih mestih : JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.-fax: 068/323-444 - METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 JAKAELEKTRO Radeče BAVEX Trebnje KERA TRADE Zagorje ob Savi MK TRGOIMPEX Kočevje 5* * Režisar je bog v gledališču, Ufnpak igralci so na žalost ateisti- (Petan) • Dobrohotno in mirno razpravljamo samo o tistih stvareh, ki nas ne zanimajo. (Johnson) •Kako lepo je bilo takrat, ko smo imeli Slovenci še skupnega sovražnika! (Cjuha) KREKOVA BANKA Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč. V KREKOVI BANKI, d.d., Vam ponujamo široko paleto GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in tudi nekomitentom omogočajo različne možnosti gotovinskega kreditiranja z odplačevanjem tudi do 5 let. Izhodiščna obrestna mera že TOM+ 9,5%. Dobrodošli, več informacij Vam bomo z veseljem posredovali v poslovni enoti Novo mesto, Prešernov trg I, tel. 068/322-190. O s- Ivo oU v rbčbi človžfO?- S , ‘j Krka delniška družba Pri okrožnem sodišču v Novem mestu smo od 19. decembra 1996 vpisani kot delniška družba. Sedaj poslujemo pod imenom KRKA, tovarna zdravil, d.d.. Novo mesto ali krajše KRKA, d.d.. Novo mesto. Družbo vodi in zastopa začasna uprava. Miloš Kovačič kot predsednik uprave ter Stanislav Plaveč in Jože Colarič kot namestnika predsednika začasne uprave. Delniško knjigo KRKE, d.d.. Novo mesto, vodi Centralna klirinško depotna družba d.d. v Ljubljani, Trg republike 3. Cilj, ki smo si ga zastavili ob začetku lastninskega preoblikovanja, je dosežen. Krka je kot zdravo podjetje postala delniška družba. In Slovenci lastniki njenih delnic. Od 10. februarja 1997 delnice Krke kotirajo na izvenborznem trgu C Ljubljanske borze, v nekaj mesecih pa bodo uvrščene na borzno kotacijo A. S tem uresničujemo našo obljubo, da bomo delnicam dodajali novo vrednost. Kot dobri gospodarji bomo zagotavljali dolgoročno donosnost naložb. Ob zaupanju naših 92.000 lastnikov ustvarjamo pogoje, ki bodo obogatili obe strani. Dosežen cilj pomeni le nov začetek. < ^ KRKK AVTOHIŠA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. PRODAJA IN SERVIS VOZIL TER NADOMESTNIH DELOV RENAULT UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI Zap. št Vrsta vozila Letnik Barva KM Cena 1. CITOREN AX 1.1/5 V 1989 BEIGE 95000 500.000,00 SIT 2. R-19 GTS 1.4/5 V 1989 M. SIVA 10500 986.000,00 SIT 3. R-19 GTS 1.4/5 V 1989 RDEČA 97000 937.000,00 SIT 4. R-19 TSE 1.4/5 V 1990 M. SIVA 98000 962.000,00 SIT 5. R-21 TL 1.4/5 V 1990 M. SIVA 104000 893.000,00 SIT 6. R-19 TXE 1.7/4 V 1991 M. SIVA 116000 1.285.000,00 SIT 7. R-19 TXE 1.7/4 V 1991 BELA 74000 1.141.000,00 SIT 8. R-5 CAM. 1.1/3 V 1993 BELA 72000 793.000,00 SIT 9. R-5 CAM. 1.1/3 V 1993 BELA 80000 694.000,00 SIT 10. R-CLIO RN 1.2/3 V 1993 M. ZEL. 42000 991.000,00 SIT 11. R-CLIO RT 1.4/5 V 1993 BELA 86000 1.180.000,00 SIT 12. FORD ESCORT 1.6 16V/5 V 1993 M. ČRNA 63000 1.389.000,00 SIT 13. R-19 1.4 RT/5 V 1994 M. SIVA 66000 1.488.000,00 SIT 14. ZAZ TAVRIA 1.1/3 V 1994 BELA 22000 347.000,00 SIT 15. R-21 GTS NEVADA 1993 M. SRE. 78000 1.367.000,00 SIT 16. Z 126 P 650/GL 1990 BELA 27000 130.000,00 SIT 17. R-19 16 V 1993 M. PLAVA 71000 1.990.000,00 SIT Pri gotovinskem plačilu veliki popusti — možen tudi kredit! Pokličite ali nas obiščite v našem prodajnem salonu od 7. do 16. ure. Tel. 068/324-533 SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1997/98 1. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE: • slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) » 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA • slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 3. PROGRAM DELOVODJA - SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA, GRADBENI DELOVODJA (V. stopnja) POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA: Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Pod 2 - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Pod 3 - končana triletna poklicna šola (slikopleskar, zidar, tesar, pečar), 5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni. Naslov (ulica, hišna številka, kraj, pošta): 3€----------------------------------------------------------§*g Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto \H Tone Jakše DOLENJSKI OSEMDESETA LETA 3*§------------------------------------š<§ Naročilnicaza DOLENJSKE OBRAZE Naročam____________izvod(ov) knjige DOLENJSKI OBRAZI avtorja Toneta Jakšeta, in sicer po naročniški ceni 4.000 tolarjev + stroški za poštno povzetje. Ime in priimek: SKLEP Okrožno sodišče v Novem mestu je v stečajnem postopku pod predsedstvom okrožne sodnice Ane Kodrič ob sodelovanju okrožnega sodnika - svetnika Martina Furlana in okrožne sodnice - svetnice Nataše Gluhar Križmančič kot članov senata v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom NOVOLES Novi ambient, d.o.o. - v stečaju, Na žago 6, Straža, na seji senata dne 4.2.1997 sklenilo: 1. Dovoli se prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika po izklicni ceni, ki za nepremičnine pod točko 2.1' tega sklepa znaša 20% ocenjene vrednosti, za strojno opremo pod točko 2.2. tega sklepa pa 36,4% ocenjene vrednosti. 2. Odredi se prodaja na javni dražbi, ki bo dne 28.2.1997 ob 11. uri na sedežu družbe NOVOLES Novi ambient, d.o.o. - v stečaju, Na žago št. 6, Straža. 1. Naslednjih nepremičnin kot celote: - stavbno in funkcionalno zemljišče vi. št. 1527, k.o. Gornja Straža, v skupni izmeri 29.860 m2, in sicer: del pare. št. 912/1 v izmeri cca 10.227 m2 del pare. št. 912/3 v izmeri cca 7.270 m2 - pare. št. 912/6 v izmeri 237 m2 - pare. št. 912/7 v izmeri 1.105 m2 - pare. št. 912/9 v izmeri 7.405 m2 - pare. št. 916/1 v izmeri 2.046 m2 - pare št. 916/5 v izmeri 1.570 m2 - stavb. št. 1 do 9 ter št. 11 in 13 s skupno pokrito površino 8.033,48 m2, vi. št. 1528, k.o. Gornja Straža, po skupni izklicni ceni 75.000.000,00 SIT. 2. Strojne opreme - zaključene tehnološke celote za proizvodnjo ploskovnih pohištvenih elementov iz masive, po seznamu revalorizacijske cenitve z dne 10.9.1996, ki je sestavni del tega spisa, kot celota po izklicni ceni 12.000.000,00 SIT. 3. Opreme po inventarnih številkah, nazivu, številu in izklicni ceni posameznega stroja ali pisarniške opreme po seznamu z dne 21.1.1997 za individualno prodajo, ki je sestavni del tega spisa. 4. Drobnega inventarja - kot celote, po seznamu z dne 29.11.1996, ki je sestavni del spisa, kot celota po izklicni ceni 390.000,00 SIT. Seznami opreme kot priloge k točkam 2,3 in 4 so na vpogled na Okrožnem sodišču v Novem mestu v stečajni pisarni in na sedežu stečajnega dolžnika. Pri nakupu nepremičnin lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani RS. Pred dražbo mora vsak ponudnik za odkup nepremičnin ali opreme vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52100-690-68130 pri Agenciji za plačilni promet, podružnica Novo mesto. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v 8 dneh po končani javni dražbi brez obresti. Prednost pri odkupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, boljše plačilne pogoje in jamstvo za plačilo kupnine. Pri odkupu nepremičnin (točka a) in opreme - tehnološka celota (točka b) bo ob istih pogojih imel prednost tisti ponudnik, ki bo odkupil skupaj nepremičnine (točka a) in opremo (točka b) kot tehnološko celoto. Uspešni kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v pogodbenem roku. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ne plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve plača kupec. Podrobnejše informacije glede izklicne cene in načina prodaje je mogoče dobiti pri stečajnem upravitelju g. Štefanu Poredošu na tel. št. 068/83-120, int. 293, ogled pa je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Obrazložitev: Stečajni upravitelj je v vlogi z dne 28.1.1997 predlagal odobritev prodaje z javno dražbo za nepremičnine in strojno ter drugo opremo stečajnega dolžnika. Ker je bila prodaja z zbiranjem ponudb neuspešna, stečajni upravitelj predlaga, da se opravi javna dražba z izklicno ceno, ki jo je ponudil edini ponudnik NOVOLES - Lesna industrija; pri čemer predlaga znižanje izklicne cene za nepremičnine na 20%, strojne opreme na 36,4%, opreme za individualno prodajo na 50-60% ter drobnega inventarja na cca 54% ocenjene vrednosti. Ker so bile vse dosedanje javne prodaje premoženja, ki je predmet predloga stečajnega upravitelja, neuspešne, ker ni bilo nobenega ponudnika po izklicni ceni pa tudi sicer ne, je stečajni senat dovolil prodajo po izklicni ceni v predlagani višini ocenjene vrednosti v skladu s 4. odstavkom 133. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. I. SFRJ, št. 84/89), ki se uporablja po določilu 196. čl. ZPPSL, objavljenem v Ur. listu št. 67/93. Stečajni senat je po preučitvi zadeve glede premičnin mnenja, da je predlog stečajnega upravitelja utemeljen in je v skladu s 131. in 133. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji odločil, kakor izhaja iz izreka tega sklepa. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožba se vloži pisno v dveh enakih izvodih pri tuk. sodišču, o njej pa odloča Višje sodišče v Ljubljani. ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE Goliev trg 3 Svet Zdravstvenega doma Trebnje, Goliev trg 3, razpisuje prosto delovno mesto direktorja za štiri leta. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: • da imajo visoko izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri in • najmanj 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 3, s pripisom “ZA RAZPIS DIREKTORJA". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 Avtomobili, vredni svoje cene BALENO 1,6 GLX 4 WD WAGON VITARA ’97 LX/3V SAMURAI ’97 LX/3V ALTO 1,0/3V SWIFT 1,0 GLS/3V Poltovorno vozilo CARRY VAN 29.990 DEM 31.990 DEM 23.990 DEM 12.990 DEM 14.990 DEM 11.990 DEM Ugodni krediti V SPOMIN 12. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ PIRNAR iz Zbur 10 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage MIŠE JELENE PESTIČ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in jo spremljali na zadnji poti v njen zadnji dom. Vsi njeni V SPOMIN 14. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA SELKO iz Nakla 9, Črnomelj Vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, hvala! Vsi njeni ZAHVALA Vsem, ki ste našega dragega JOŽETA JANCA z Ravni 11 spoštovali in imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter počastili njegov spomin z lepo mislijo in besedo, iskrena hvala. Vsi njegovi V 74. letu starosti nas je zapustil dra- DUŠAN VRLINIČ iz Bojancev 21 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvalo izrekamo dr. Boriču, še posej pa dr. Plutovi za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede pred dom‘ačo hišo in pri odprtem grobu, Gasilskemu društvu, pevcem za zapete žalostinke in g. Hitiju za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Marija, otroci Peter, Danica, Vera in Dragica z družinami, sestri Ana in Zorica ter ostalo sorodstvo jpPlj^ naša draga mama, stara mama, pra- BARBARA ŽAGAR iz Damlja 11 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Macanu, sestrama ZD Vinica in g.župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage JELKE DEREANI-RISTIČ iz Črnomlja V dneh, ko smo tako težko dojeli, da naše drage žene, mame in sestre ni več, nismo bili sami. Bolečino slovesa ste nam olajšali sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. V velikem številu ste jo zadnjič pospremili, ji prinesli cvetje, nam izrazili sožalje ali se pokojne drugače spomnili. Hvaležni smo vsakemu posebej. Zahvaljujemo se vsem pevcem, glasbeni šoli Novo mesto, govornikom za iskrene in tople besede in gospodu dekanu za opravljen obred. Vsi njeni .. V 61. letu starosti nas je zapustila tiraga ^ena’ mama’ stara niama in SMRKE roj. Janežič z Gomile 2 pri Mirni Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Posebna zahvala dr. Pančurjevi, kolektivoma TOM Oprema, d.o.o., in TOM kon-fekcija.d.o.o., učencem in učiteljici 8. b razreda OŠ Mirna, ge. Gregorčičevi in ge. Logarjevi za poslovilne besede, pevcem in trebanjski godbi. Hvala tudi Pogrebni službi Novak iz Novega mesta. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Stane, hčerki Nevenka in Stanka, vnuček David, zeta Janez in Damjan ter Damjan izJJružinske vasi 27 pri Šmarjeških Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče ter za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo Petrolu TOE Brežice, Petrolu BS Otočec, GG Vrtnariji Novo mesto, DSO Novo mesto, Nevrološkemu oddelku Novo mesto, Revozu 03 Novo mesto, ZZB Bela Cerkev, g. župniku za lepo opravljen obred ter govornici Anici za besede slovesa. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni • ■*' *' V 86. letu starosti nas je zapustila ŠENICA s Sel pri Dolenjskih Toplicah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Prav tako se zahvaljujemo pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ČEŠAREK iz Občic 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za vse ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala kolektivu SŠGT, njihovi govornici in govorniku gospodu Avgustu Grilu, zdravnici Zorici Milič, operaterski ekipi Kirurškega oddelka, prim. Ostojiču in sestri Intenzivnega oddelka Jožici Rogina. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem ter Pogrebnemu zavodu Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, teta, sva- ""C - J’’' ŠOLN z Rake 64 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili k počitku. Posebno se zahvaljujemo ge. Pepci Krištof, Domitro-vičevim in Ulčnikom za nesebično pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, osebju Nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, trgovini Julija Novo mesto, Blagovnici Krško ter NC-06 Krško za podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Tako nenadoma je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi FRANC OGRINC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem pokojnika in njegovih najbližjih, sodelavcem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja; zasuli ste ga s cvetjem, darovali sveče in sv. maše in ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Se posebej smo hvaležni kolektivu Revoz iz Novega mesta za sočustvovanje, častno stražo in tople besedejslovesa gospoda Repovža, Avtocentru Vovk, kolektivu OS dr. Pavla Lunačka, gospodu Zupanu za sočutne poslovilne besede, družini Boža Lamovška, družinam Ahlin, Berk, Brezovar, Jaklič, Medved, Šiško, Udovč, Uhan in Velikonja. Zahvaljujemo se pevcem za doživeto zapete pesmi, gospodu Brcarju za zaigrano Tišino in gospodu kaplanu Simončiču za človeško topel obred. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala, ker ste nam v neizmerni žalosti lajšali bolečino. Njegovi najdražji Šentrupert, 5. februarja 1997 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. Po težki bolezni nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, ata, brat in stric RUPERT HLEBEC iz Straže pri Šentrupertu Poslovil seje sredi zime in pustil za seboj praznino v širokem krogu ljudi, ki smo ga poznali in imeli radi. Zato bi se radi zahvalili vsem,ki ste na kakršenkoli način pomagali v dneh žalosti in bolečega slovesa. Iskrena hvala sorodnikom in sosedom, ki so z nami prvi delili trpko spoznanje o njegovem odhodu. Zahvalo smo dolžni Onkološkemu inštitutu Ljubljana, še posebej prim. dr. Maroltu za ves trud pri lajšanju bolečin. Hvala rehabilitacijskemu centru Soča, osebju ZD Mirna, dr. Pančurjevi. Hvala nekdanjim sodelavcem Litostroja, vsem prijateljem in znancem, kolektivu Dana Mirna, Gostilni Francka, ki ste nam izrazili sožalje, prinašali cvetje, sveče, darovali za sv. maše in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke in govorniku Petru Kurentu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki te pogrešamo ZAHVALA Zaman je biI tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. Po hudi in kratki bolezni nas je v 38. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, stric in botrček RUDI BRULC mi. iz Gor. Stare vasi 23 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, UKC-ORL oddelku, zdravnikom in osebju ORL oddelka bolnice Novo mesto, zdravnikom in osebju visceralne kirurgije ter intenzivne nege bolnice Novo mesto in ZD Šentjernej. Hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Kremena, TPV Treves, HYB-eja in vaščanom, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji.poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za denarno pomoč. Posebna zahvala gasilcem za častno stražo ob uri slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, vsem trem govornikom, gospodu za odigrano Tišino in Pogrebnemu zavodu Novak. V neizmerni žalosti: vsi njegovi TA TEKEM MS 1AMMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 13. februarja - Katarina Petek, 14. februarja - Valentin Sobota, 15. februarja - Jurka Nedelja, 16. februarja - Julijana Ponedeljek, 17. februarja - Silvin Torek, 18. februarja - Simeon Sreda, 19. februarja - Konrad LUNINE MENE 22. februarja ob 11.27 - ščip kino BREŽICE: 13.2. (ob 18. uri) omnibus Štiri sobe. od 13. do 18.2. (ob 20. uri) kriminalni film Odkupnina. Od 14. do 16.2. (ob 18. uri) kriminalni film Fargo. ČRNOMELJ: 15.2. (ob 18. uri in 20.15) kriminalna drama Odkupnina. 16.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Blisk smrti. KOSTANJEVICA: 15.2. (ob 19. uri) film Notredamski zvonar. 16.2. (ob 19. uri) ameriška romantična komedija Na vse ali nič. KRŠKO: 14.2. (ob 20. uri) in 16.2. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Pobeg iz Los Angelesa. METLIKA: 14.2. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Blisk smrti. 16.2. (ob 18. uri in 20.15) kriminalna drama Odkupnina. NOVO MESTO: Od 13. do 16.2. (ob 17., 19. in 21. uri) ter od 17. do 19.2. (ob 21. uri) komedija Klub vražjih babnic. Od 17. do 19.2. (ob 17. in 19. uri) igrni film Space Jam. 17.2. (ob 11. uri) risani film Palčica. 18. in 19.2. (ob 11. uri) komedija Policijska akademija 7. ŠENTJERNEJ: 14.2. (ob 18. uri) film Notrademski zvonik. 14.2. (ob 20. uri) romantična komedija Na vse ali nič. TREBNJE: 14.2. (ob 20. uri) in 16.2. ‘(ob 16. uri) film Fargo. bela tehnika KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 4 elek-trika, 2 plin, in hladilnik prodam. Anica Grandljič, Postaja 44, Mirna Peč. 1377 čestitka VAŠČANOM Velikega Podloga doma in po svetu kličem za Valentinovo: Imejmo se radi! Podložanka Olga. 1540 VSE NAJBOLJŠE ob rojstnem dnevu Martini Kraševec želijo mama in sestre z družinami. 1545 JOŽETU in Ivanki Bevc ob 45. obletnici poroke iskreno čestitamo hvaležni otroci Jože, Ivanka in Silva iz Kanade z družinami. 1549 elektronika RABLJEN brezžični prenosni telefon (shuttle ace) večjega dometa prodam. © (068)75-381. 1504 FAMILY COMPUTER z vso opremo in šestimi igricami prodam za 15.000 SIT. ©(068)41-177. 1551 OSEBNI RAČUNALNIK 286 ugodno prodam. ® (068)65-245. 1570 kmetijski stroji ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agro-izbira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzah Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombardini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, ® (064)324-802. 874 KULTIVATORSKE BRANE, širina 180, za ferguson, sinthesyzer in staro stensko uro zelo ugodno prodam. ® (068)22-020. 1330 MOTOKULTIVATOR Labin progres Goldoni D, 14 KM, z originalno pogonsko prikolico, prodam za 2900 DEM. ® (068)83-200. 1341 KOSILNICO BCS v dobrem stanju in motokultivator MT 506, skoraj nerabljen, prodam. S (068)83-095. 1345 ROTACIJSKO KOSILNICO na dva bobna, 165, ugodno prodam. ® (068)30- > 302. 1350 MOTOKULTIVATOR z desko za pluženje snega in koso, traktorski prikolici domače izdelave, silokombajn, čelni nakladalnik in nakladalko prodam. ® (0608)43-264. 1358 MANJŠO TROSILKO za gnoj Tajfun prodam. ® (068)50-114. 1363 GUMI VOZ, 15 col, in traktorski' obračalnik za TV, vse malo rabljeno, prodam. ® (068)84-000. 1373 TROSILEC hlevskega gnoja, tro-brazdni plug in samonakladalno prikolico, 30 m3, prodam. ® (068)81-323. 1374 KOSILNICO, širine 127 cm, diesel, staro 7 let, in starejšo, bencin-petrolej, prodam. ® (068)68-209. 1404 NAKLADALKO Sip 16, dobro ohranjeno, prodam ® (068)76-069. 1406 PRIKOLICO KIPER za traktor TV ali drug manjši traktor ter prikolico za osebni avto prodam. ® (068)85-935. 1408 MOTORNI ŽAGI Husquarna in Alpina in frezo Simplicity prodam. ® (068)26-921. 1410 SADILEC KROMPIRJA SK 2, stroj za izkop krompirja in kosilnico BCS, bencin-petrolej, prodam. ® (068)83-544, od 8. do 21. ure. 1411 TRAKTOR Deutz, 16 KM, s hidravliko in koso prodam. ® (068)81-872. MALO RABLJENO razmetovalno napravo za seno Bider in nemški puhal-nik velike zmogljivosti ugodno prodam. ® (068)68-223. 1429 Spoštovani naročniki! Nikar ne mislite, da smo “snedli” obljubo, ki smo vam jo dali pred novim letom, ko ste že komaj čakali na poštno pošiljko s stenskim koledarjem. Kar priznajte, da so Sama Kralja slike naših gradov res lepe, pa tudi Andreja Bartlja besedilo pove veliko zanimivega o graščinski preteklosti na Slovenskem. Ko smo torej napovedovali koledar, smo obljubili, da bomo med naročniki, ki bodo imeli do konca februarja plačano polletno ali celoletno naročnino, izžrebali dobitnike štirih izvirnih slik (kajpak uokvirjenih) s koledarja, ki jih je za naročnike Dolenjskega lista podaril slikar. To obljubo bomo vsekakor izpolnili, le da smo se odločili rok za plačilo naročnine podaljšati do konca marca. Tako se bo krog upravičencev do žrebanja za slike močno razširil, kar je najbrž edino prav ob tako velikem številu naročnikov. Žrebanje bomo potemtakem opravili na začetku aprila, za srečne dobitnike pa bomo pripravili poseben sprejem, na katerem jim bo slike izročil slikar Samo Kralj. Uredništvo Dol. lista IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PUHALNIK TAJFUN prodam. ® (068)49-715. _ 1451 ODJEMALEC SILAŽE, nakladalko za seno, silokombajn, žitni kombajn, pajka za obračanje sena in sušilnico za koruzo prodam. Golob, ® (068)81-194. 1469 TRAVNIŠKE BRANE za traktor kupim in prodam kravo za zakol. S (068)89-027. 1473 TRAKTOR IMT 539, s kompresorjem, 180 delovnih ur, prodam ali menjam za težji traktor. ® (068)23-909. 1476 AGROAVTO, Ljubljanska 30, Kranj, ® (064)332-111. Prodaja traktorjev Univerzah Deutz, Zetor, Ferguson, Landini, TV 826, s popusti 2 do 7 =, zelo ugodni krediti do 4 leta. Staro za novo! Rabljeni IMT 533, Ursus 35, Štore 402, Univerzal 45 U, Deutz 48 in 60, Univerzal 45 DT. Vsi priključki po znižanih cenah (3 % do 20 %). Pokličite nas! 1505 RABLJENO traktorsko frezo IMT kupim. ® (068)57-866. 1512 TRAKTOR Stajer 18, s koso, prodam. ® (068)42-693. 1520 GUMI VOZ, 16 col, prikolico za prevoz živine in stroj za rezanje prašičje krme prodam. ® (068)59-029. 1537 SAMONAKLADALKO SIP Pionir, 17 m3, ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608)84-119. 1553 2 KABINI za traktor Ursus 35 prodam, kupim pa traktorsko škropilnico s propelerjem. ® (0608)75-307. 1575 TRAKTOR DEUTZ, 30 KM, letnik 1966, nemški, zelo lepo ohranjen, prodam za 2600 DEM. ® (068)22-200. 1588 kupim HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. ® (0608)62-960, vsak delavnik od 9. do 12. ure. 801 AVTOPRIKOLICO srednje velikosti kupim. © (068)49-471, zvečer. 1390 7 DNI staro tele kupim. © (068)76-150. 1396 PAJKA Sip 230, dvovretenskega, novejšega, kupim. S (068)68-579. 1413 DVA BIKCA simentalca ali sivca, stara do 14 dni, kupim. ® (068)65-659. 1426 10 DNI starega bikca simentalca ali šarole kupim. © (068)52-552. 1458 VSE VRSTE lesa na rastilu kupim. Plačam takoj! ® (068)52-508. 1466 PO NAJUGODNEJŠIH CENAH odkupujemo delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Laško, Grand hotel Union in še mnogo drugih. Pridemo tudi na dom. © (068)28-297 ali (041)665-396. 1501 ABSOLUTNO najvišji odkup delnic B in G v Sloveniji! Gotovina takoj! Pridemo na dom od 8. do 21. ure. © (061)16-86-055. 1510 motorna vozila GOLF CL D, letnik 4/91, 5 prestav, troje vrat, 80.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)27-895. 1296 R 19 TS, letnik 1989, registriran do 2/98, in opel kadett 1.6, letnik 1990, prodam. ® (068)323-665. 1298 R 4 GTL, letnik 1988, 70.000 km, prodam. ® (068)26-514. 1299 Z 101, letnik 1987, prevoženih 68.000 km, prodam. ® (068)79-711. 1300 KOMBI VOLKSVVAGEN, starejši letnik, ugodno prodam. ® (068)323-915, dopoldan, 25-819, popoldan. 1302 126 P, letnik 9/89, v zelo dobrem stanju, prodam. © (068)76-162. 1303 126 P, letnik 1988, registriran do 8/97, rumen, ugodno prodam. ® (068)79-623. 1307 ŠKODO FAVORIT, bordo rdečo, let-nik 1993, prodam. ® (068)323-921. 1308 Z 128, letnik 1983, registrirano do 10/97, sončna streha, prodam za 750 DEM. ©(068)22-654. 1312 Z 750, letnik 1984, registrirano do 11/97, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)69-480. 1319 R 18 TLJ, letnik 1985, registriran do 10.7.1997, prodam. ® (068)67-236. 1322 FIČKA, registriranega za celo leto, termoakumulacijsko peč in električni bojler prodam. © (068)23-554. 1326 LADO RIVO 1300, letnik 1989, registrirano do 11/97, prodam. ® (0608)78-001. 1327 BT 50, letnik 1987, v okvari, prodam za 300 DEM. * (068)85-889. 1328 ŠKODO 105 L, letnik 1979, prvi lastnik, in domačo slivovko prodam. © (068)81-229. 1331 AX TGD, letnik 1991, registriran do 1/92, 59.000 km, bel, prodam. © (0608)70-028, 1333 HONDO CIVIC 1.5 LSi, letnik 1992, kovinsko rdečo, sončna streha, elektr. paket, redno servisirano, nekaramboli-rano, prodam za 16.200 DEM. © (068)89-369, (0609)616-565. 1343 FIAT RITMO, letnik 1985, registriran do 6/97, prodam ali menjam in rabljen gumi vot, 13 col, poceni prodam. ® (068)57-859. 1344 VVARTBURG, letnik 1987, registriran do 8/97, prodam. © (068)51-038. 1347 MINI COOPER 1300 S, lahko slabše ohranjen, kupim. ® (064)311-616. 1352 OPEL KADETT 1.6 D limuzina, temno rdeč, letnik 1987, lepo ohranjen, in kvalitetno rdeče vino prodam po 250 SIT. Jordan-Jankovič, Dol. Brezovica 12, Šentjernej, © 42-495. 1355 OPEL KADETT 1.4 i, solza, rdeč, letnik 1990, registriran do 7/97, strešno okno, radio, prodam. © (068)83-027. 1361 GOLF JGL D, letnik 1983 in baliko Welger za oglate bale, starejšo, prodam. ©(0601)86-205. 1365 R 4 GTL, letnik 1991, siv, registriran za celo leto, 65.000 km, lepo ohranjen, prodam. © (068)51-862. 1368 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 11/87, registriran do 11/97, drugi lastnik, lepo ohranjen, prodam. ® (068)51-397. 1370 Z 101, jugo Skala, letnik 1989, prodam. © (068)76-576. 1371 BMW 320 i, 24 V, letnik 8/91, prevoženih 107.000 km, kovinsko črn, vsa originalna dodatna oprema, prodam. © (068)325-306. 1375 LADO SAMARO, letnik 6/93, 21.000 km, zaščita Dinitol, prodam. © (068)44-688. 1376 126 P, letnik 1985, registriran do 8/97, prodam. © (068)89-031. 1380 GOLF D, letnik 1984, prva registracija 3/85, prodam. © (068)41-133. 1383 JUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. © (068)73-180. 1384 R 5 SL, letnik 1988, francoski, prodam. ® (068)23-658. 1385 AUDI 80 1.6 i, letnik 1992,85.000 km, prodam. * (068)44-869. 1386 FORD MONDEO 1.8 Karavan, letnik 1994, ABS, airbag, klima, pomična streha, prodam. ® (068)322-770, od 8. do 15. ure. 1387 GOLF JX D, letnik 11/88, temno rdeč, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)26-022. 1391 R 4 GTL, prva registracija 4/88, dobro ohranjen, prodam za 2200 DEM. © (068)40-247. 1392 Z 101,1. 90, reg. 5. 2. 98, prodam. ® (068)84-484. BMW 316,1. 88, bele barve, reg. 6. 6. 97, zelo ohranjen. Jenič, Slavka Gruma 88, Novo mesto. GOLF JXD, 1. 12/86, reg. celo leto (cena 6.400 DM), prodam ali menjam za Jugota. ® (068)75-334. R 19 GTS, letnik 12/89, zelen, prodam. © (0608)75-214. 1397 OPEL KADETT 1.3 GLS limuzina, letnik 1988, bel, serijska dodatna oprema, prodam. ® (068)78-427. 1400 PASSAT TDi, letnik 1989/90, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068) 73-536, popoldan. 1405 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 11.9.1997, dobro ohranjen, prodam za 1350 DEM. © (068)50-291. 1415 R 5 FIVE, letnik 1994, prodam. ® (068)48-522. 1416 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. ® (068)27-958. 1419 126 P, letnik 1990, registriran do 27.4., prodam za 1100 DEM.® (068)325-520. * 1421 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, bordo rdečo, 62.000 km, podam za 7000 DEM. ©(068)76-091. 1423 ŠKODO PICK UP, letnik 11/95, belo, 18.000 km, prodam za 12.000 DEM lah- ko na kredit, ali menjam. ® (068)323-312. 1425 ŠKODO 120 L, letnik 1987 in pajka 220 prodam. S (068)28-007. 1427 OPEL KADETT, letnik 1991, prodam. ® (0608)78-066, popoldan. 1428 GOLF CADDY, letnik 1990, prva registracija 1991, prodam. © (0608)79-441. 1431 JUGO KORAL 45, letnik 1990, rdeč, dobro ohranjen, prodam. © (068)89-333. 1432 FIAT UNO 45, rdeč, letnik 1989, prevoženih 66.000 km, prodam za 5000 DEM. ® (068)65-488. 1437 LADO SAMARO 1300, 3V, letnik 1989 in Z 101, letnik 1990, prodam. ® (068)65-056. 1439 FORD ESCORT CLX, letnik 1991, rdeč, registriran do 3/98, dodatna oprema, prodam. ® (068)65-571. 1442 CLIO 1.2 RN, letnik 1996, 3V, registriran do 4/97, bel, prvi lastnik, še v garanciji, z avtoradiom, prodam za 5.600 DEM. © (068)325-900. 1444 KADETT 1.4 i, letnik 1991, registriran do 4/97, bel, 5V, prodam. © (068)78-148. 1445 LADO KARAVAN, letnik 1988, prodam. © (068)69-458. 1449 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® (068)81-784. 1457 GOLF D, letnik 1989, prodam. © (068)42-571. 1459 PUNTO 55 S, letnik 5/96, rdeč, 5V, prvi lastnik, 22.000 km, in R 4 GTL, letnik 1990, zelen, 58.000 km, prva barva, prodam. © (068)58-516 ali 58-229. ODKUP VOZIL lada samara in riva, karavan. Gotovinsko plačilo! ® (061) 1263-400 ali (0609)614-484. 1472 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 11/97, ugodno prodam. ® (068)23-468. 1474 GOLF D, letnik 1984, ugodno prodam. © (068)21-605. 1478 JUGO 55, karamboliran, letnik 12/87, možnost popravila, prodam. ® (068)50-009. 1479 GOLF, letnik 1981, in jetto, letnik 1981, celo ali po delih, prodam ® (068)47-658. 1482 R 4, letnik 1990,48.000 km, prodam za 3500 DEM. © (0608)79-840. 1485 R 5 FIVE, letnik 10/95, kovinske svetlo modre barve, 5V, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. © (068)76-298. 1486 126 P, letnik 1987, skupaj ali po delih, ter 2 m3 suhih borovih plohov prodam. ® (068)24-792. 1488 GOLF JX D, letnik 11/89, 3V, registriran do 11/97, kovinsko zelen, ohranjen, prodam. ® (068)65-625. 1490 EXPRES 1.4, letnik 1992, bel, 90.000 km, 5 sedežev, stekla, zelo ohranjen, prodam. © (068)321-105 ali 26-289. ' 1491 SAMARO, letnik 9/92,43.000 km, nikoli karambolirano, prodam resnemu kupcu. © (068)41-328. 1495 TVVINGO, letnik 1996, prevoženih 13.000 km, prodam. © (068)324-235. GOLF CL D 1.6, letnik 1991, registriran do 1/98, bel, 5V, 5 prestav, 64.000 km, lepo ohranjen, prodam za 11.500 DEM ali menjam ® (061)785-181. JUGO GV 55, letnik 1989 ter volvo 940, letnik 1991, prodam. ® (068)75-523. 1500 R 5 PRIMA, letnik 9/95, kovinsko rdeč, sončna streha, zaščitne obrobe, prevoženih 19.000 km, prodam za 12.900 DEM. © (068)84-295. 1503 Z 101, letnik 1985, ugodno prodam. ©(068)76-061. 1508 CITROEN BX 16 TRS, letnik 1987, 105.000 km, generalno obnovljena me- hanika in hidravlika, prodam. © (068) 25-888. 1513 R 4, letnik 1991, rdeč, nove gume, dinitol zaščita, odlično ohranjen, prodam za 4600 DEM ali po dogovoru. ® (068)76-304. 1514 FIAT UNO 55, registriran za celo leto, prodam ali menjam za kmečke dobrote. ©(068)42-527. 1517 ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, prodam. «(068)22-907. 1521 OPEL CORSO 1.2 swing, letnik 5/95, 24.000 km, črno, 3V, CZ, temna električ- na stekla, radio, 6 zvočnikov itd, prodam. © (068)41-373. 1523 FIAT UNO turbo, letnik 1989, prodam ali menjam. * (068)25-248. 1525 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 71.000 km, registriran do 6/97, ugodno prodam. ® (0608)89-117. 1526 TAM 80, letnik 1988, živilski, registriran do 9/97, prodam ali menjam za osebni avto. * (0608)89-133. 1527 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, registrirano do 11/97, prodam. ® (068)87-667. 1533 Z 750 LE, letnik 1982, letne gume 145/12, nove, in verige 145/12 prodam ali menjam. Marko Žibert, Vinji Vrh 30, Šmarješke Toplice. 1534 R 19 adagio, 5V, bel, CZ, 46.000 km, prodam. © (068)84-591. 1542 Z 101 SKALA 65, letnik 1989, 93.000 km, sivo, radio, meglenke, dobro ohranjeno, registrirano do 2/98, prodam za 2800 DEM. Anton Dovgan, Prelesje 29, Šentrupert. 1543 JUGO KORAL 55, letnik 10/89, gara-žiran, ugodno prodam. ® (068)45-078. SUBARU kombi 4X4, letnik ’92, prvi lastnik, ter pralni stroj Candy in zamrzovalno skrinjo (220 1), prodam. © (068)321-695 SAMARO, letnik 5/92, 51.000 km, lepo ohranjeno, prvi lastnik, prodam za 6100 DEM. © (068)45-256. 1546 Z 101, letnik 1986, registrirano do 9/97, zelo lepo ohranjeno, prodam za 1200 DEM. © (068)22-332 ali (0609)612-630. 1548 PASSAT 1.8 B, bel, lepo ohranjen, prodam za 15.500 DEM. © (068)75-178. GOLF III D 1.9, letnik 1993, bel, 3V, prodam. © (068)323-323. 1558 ŠKODO FAVORIT 136, letnik 1990, lepo ohranjeno, prodam za 4400 DEM. S (068)65-070 ali 73-225. 1561 TAM 130 s hiabom, viličar 1.5 do 3 t, kultivator, 8 KM in traktor IMT 533 prodam. ® (068)21-575. 1563 GOLF JX D, letnik 1986, prevoženih 13.000, zelo ohranjen, prodam. © (068) 81-080. 1564 R 5 CAMPUS, letnik 191, sive kovinske barve, temna stekla, 70.000 km, prodam. © (068)324-354. 1565 MOTORNO KOLO MZ ETZ 250 lux, brezhiben, prodam. ® (068)68-564, v službi. 1566 R 25 V6, letnik 1988, klima, ABS, ser-vo, računalnik, tonirana stekla, kovinsko srebrn, prodam. © (068)322-998. 1571 GOLF JX B 1.3, letnik 1986, registriran do 7/97, rdeč, dodatno opremljen, prodam za 5900 DEM ali menjam. ® (0609)619-541. 1572 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 11.12.1997, prva barva, odličen, prodajni. © (068)73-069. 1574 R 4 GTL, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. © (068)73-766. 1576 OPEL CORSO 1.2 svving, letnik 1992, lepo ohranjeno, prvi lastnik, prodam. © (0609)622-268. 1577 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prva barva, registriran za celo leto, prodam. ©(068)73-766. 1578 R 4 GTL, letnik 1991,56.000 km, prodam. ® (068)69-206. 1579 Z 101, letnik 1988, registrirano do 4/97, prodam za 1500 DEM. © (0608) 80-479. 1580 R 5, letnik 1990 ali R 4, letnik 1990, prodam. ® (068)85-636. 1581 R 9 TD, letnik 1990, registriran do 5/97, ugodno prodam. © (0608)41-355. 1583 OPEL KADETT 1.8 i, life oprema, letnik 1990/91, registriran do 8/97,100.000 km, kovinsko srebren, prodam. © (068) 50-503. 1586 R 5 FIVE, letnik 10/95, ugodno prodam. © (068)24-012. 1589 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montirano po ugodnih cenah, lahko tudi na čeke. ® (068)44-662 ali (0609)646-937. 1078 pohištvo JEDILNI KOT in peč na petrolej prodam. ©(068)76-051. 1314 KAVČ, dvosed in fotelj prodam skupaj ali posamezno po zelo ugodni ceni. ® (068)89-290. 1316 DOBRO OHRANJENO pisalno mizo z možnostjo uporabe računalnika ugodno prodam. © (068)44-231. 1320 STARINSKO SPALNICO, lepo ohranjeno, in električni radiator s termostatom ugodno prodam. © (0608)87-659. 1337 RABLJENO SPALNICO, lepo ohranjeno, zelo poceni prodam. © (068)21-607. 1366 MALO RABLJENO otroško posteljico, 140 x 70, z jogijem, prodam. © (068)341-585. 1418 posest VINOGRAD, 35 a, v Herinji vasi pri Otočcu, prodam ali oddam v najem. © (068)73-075. 1309 V KOSTANJEVICI prodam večjo | stanovanjsko hišo v peti gradbeni fazi in kamion za razvoz sladoleda. © (068)41-149. 1311 V SEVNICI takoj prodam novo pod- kleteno, lahko dvodružinsko hišo, 240 m2, voda, elektrika, plin, na 700 m2 parcele. © (061)441-552. 1321 HIŠO v okolici Senovega, tri etaže, 10 x 13 m, novo, brez fasade, ob asfaltu, parcela 45 a, prodam. ® (0608)77-717 ali 21-302. 1323 VINOGRAD z zidanico v Kotu pri Semiču prodam. Boris Planinc, Zadružna 8 a, Črnomelj. 1338 LESENO ZIDANICO ali hram z vinogradom ali brez, v okolici Krškega kupim. © (0608)21-723. 1351 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam parcelo v Klenoviku, Stara vina, primerno za vikend. © (068)73-382. 1354 NA ČRETEŽU pri Krškem, lepa razgledna točka, prodam parcelo, 1.5 ha. © (0608)67-394. 1357 VINOGRAD z zidanico in 1 ha gozda prodam. © (063)791-131. 1359 VINOGRAD z vso opremo in vikendom na lepi, dostopni legi prodam. © (068)20-485. 1434 VINOGRAD s staro zidanico na zelo sončni legi prodam. ® (068)66-248. 1475 TRAVNIK in gozd pri Breški vasi prodam. Albina Lipar, Bela Cerkev 29, Šmarješke Toplice. 1477 VINOGRAD, 7 a, in 3 a vrta prodam-© (068)65-016. 1480 NA ZASTAVI pri Vranovičih prodam 67 a gozda. © (068)25-943. 1489 VINOGRAD na lepi legi oddam v najem. © (068)76-297. 1493 POZOR! Zakaj plačujete visoko najemnino za nepremičnine, če lahko odplačujete lastno nepremičnino? Povprašajte za obročni nakup nepremičnine z 20-odst. lastno udeležbo na 10, 15 ali 20 let, vašo nepremičninsko agencijo! 1502 HIŠO za rušenje, elektrika in voda v hiši, 5000 m2 zemljišča, asfalt, trgovina zraven, na Senovem, zamenjam za vikend do 25.000 DEM. © (0608)41-211- 1528 V KRŠKEM, na Libni, zaradi onemoglosti zelo ugodno prodam 0.25 ha dobre zemlje, delno vinograd, z lesenim vikendom, voda na parceli. ® (0608)31-775. 1536 VINOGRAD, 20 a, na lepi sončni legi na Bizeljskem prodam. © (0608)56-475. 1541 VINOGRAD na Trški gori, Golušnik, ; elektrika in lokacijkso dovoljenje urejena, prodam. ® (068)325-565, popoldan. 1573 prodam ODSESOVALNE NAPRAVE različ- nih velikosti in moči ugodno prodam. ® (061)787-608 . 802 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, pralni stroj in manjšo omarno skrinjo prodam. © (068)26-282. 1294 VGRADNI ŠTEDILNIK, levi, z bojler-jem in dvema pečicama, malo rabljen, ugodno prodam. © (068)81-348. 1301 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, peč na petrolej, hišni šank s štirimi stoli, ugodno prodam. ® (068)321-691. 1304 STRUŽNICO PLANERI,fi 330 x 1000 mm, za 2800 DEM in dve tračni žagi, namizno in prostostoječo, prodam. Franc Kaferle, Prečna 13. 1317 KOSTANJEVO KOLJE za vinograd prodam. © (068)22-046. 1329 PARKET različnih kvalitet in dimenzij prodam. © (061)802-115. 1332 KRMO prodam. © (068)59-118, zvečer. 1335 GNOJ prodam ali ga menjam za konjsko krmo. © (0608)74-027. 1336 VRTALNI STROJ Bosch, 450 W, nov, zapakiran, glava 13 mm, prodam 30 = ceneje. © (068)52-372. 1339 PRISTEN dolenjski cviček in slivovko prodam. © (0608)64-365. 1342 STROJE za usnjeno galanterijo prodam ali menjam za avto, ugodno. © (0608)79-649. 1346 VINO, odličen beli pinot, belokranjsko belo in metliško črnino, ugodno prodam. ® (068)59-424, zvečer. 1348 VEČJO KOLIČINO koruze v zrnju, rinfuza ali v vrečah, prodam. ® (068)76-567, po 20. uri. 1353 SKOBELJNI STROJ, debelinka, hi: dravlično stružnico za les in nadmizni rezkar ugodno prodam. ® (061)866-263. 1360 KORUZO v storžih in krompir dezire in kenebek, jedilni in za nadaljnje sajenje, prodam. « (068)25-215. 1367 KOMBINIRAN otroški voziček Ingle-sina, malo rabljen, zelo ohranjen, pro- dam. © (068)25-988. 1369 JABOLKA jonagold in gloster prodam. © (068)371-590 ali 27-234. 1372 JEDILNI KROMPIR kenebek in prekajeni svinjski šunki prodam. Jože Bojane, Mala Cikava 2, Novo mesto. 1381 VEČJO KOLIČINO bukovih drv, la-do nivo, za 5.000 DEM, lipicanko, staro 7 let, tik pred žrebitvijo, ter slovensko toplokrvno žrebico, staro 2 leti, prodam. ©(0608)62-946. 1382 KORUZO v zrnju, 1500 kg, prodam. ©(0608)75-413. 1388 VINO, cepljeno, belo in rdeče, prodam © (068)27-850. 1393 DOBRO VINO iz Malkovca prodam. ©(0608)84-327. 1394 JEKLENO VRV za vitlo, fi 12, 100 m, prodam. © (0608)41-389. 1398 KOZOLEC ugodno prodam © (0609)625-246. 1407 ROČNO tesan skedenj prodam. © (068)83-042. 1412 BELO IN RDEČE vino žlahtnih sort prodam. ® (063)451-987. 1414 KOSTANJEVE KOLE, 200 kom., prodam. © (068)49-502. 1420 MODULNO električno peč in 80-litrski bojler, malo rabljen, ugodno prodam © (068)23-064. 1433 30 DOLENJSKI LIST Št. ft (2478), 13. februarja 1997 KOSTANJEVO KOLJE prodam. ® (068)73-051. 1435 TRSNE CEPLJENKE in sadike sad-J>6ga drevja, jagodičevja idr. prodam. ® (0608)59-108. 1443 OTROŠKI VOZIČEK Chicco in hojico prodam. ® (068)27-394. 1447 BALIRANO SENO prodam. ® (068) ?3-417. 1455 MALO RABLJENO gostinsko opre-m°, primerno za lokal ali kmečki turi-zem- Prodam. ® (0608)34-968. 1462 ,n,STANJEVO KOLJE prodam. ® (068)73-427. 1464 PRIMERNO DARILO za birmanca. •nthesyzer Goldstar ter kotno sedežno garnituro in klubsko mizo, vse ohranje-prodam. S (068)27-432. 1470 PEC na svetilni petrolej, turbo, primerno za vikend, registrsko blagajno in s amoreznico za trgovino ali gostilno Prodam. ® (068)76-068. 1484 . MODULARNO OPEKO, les za ostrešji'i’n Balirano seno prodam. ® (068)73-*n- 1494 SENIK, 7 x 11 m, prodam. ® (068)64-1496 ŠTEDILNIK na drva Kuppersbusch, s arejši šivalni stroj, črno-beli televizor, vse dobro ohranjeno, prodam. ® (068) '6-067. 1515 KOSTANJEVO KOLJE, dolžina po kupca, prodam. ® (068)78-086. 1519 POCINKANO MREŽO za ograjo Prodam po 100 SIT/1 m2. ® (068)67-W8. 1530 AVTOPRIKOLICO IMV, tračni bru-Ln,lk P&D in gorske kolo Rog prodam. »(068)28-568 1531 SENO in otavo prodam. ® (068)27-843- 1532 OTROŠKE STOLE trip trap prodam po 7000 SIT. ® (068)59-634. 1538 kakovostno vino beiokranjec Prodam, s (068)60-105, zvečer. 1539 OTROŠKE SMUČI Elan, vezi Tyro-^36-393C* ZC*° ^ocen’ Pro£*am ® (0609) CORSKO KOLO, staro eno leto, Prodam. ® (0608)84-491. 1554 (n.!*OSTANJEVO KOLJE prodam. ® (068)78-546. 1567 POLOVICO MESA bika in kravo fri-z>Jko prodam. ® (068)30-152. 1569 OCVIRKE in vino cviček prodam. ® (068)42-818. 1582 TERMOGEL- PEČ na gretje s toplim 2r4kom in dve vgradni roleti, 140 x 160 cm, prodam. ® (0608)65-391. 1584 »RAČNO ŽAGO v odličnem stanju Prodam. ® (068)44-963. 1585 razno CERTIFIKAT še lahko vložite pri nas! ® (062)836-904, od 8. do 20. ure in (062)631-164, po 16. uri. 1045 TRI POSLOVNE PROSTORE v izmeri 20,25 in 40 m2, na Kastelčevi v Novem mestu oddamo. ® (068)341-301 ali 341-496. 1306 CNIVERZAL - popravilo šivalnih strojev. Silvo Mišjak, Ob Težki vodi 58, Novo mesto, ® (068)27-682. 1313 NA POKOPALIŠČU Ločna v Novem mestu oddam dvojni grob. ® (061)159-90-39. 1349 RIGULANJE ZEMLJIŠČA na Trški pori, 1.5 ha, oddam. Primeren samo bager goseničar. ® (068)24-381 in 73-194. V CENTRU Novega mesta oddam lo-*aL 20 m2, s telefonom. ® (068)75-393. POSLOVNI PROSTOR, 100 m2, v Novem mestu, Jcdinščica 49, oddam v najem. ® (068)341-323. 1438 . V BREŽICAH oddam lokal s pomož-nirni prostori. ® (0608)61-623, zvečer. 1440 NA VAŠEM DOMU vam nudim po-nioč v gospodinjstvu (likanje, čiščenje, pospravljanje, lahko tudi varstvo ot-rok). ® (0609)628-857. 1453 _ POSLOVNO-SKLADIŠČENI PROSTOR oddam v najem. ® (068)60-137, zvečer. 1454 . INŠTRUKCIJE za nemški in angleški Jezik nudim in prevajam. ® (068)85-682. 1535 službo išče PRIPRAVNIŠTVO za šiviljo v okolici Novega mesta iščem. Brigita Lešnjak, *3ol. Vrhpolje 21, Šentjernej. 1507 službo dobi ŽA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo še-a kuhinje in natakarja. ® (068)45-214 al1 (061)784-021. 1140 . ZASTOPNIKE za področje Dolenjske ln Posavja (trgovina, turizem, gostinko), resne, delavne ljudi, iščemo. Nudimo dobro plačilo za dobro opravljeno delo! »(061)755-023. 1315 NOVO! Hitro in zastonj do informa-cii» ki prinašajo finančni uspeh. Pošljite naslovljeno kuverto na naslov: Ernest Pcdič, Otovci 48, 9202 Mačkovci. 1324 ŽELITE DELATI za nemški koncern? ‘ščemo svetovalce, vodje, frizerje, koz-'hetičarje, zavarovalne agente in zlatarje. »(068)21-140. 1430 V PICERIJI SINFONY v centru No-Vega mesta hohorarno zaposlimo dekle strežbo. ® (0609)622-268 ali (068)22-4*5. 1463 RESNIM OSEBAM nudimo za nekaj Ur dnevno zaposlitev v centru Novega (Jesta. Šifra: »ZANIMIVA ZAPOSLITEV« 1481 ZAPOSLITEV in stanovanje pri inva-l,du dobi samohranilka ali ženska iz dru-države. Ponudbe pošljite na naslov: P-P. 317, Novo mesto. 1511 farmacevtskega ali zdravstvena tehnika zaposlimo. Šifra: »TEHNIK«. 1560 REDNO ZAPOSLIMO gostinsko de-avko s prakso. ® (068)322-952. 1562 stanovanja STANOVANJE na Bledu oddam za počitnic. ® (061)575-122. 1297 ENOSOBNO STANOVANJE najamem v Ljubljani ali okolici, lahko delno opremljeno ali neopremljeno. Možno predplačilo! ® (061)551-344, dopoldan, Breda ali (061)553-358. 1325 OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Metliki, CK, KATV, telefon, oddam za leto in pol. ® (068)50-210. 1340 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu najamem. ® (068)28-375, popoldan. 1441 STANOVANJE, 38 m2, na Smrečni-kovi 26 v Novem mestu, prodam. ® (068)27-335, (0609)616-147. 1456 ODDAJATE SOBO, stanovanje, hišo? Pokličite na ® (068)27-347, od 17. do 18. ure. 1524 v • i • živali NAROČILA za piščance, enodnevne ter večje bele, rjave in grahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068) 42-524. 544 NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, sprejemamo. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608) 71-375. 789 TELICO za zakol in orgle Solton prodam. ® (068)76-153. 1295 ZLATE PRINAŠALCE, leglo odličnih staršev, prijetnega značaja, prodam. ® (061)712-988. 1305 PUJSKE, težke 30 do 35 kg, za odojke ali nadaljnjo rejo, prodam. S (068)49-508. 1310 KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev s tretjim teličkom, prodam. Bartolj, Bistrica 36, Šentrupert. 1318 OVCE z mladiči prodam. ® (068)64-372. 1334 KRAVO po teletu ali brejo 8 mesecev ugodno prodam ali menjam za bikca ali telico. ® (068)64-118. 1362 KRAVO SIVKO, molzno, teličko, sivo-rjavo, staro 6 tednov in bikca sivčka, 9 tednov, prodam. ® (068)44-973. 1364 PSICO, kratkodlaki istrski gonič, staro 7 mesecev, preventivno cepljeno, prodam za 200 DEM. ® (068)21-729. 1378 PERZIJSKEGA MUCKA, starega 10 mesecev, bež barve, samičko, vajenega čistoče, prodam. ® (068)89-601. 1389 SPREJAMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih ter večjih. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038. 1395 KRAVO, staro 4 leta, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)26-724, ob 20. uri. 1399 JAHALNO KOBILO, mirno, ujaha-no, primerno za kmečki turizem, prodam. ® (068)51-781. 1401 MLADE PSIČKE rotwailer prodam. ® (068)27-393. 1402 PRAŠIČA, 120 kg, ter na roke posušeno seno prodam. ® (068)81-738. 1403 VEC OVC, mladih ovnov, jagenjčkov JS, rodovniških, belo in rdeče vino in kostanjeve stebre prodam. ® (0608)61-057. 1409 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo in telico sivko, primerno za pripust, prodam. ® (068)75-553. 1417 PUJSKE, težke 25 do 30 kg, prodam. Anton Barborič, Zavinek 9. 1422 ŽAMETNO črnega kužka, starega 3 mesece podarim dobrim ljudem, po možnosti družini na podeželju z velikim vrtom. »(068)78-411. 1436 TELETA SIVČKA, težkega 120 kg, in telico za zakol ali nadaljnjo rejo, težko 500 kg, prodam. ® (068) 44-505. 1446 DVE KRAVI sivki za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)87-132. 1448 PRAŠIČA, 120 kg, možen zakol, in hlevski gnoj, možna dostava v okolici Vinjega vrha, prodam. ® (068)73-317 ali 76-696 10 DNI starega bikca in večjo količino belega in rdečega vina prodam. ® (068)75-173. 1452 TELIČKO FRIZIJKO, staro 4 tedne, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)83-584. 1460 OVCE in koze prodam, kupim pa seno ali silažo v balah. ® (068)52-227. 1461 TELICO, brejo 8 mesecev, in kravo po prvem teletu, a kontrola, prodam. ® (068)81-496. 1465 TELIČKO SIVKO, staro 9 tednov, prodam. ® (068)84-306. 1468 BELO KOZO, brejo, prodam. ® (068)58-054. 1483 3 TELIČKE simentalke, stare 7 mesecev, in odojke, prodam. ® (068)81-453. 1487 PRAŠIČA, 140 kg, prodam. ® (068)42-304. 1492 PLEMENSKEGA OVNA, težkega 30 do 35 kg, prodam. ® (061)800-587. 1498 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam, kupim pa nakladač hlevskega gnoja. ® (068)76-379. 1506 KRAVO simentalko, brejo, in eno leto staro telico sivko prodam. ® (068)57-827. 1509 BIKCA, starega 5 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, krave sivke po izbiri, različnih brejosti, prodam. V (068)45-296. 1516 BIKCA FRIZIJCA, starega 20 dni, prodam. ® (068)73-327. 1518 LEPO MLADO ovco solčavske pasme z dvema mladičema prodam, in menjam ovna plemenjaka. ® (068)27-672. 1522 PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam. Možnost zakola. ® (068)81-179. 1529 TELIČKE po izbiri prodam. ® (068)30-160. 1547 ODOJKE za rejo ali zakol prodam. ® (068)52-756, zvečer. 1550 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo in bikca, težkega cca 370 kg, prodam. ® (068)23-834. 1556 TELICO SIVKO, brejo, prodam. ® (068)81-410. 1557 TELIČKO, 150 kg, staro 13 tednov, prodam. ® (068)45-495. 1559 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, 49 let, želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »POMLAD«. 1587 * VIKTORJI >96 Viktor fv /) Ime in priimek: Oddaja: Maj naslov: D V m VIKTORJI >96 Viktor (\/) Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: □ slon VIKTORJI ’96 Viktor Ime in priimek: Moj naslov: D Spoštovani bralci Dolenjskega listal Pred vami so z današnjo številko časopisa oštevilčene glasovnice za izbor priljubljene nagrade Viktor, kijo podeljuje revija Stop. Letos poteka glasovanje tudi prek našega časopisa, in sicer v treh kategorijah. Na glasovnico napišite ime in priimek “televizijske” ali “radijske” osebnosti, ali naslov od- daje, ki si po vašem mnenju zasluži nagrado Viktor za leto 1996, spodaj pa pripišite svoj polni naslov. Tokratne glasovnice so veljavne en teden, se pravi do naslednje številke, ko bodo objavljene nove. Pravilno izpolnjene glasovnice pošljite do 20. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,8000 Novo mesto, s pripisom “Viktor 3”. VEDEŽEVANJE -TAROT 090-42-65 1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o. VEDEŽEVANJE, odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah. •s 061/753-461 KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. nformacije na tel. (068)52-492 0609/640-830 Iščemo sodelavce za delo na področju turizma v Novem mestu in ožji okolici. Pogoji: V. stopnja izobrazbe, aktivno znanje enega tujega jezika, delovne izkušnje na tem ali podobnem področju. Zaposlitev je možna s 1. marcem 1997, s šestmesečnim poskusnim rokom. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel.: 0602/84-400. Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: RELAX, d.o.o., TPC Meža, 6370 Dravograd. Iščemo računovodjo s srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske smeri z delovnimi izkušnjami na tem področju. Pismeno vlogo z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: EJA, d.o.o., Belokranjska 26, 8000 Novo mesto. Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 068/322-285. BENEFIT - trgovina obutve BTC, Ljubljanska 27 Novo mesto zaposli prodajalko za določen čas Prošnje za sprejem prinesite osebno na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. Zaposlimo odkupovalca hlodovine, možna tudi redna zaposlitev! Tel. 0608/62-960 VEDEŽEVANJE-TAROT 090-41-02 1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o. VEDEŽEVANJE 090 44 09 HARRAN 156 sit min l . 17 (068) 324-377 ■> • Ne verjamem v intelektualce. Mislim, da so najslabši. (Žižek) • Slovenski management je šel v smeri najbolj primitivnega, hierarhičnega in ukazovalnega vodenja, kjer se z delavcem dela kot z govorečim orodjem. (V. Rus) • Udbomafija je čisto navadna shizofrenija. (N. Kavčič) VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU TRGOVINA JAKA Loka 9, Gabrje n 068/85-853 Velika izbira strojenih govejih, konjskih, telečjih, kozjih in ovčjih kož najboljše kvalitete. Šivane kože željenih velikosti po naročilu. Nudimo vam možnost izbire na domu ali na sedežu podjetja. Informacije po 15. uri. GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 ® 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA tp 061/445-080, od 17. do 20. ure Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. VULKANIZERSTVO ANŽIČEK Jože Anžiček, s.p. Straža 24, Šentrupert O 068/40-063 Po ugodnih cenah prodajamo avtoplašče vseh znanih proizvajalcev, obnovljene avtoplašče BANDAG in R0TAL ter obnovljene avtoplašče italijanskega proizvajalca širših dimenzij. Posebno ugodnost v mesecu februarju pa vam nudimo pri nakupu traktorskih avtoplaščev ter plaščev za tovorna in poltovorna vozila, 5 % popusta pri gotovinskem plačilu ter brezplačno montažo. Popravimo vam tudi poškodovana alu platišča. ORIKS Danila Bučarja 22 s in fax: 068/24-618 Se vam je ustavilo pri sestavi davčne napovedi za lanjsko leto ali pri vodenju poslovnih knjig? Problem bo rešen, če pokličete ORIKS, knjigovodsko računovodske storitve na rt 068/24-618. GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, 061/210-174 in 061/126 20 70. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na tr 068/321-926, g. Zdenko Potočar. SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, rt 068/24-791. POSEBNA PONUDBA HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA Od 15.2. do 31.5.1997 vam pri najmanj 5-dnevnem bivanju nudimo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta. Kopanje, izleti, sprehodi... Rezervacije na tt 066/463-100 ali fax 066/62-222! JELKA TRGOVINA VINICA trgovina z gradbenim materialom in pohištvom rt in fax: 068/64-411 AKCIJSKA PRODAJA KERAMIKE: ploščice od 1. do lil. ki. že od 1.000 SIT, II. in lil. ki. od 780 do 1.000 SIT Granitov greš I. ki. 1.600 SIT ugodno za polaganje poslovnih prostorov. NAJNIŽJE CENE KOPALNIŠKE OPREME: omarice, lijaki, bideji, wc školjke, pipe itd. GRADBENI MATERIALI: lesene smrekove obloge že za 900 SIT 1. ki., gradbeni les za ostrešja 23.000 SIT itd. POHIŠTVO: vsi domači in nekateri tudi uvoženi artikli HITRA DOBAVA KUHINJ - do 10 dni sedežne garniture, dnevne sobe, otroške in druga oprema Strankam do 15 km vozimo brezplačno! Obiščite nas v JELKI TRGOVINI in se prepričajte sami, v resnici smo še boljši. || DELNIČARJI! I ® 061/131-92-15 Delnice serije B in G podjetij: Krka, Petrol, Droga Portorož, Kolinska, kupim za gotovino po najboljših cenah. ® 061/131-92-15 DELNICE KRKE Odkupujemo delnice KRKE razreda G, E in B kot tudi OSTALE j| PRIVATIZACIJSKE DELNICE. Nudimo doslej najvišje cene. Provizije ne j obračunamo. Pokličite Gorenjsko borzno posredniško družbo, d.d., na rt 064/361-300, 064/361-301, 064/624-200. PORTRET TECjA TE(Jl\A TERPSIHORA V TANGU OTOČEC - Jutri, 14. februarja, bo ob 19. uri v restavraciji Tango na Otočcu plesno društvo Terpsihora pripravilo večer, na katerem bodo prikazali delo vseh svojih plesnih skupin. Društvo hkrati vabi nove člane k vpisu. LUKEC V ITALIJI KRŠKO - Člani posavskega plesnega kluba Lukec so v nedeljo, 2. februarja, nastopili na mednarodnem plesnem turnirju v Bassanu v Italiji in pet parov je osvojilo šest pokalov. Med mlajšimi pionirji D sta bila Luka Vodlan in Maja Brom-še druga v standardnih in peta v latinskoameriških plesih, med mlajšimi mladinci C sta bila Mitja Puntar in Jasmina Zakšek šesta v latinskoameriških plesih in deveta v standardnih, Klemen Škoberne in Staša Puntar pa sta bila osma oziroma deseta. Med mladinci C sta bila David Kozmus in Maša Piki četrta, Maja Lesjak in Jernej Ferme pa sedma v obeh disciplinah. MAJERLETU BRONASTA MEDALJA ČRNOMELJ - Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da seje v ponedeljek, 10. februarja, vrnila s specialne olimpiade zmerno in težje duševno prizadetih, ki je bila v kanadskem Torontu, slovenska 16-članska ekipa. Med smučarji je bil tudi Janez Majerle z Griča pri Dobličah, sicer varovanec varstveno-delovne-ga centra Črnomelj. V smuku je v svoji skupini osvojil bronasto medaljo, v slalomu in veleslalomu pa peto mesto. Janezova spremljevalka Nada Barič se je ob vrnitvi iz Kanade lepo zahvalila Slovencem, še posebej pa Belokranjcem v Kanadi, za prisrčen sprejem in gostoljubje onkraj velike luže. Tone Kralj Črnomaljska godba na pihala je lani stopila v 131. leto svojega dela. Koliko dirigentov je v tem času učilo igranja številne godbenike, ne ve niti današnji dirigent Tone Kralj. Zadnjih pet je še živih in v glavnem se še z veseljem ukvarjajo z glasbo. Tisti, ki se dobro spoznajo na glasbo, ki jo izvablja iz trobil, pihal in tolkal črnomaljska godba, pa zatrjujejo, da je godba prav v zadnjem času, ko jo vodi Kralj, dosegla zavidljivo raven. Najboljši dokaz za to so njihovi pogosti in uspešni koncerti ne le po Sloveniji, ampak tudi v tujini. Tone Kralj, ki se je pred triindvajsetimi leti kot enajstletni fantič začel učiti igranja trobente pri Ivanu Jerini v Metliki, je končal srednjo glasbeno šolo. Trinajsto leto uči igranja na pihala in trobila v Glasbeni šoli Črnomelj. Približno toliko časa igra v črnomaljski godbi na pihala. Ko je pred dobrimi desetimi leti v godbi zaškripalo, so ga določili, da jo mora voditi. “Prišel sem na pogorišče. Vrgli so me v vodo in čakali, če bom izplaval. Pa sem, čeprav bomo morali še veliko plavati, "pravi. Nikoli ni namreč povsem zadovoljen, četudi drugi godbi priznavajo kakovost. Sam zatrjuje, da zamozadovoljstvo ne prinaša uspehov. A ne taji, da je več srečnih okoliščin pripomoglo k njihovemu uspehu. Od petdesetih članov so vsi razen šestih mlajši od Toneta in vse te je učil igranja v nižji glasbeni šoli. “Z mladimi je lahko delati. Poznam jih v dušo še iz glasbene šole, vem za njihove muhe, a tudi, koliko je kateri od njih sposoben, ” pravi iz izkušenj. Druga sreča je, da imajo vsi nižjo glasbeno šolo, eden od njih pa sedaj študira na glasbeni akademiji. Pri tem ne odreka pomembne vloge glasbene šole in dobrega sodelovanja med njo in godbo, saj je prepričan, da sicer godba ne bi bila tako uspešna. In ker že učence 4. razreda nižje glasbene šole vključijo v godbo, ne čudi, da zlasti tam, kjer jih vidijo prvič, gledajo nanje podcenjujoče, češ kaj pa sploh lahko zaigrajo ti otroci. Toda ko petdeseterica godbenikov, ki so v povprečju stari okrog osemnajst let, pihne v inštrumente, poslušalci hitro spremenijo mnenje. Sreča je tudi, da Tone pozna način, kako je moč v precej kratkem času naučiti igrati v skupini tiste, kise vključujejo v godbo. In, ne nazadnje, glasba, ki jo igrajo, gre še kako v uho mladim. Koračnicam, ki sodijo v železni repertoar godb na pihala, se skoraj izogibajo. Zato pa znajo izvabiti iz svojih inštrumentov prijetne priredbe modernih skladb, filmsko glasbo, zimzelene melodije, a tudi klasično glasbo. Zato tudi dopolnjujejo godbo z inštrumenti, kot so pavke, ksilofon, vibro-fon. Veliko pozornost posvečajo tolkalom, ki so bila - razen velikega in malega bobna ter činel - po "krivici zapostavljena. Kraljeva tiha želja pa je, da bi dobili še oboo, ki jo imajo vse godbe, ki dajo kaj nase. Zaveda se, da nakup inštrumentov ni poceni, a jim zadnje čase pomagajo, kolikor je v njihovi moči, občina in sponzorji, velikokrat pa se znajdejo tudi sami. Tone Kralj je prepričan, da se morajo neprestano potrjevati, primerjati in tekmovati z ostalimi. Šele takrat bodo vedeli, koliko v resnici znajo. Zato bodo letos sodelovali na državnem tekmovanju godb in prepričan je, da bodo tudi s tem bogatejši za marsikatero izkušnjo. Za vse dosedanje dosežke ter visok jubilej so ob kulturnem prazniku prejeli Župančičevo plaketo, najvišje kulturno priznanje v črnomaljski občini. MIRJAM BEZEK-JAKŠ E VALENTINOV PLES V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice vabi v soboto, 15. februarja, zvečer na Valentinov ples. Za glasbo bo poskrbel ansambel Vikend, večer pa bo popestril športnoplesni par iz plesne šole Pingi. Rezervacije sprejemajo v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kdaj bo triperesna deteljica nehala netiti prepire? - Varnostni pasje včasih lahko tudi nevaren - Črnomaljski svetniki naj raje razpravljajo o razvoju občine Čeprav je ta rubrika namenjena bralcem, da nas pokličejo, če imajo težave, če jih kaj zanima da povedo svoje mnenje, se zgodi, da nas pokliče tudi kdo, ki nima poštenih namenov. To so ponavadi najostrejši kritiki, svoje kritike pa podtaknejo sosedom, bližnjim krajanom, skratka ljudem, ki nas sploh niso poklicali. Pogum pa tak! Tbdi minuli četrtek nas je poklical bralec iz Črnomlja, ki je imel isti glas kot možak pred štirinajstimi dnevi, ki se je predstavil pod drugim imenom in že takrat s “svojo” izjavo razžalil nekatere ljudi, tokrat pa se je predstavil pod drugim imenom. Njemu in drugim takim “junakom” sporočamo, da gre razvoj tehnike naprej in da bodo zaradi uvedbe novega aparata brez moči, saj se bo njihova številka izpisala na r > Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v J ekranu, še preden bomo dvignili slušalko. Belokranjka Marija nas je poklicala, ker se ne strinja z mnenji nekaterih bralcev, da je Dolenjski list strankarski časopis. Glede peripetij v parlamentu pa meni, da je že skrajni čas, da “triperesna deteljica” (Janša, Podobnik in Peterle) neha netiti prepire, ker to nikamor ne vodi. “Nič nimam proti Podobniku, vendar se mi vseeno zdi, da ima za mandatarja premalo izkušenj. Gospod Peterle pa je predsednik vlade že bil -in kaj je takrat za Slovenijo naredil?” se sprašuje Marija in nadaljuje: “Ali poslanci sploh vedo, koliko milijonov tolarjev so že zapravili in koliko jih še bodo, če bo prišlo do ponovnih volitev? Delavci pa se komaj preživljajo! Ali jih ni sram?” je pribila. Tone Jamšek je poklical iz Augsburga v Nemčiji, kjer dela že 24 let, sicer pa je po rodu Belokranjec in že tudi 22 let naš zvesti naročnik, ki komaj čaka na novo številko. Tone se ne strinja s trditvijo Andreja Šenice v eni od prejšnjih številk DL, da bi varnostni pas lahko rešil življenje vsaj vsakemu petemu vozniku. Iz izkušenj, ki jih je dobil pred leti, ko je imel nesrečo, pravi, daje ostal pri življenju ravno zato, ker ni bil privezan. Bralka iz Drašče vasi pri Žužemberku pa bi rada izvedela le naslov bioenergetika Ivana Pirca, o katerem je pred kratkim pisal Dolenjski list. Th ga ima: Ivan Pirc, Hrastnik, Novi dom 32 b. Marija z Rake je pripomnila, da smo v prešnji številki, ko smo pisali o obešenem osumljencu, zapisali, da Raven sodi k Raki. “Tb pa ne drži, saj del Ravni sodi pod pošto Leskovec, del pa pod Krško,” je razložila. Janez s Čardaka v Črnomlju najbolj jezijo medsebojna podtikanja in nagajanja članov črnomaljskega občinskega sveta, katerim je, kot ugotavlja, najpomembnejša tema razpravljanje o novih imenih belokranjskih osnovnih šol. “Šole že imajo imena, razvoja občine, ki vse bolj postaja pravi jug, pa nimamo. Ljudi pa zanima predvsem to, kako bomo živeli jutri,” je dodal Janez. Bralka Martina iz Mirne Peči, ki sodi med mlajše bralce, je najprej pohvalila Dolenjski list, potem pa povedala, da so v Mirni Peči pred časom imeli preko javnih del zaposlena dva fanta, ki sta odmetavala sneg in skrbela za red na pokopališču, sedaj pa ne delata več. “Opravljala sta koristno delo, pa še prislužila sta si nekaj denarja,” je dejala. Na krajevni skupnosti so povedali, da so z njima pred kratkim spet podpisali pogodbo in da bosta 17. februarja nastopila delo. J. D. EXIT IN ANONIMUS V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V črnomaljskem mladinskem kulturnem klubu bosta v soboto, 15. februarja, nastopili rock skupini Exit iz Zagreba in Anonimus iz Ljubljane. Pričetek koncerta bo ob 22. uri. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Igra narave vabi v Želnjske jame Ledene sveče po skoraj celotni prehodnosti jame - Letos še posebno lepih oblik KOČEVJE - Želnjske ali Ciganske jame, kot jim še pravijo, nudijo v teh dneh ljubiteljem narave in njenih lepot še prav posebne užitke. Vzdolž približno 500 metrov prehodnega celotnega sistema jame, ki se z več manjšimi jamami razprostira na približno treh kilometrih na območju Željn pri Kočevju, obiskovalca namreč spremljajo čudovite viseče in stoječe ledene sveče, ki ust- varjajo podobe najrazličnejših oblik. “Kolikor vem, gre za edini takšen primer v vsej državi. Nisem namreč še slišal, da bi se tudi kod drugod pojavljale ledene sveče v tolikšnem številu kot pri nas,” pravi Matija Kobola, ki se kot velik ljubitelj narave in njenih lepot ter njihov dober poznavalec že vrsto let ljubiteljsko, od lani naprej pa kot strokovno usposob- ljen turistični vodič, ukvarja z razkazovanjem naravnih in kulturnih znamenitosti Kočevske domačinom in obiskovalcem od drugod. Ledene sveče se v jami naredijo vsako leto, zaradi zelo nizkih temperatur pa so letos še lepše kot običajno. “Vsak dan so drugačnih oblik, še posebno lepe pa so prav v teh dneh, ko ponoči še zmrzuje, čez dan pa je odjuga,” pravi Kobola. DELO NARAVE - Želnjske jame nudijo v teh dneh obiskovalcem obilo užitka. Za to je poskrbela narava, ki je v jami ustvarila ledene sveče najrazličnejših oblik. (Foto: M. L.-S.) Titov lestenec v Toplicah Zdraviliško restavracijo v Dolenjskih Toplicah že 18 let krasi razkošen stekleni lestenec - Zahtevno čiščenje Arhitekt Pirnat si je za Titov protokolarni objekt na Brdu pri Kranju zamislil velik steklen lestenec. Vendar so, ko je bil lestenec že narejen, ugotovili, da je za prostor na Brdu prevelik. Ravno v tem času, leta 1978, so v Zdravilišču Dolenjske Toplice obnavljali hotel Zdraviliški dom in za njegovo ureditev kupili tudi ta leste- LESTENEC - Razkošni lestenec, ki krasi restavracijo v Zdravilišču Dolenjske Toliče, je bil narejen za grad Brdo. (Foto: A. B.) nec, ki tako že 18 let krasi zdraviliško restavracijo. Vodja strežbe Slavko Šenica vsako drugo leto poskrbi za njegovo čiščenje. To ponavadi opravijo zadnji oktobrski dan, ko je zaradi praznikov v zdravilišču manj gostov. Lani na ta dan se je kar sedem delavcev, v glavnem natakarjev, lotilo dela in previdno očistilo razkošni lestenec. Lestenec tehta 153 kilogramov, skupaj z ogrodjem pa kar 170 kilogramov, sestavljen je iz štirih vencev in krone. Ogrodje vsakega venca je iz verig, na katere so pritrjeni stekleni deli. Že na predvečer čiščenja postavijo okrog lestenca lesen oder ter pripravijo škripec, vrvi, posode in orodje. Ciščenbja se lotijo navsez- godaj zjutraj, zahtevno, natančno in zamudno delo pa končajo šele zvečer. Ko so se pred leti prvič lotili tega na prvi pogled nezahtevnega opravila, so imeli vrsto težav, predvsem pri ponovnem sestavljanju lestenčevih osnovnih delov. Slavko Šenica je po prvih neprijetnih izkušnjah s čiščenjem lestenca napisal postopek oziroma vrstni red, po katerem od takrat poteka čiščenje. Tako je delo nazadnje potekalo hitro in učinkovito, saj so vsi vedeli, kaj in kako morajo narediti. Vsak venec so razstavili posebej, verige so očistili s krpo, steklene delce pa oprali v topli vodi in čistilu. Delo je potekalo od vrha lestenca, od krone do zadnjega spodnjega venca. Slavko Senica in njegovi fantje se vedno z veseljem lotijo tega opravila, saj so jim pogled na bleščeči lestenec in pohvale gostov najlepše priznanje. A. B. ker je v njej prepih, saj je odprta kar na treh koncih. “Ker je strop nizek, so se delali podori, zato ima jama, v kateri so sicer tudi kapniki, veliko naravnih mostov,” pojasnjuje Kobola. Prav zato, ker so tako nizko pod površjem, saj je strop visok 10 do največ 15 metrov, pa so Želnjske jame uvrščene med 100 znamenitosti Slovenije. Kot znamenitost so bile prvič omenjene že v 18. stoletju v nemških virih. Kljukast križ in letnica 1940 v notranjosti jame pričata o tem, da so imeli z jamo svoje načrte tudi Nemci. Po ostankih kamnov, ki so jih zazidali pred enim izmed vhodov v jame, Kobola sklepa, da so si v jami hoteli urediti zakonišče, vendar so kasneje iz bolj ali manj znanih razlogov načrt opustili. “Pred 20 leti so v jami našli ostanke orodja prazgodovinskega človeka, ki je verjetno jamo upo; rabljal samo kot prehodni lovski tabor,” pravi Kobola. Dokazov, da bi v Želnjskih jamah prazgodovinski človek tudi živel, namreč niso našli, vendar jih tudi iskali niso! Prav zato so Želnjske jame še dodatno zanimive za obiskovalce, saj so primer še “divje” jame. Poleg tega so tudi lahko dostopne in v njih ni resnejših nevarnosti za poškodbe. Vse to v spomladanskem in jesenskem času vsak teden privablja obiskovalce, med katerimi so predvsem šolski in predšolski otroci. M. LESKOVŠEK-SVETE GRAH NA SVETOVNI POKAL NOVO MESTO - Najboljši dolenjski jadralni padalec Novomeščan Marjan Grab, član selniškega Kumulusa, bo letošnjo sezono tekmovanj začel na južni polobli. Naslednje tri tedne bo preživel v Južni Ameriki, kjer se bo udeležil dveh tekem za svetovni pokal v Braziliji, v mestu Go-vernador Valadares, in v Venezueli, v mestu Caracas. Pot v Južno Ameriko so mu omogočila podjetja Matkom, Krka, VGP, Foto Asja in Dolenjska banka. Z njim bo potoval tndi njegov klubski tovariš Aleš Šaver, id pa bo z Grahom le treniral, tekmoval pa ngj ne bi. REQUIEM V VRHPOLJU VRHPOLJE - V diskoteki Kosov hram v Vrhpolju bo v soboto, 15. februarja, nastopila ljubljanska rock skupina Requiem. Na koncertu bo predstavila svojo novo zgoščenko in kaseto Ogenj. Pripravljajo tudi nagradno žrebanje vstopnic. Za slovo Mama novoporočencema pri odhodu na ženitovanjsko popotovanje: “Bog z vama in želim, da prideta skupaj in zdrava nazaj!” Urno domov! “Dragi prijatelj, posodite mi dvajset kron, pozabil sem ves denar doma. “Tu imate 20 vinarjev in peljite se urno domov po denar. ” Počasi “Vi izpijete pa veliko konjaka, gospod Buček!” Ja vidite, konjak je dobro sredstvo proti morski bolezni. Sprva sem ga pil z vodo, potem brez vode, sedaj ga pa pijem kakor vodo!” Vedno zaprt Sodnik: “Ste li oženjeni?” Toženi: “Da, toda ne živim s svojo ženo. ” Sodnik: “Zakaj pa ne?” Toženi: “Ker sem vedno zaprt!” ----------------------------_----------------------- y SPET PONIGLAV STRAHOPETNEŽ Poklicala sta nas oba črnomaljska Jožeta Jermana, tisti iz Kolodvorske 21 in tisti iz Ločke ceste 8, ter zanikala, da bi bil kdo od njiju tisti Jože Jerman, ki je 30. januarja v rubriki “Halo, tukqj je bralec Dolenjca!” nastopil s svojo “pogumno” kritiko. Kot kaže, se je spet nekdo poniglavo in strahopetno skril za ime drugega človeka in “vrgel kamen”. Prizadetim se opravičujemo. Uredništvo DL Dolenjske Novice 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular 'S