.Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din.
Št. 51. Leto XIX. - Kranj, 24. decembra 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranja, Strossmajerjev trg štev. I. Telejon St. 73. ^Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise *PreJema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefta**j: ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »GorenjetT. teloletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Misel v božični noči
Blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem cenjenim naročnikom in čitateljem UREDNIŠTVO in UPRAVA.
Sredi teme
je luč zasijala
V molitvah pred polnočnico bere Cerkev tudi Izaijevo prerokbo o Mesiju-Razsvetljitelju: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je videlo veliko svetlobo; bi-vajočim v deželi smrtne sence je zasijala luč."
Pretresljiva je resničnost prerokovih besed: „Ljudstvo je hodilo v temi."
Ako prebiramo spise poganskih mo-droslovcev, kakor Platona, Aristotela ali Cicerona, kmalu opazimo, kako skrbno so iskali odgovorov na tista vprašanja, ki vznemirjajo in mučijo sleherno človeško srce: Odkod je svet? Čemu smo na svetu? Kako treba živeti, da bo prav? Kaj bo po smrti? — Iskali so odgovorov in tudi marsikakega našli. Kako ne, saj je Stvarnik in Gospodar vtisnil svojo sled vsaki stvari, ki je izšla iz njegovih rok. Zlasti pa nam govori o njem naša notranjost, v katero je položil neutešljivo žejo po sebi, večni Sreči in Utehi, in v katero je svoje postave in zahteve zapisal z globljimi črkami, kakor bi jih bil kipar mogel vdolbiti v marmor, jeklo ali bron. Poganski misleci so resno iskali in mnogokaj našli.
Tudi če motrimo tiste vere, ki si jih je človek sam sestavil, da bi v njih urejal in še drugim pomagal urejati odnose do božanstva, zasledimo v njih mnogo resničnega in pravilnega Saj so tudi te vere izraz in izsledek izkajočega človeškega uma, ki pač ni rojen zgolj za zmoto.
Pa so v poganskem modroslovju in v teh zgolj človeških verah resnična spoznanja zelo pomešana z zmotami. Zlasti resnice je le v drobcih porazdeljeno med navlako zmot. In še tistim spoznanjem, ki so resnična, se na koncu koncev reži pošast dvoma in negotovosti, češ: morda smo se pa vendarle zmotili? Morda pa je tudi to le zmota? Morda sploh ni razlike med resnico in zmoto?
Resnična je Izaijeva beseda: »Ljudstvo je hodilo v temi."
In še hodi, ako zavrže razodetje.
Razodetju tuj, ali sovražen sedanji človek tudi išče odgovorov na zadnja vprašanja, ki tudi njega mučijo. Včasi se mu zazdi, da je že dobil pravi odgovor. Vesel ga je in ga mogočno oznanja. Pa pride drugi in ga osmeši, ko mu pokaže, da nečesa ni prav razumel, nekaj pa pretiraval. Nato pride tretji in ovrže drugega. Ni je trditve novodobnega modrijana, katero bi drugi sodobni modrijan ne zanikal; enega lahko z drugim pobijemo. Na koncu se pa tudi tu reži dvom o vsem. „In vem, da ne moremo ničesar vedeti," obupno vzklikne Faust.
še strašneje, kakor glede spoznanja, je pa glede srca in ljubezni, ako se človek loči od nadnaravnega razodetja. L i udje si postanejo kakor zvezde, ki v hladu in mrazu sevajo na zimskem nebu, — podobne so si, a so si tuje in brez ljubezni, vsaka ukleta v osamelo samoto.
Ako je človek samemu sebi prepuščen, hiti sebično za svojo domnevno erečo in gorje onemu, ki bi mu zastavljal pot! Ljudje si postanejo vole j 6, ki se koljejo za krvavi plen. Med narodi se koti sovraštvo. Države gledajo sovražno in lokavo druga na drugo, čakajoč, kdaj pride ura, da boini rogovi zapoje jo na pokolj in smrt. Ali pa vstajajo iz te sebične, sovražne gmote posamezniki, ki hočejo z bičem zgnati
Ali čujete vi betlehemski spev nocoj? Ali hočete poromati v revni hlev zmenoj? Tja, kjer Dete v jaslicah na slami spi, tja, kjer Marija z Jožefom ob njem bedi.
Glejte, pastir ji že po ozkih stezah hodijo, da se Jezusu globoko poklonijo da Jezusa z angeli lepo počaste in v dar mu bele ovčice izroče.
Kristus se je rodil! Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem.
In v deželi daljni je že zvezda vstala, da Modrim bo neznano pot kazala mimo nevarnih valov morja, da Mu poklonijo mire, kadila, zlata.
Tudi mi belo lučko v srcih prižgimo in se ponižno Jezusu priklonimo. On nam nocoj svoj mir podeli in življenje naše blagoslovi.
In zdaj, ko nam lučke svetijo na pot, ga prosimo, naj blagoslovi še naš rod. Njegova roka skrbno naj nad njim bedi, Slovenski zemlji naj bo mir vse dni!
Stanko Umnik.
Božična pesem
Skrivnostna je tista nežna sila, ki v božični noči slehernega vabi k jaslicam. Otroku in starčku zažari obraz ob svitu one medle lučke, ki sveti Detetu v obraz. Da, to čudovito, to skrivnostno Dete ležeče na slami, to je tista skrivnostna sila, ki kliče in vabi na sveti večer k sebi vse, ki so dobre volje. Komaj porojeno, a že razodeva s kretnjo svoje roke, čemu prihaja med nas: njegovo božje oko zre v daljavo, proti nebu se ozira; svojo ročico pa steguje in dela z njo kretnje, kot da bi hotel objeti vse, ki se mu približujejo. —
V daljavi, na planinah pa odmeva pesem svete noči: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji--—" »Slava" in „mir"! Kako, ali gre to dvoje skupaj? Ali mar ne vidimo in ne čutimo, da danes prav zato ni miru, ker nekateri preveč govore o slavi in se za njo z vsemi silami pehajo? In ali mar nisi tudi ti že okusil, kako si prav na »vrhuncu" svoje slave najbolj trepetal in si potem takem bil najbolj nemiren takrat, ko si slavo užival?! Kaj potem angeli  ob zibeli bož.  Otroka pojejo tako pesem; ali morda mi prav ne razumemo tudi pomen božične pesmi, ki oznanja slavo Bogu in mir ljudem. — Dete, ki se mu klanjamo v božični noči, je Odrešenik. Veliko je njegovo živ-Ijensko delo in poslanstvo. Saj ni bolj zaželjen  besede,  kot  je »odrešenje*. Po odrešenju ni zdihoval svet morda nikdar tako,  kot danes. Toda vkjub silnemu   adventnemu   hrepenenju ne more dokončati nove božične noči, ki bi mu prinesla takega, »odrešenja", kot si ga svet želi. Vse povsod vstaja klic po svobodi, klic po slavi in uživanju — to naj bi bilo novo odrešenje. Pa le ni in ni »odrešenja", čeprav prihaja mnogo prerokov in oznanjajo novo dobo z odrešenim človeštvom. »Brez trpljenja, brez bolečin, brez znoja boste srečni, veseli, brez križa boste odrešeni", tako govore novodobni preroki. Seveda se njihovo adventno pričakovanje doslej še nikjer ni uresničilo. Zakaj le eno je odrešenje, le eno zato, ker je tudi samo en pravi Odrešenik. Ta Od-»ešenik pa že ob svojem rojstvu upira pogled v nebesa. In da bi svet razumel, kar hoče Odrešenik s svojim pogledom, pojejo  nebeški poslanci, pesem odrešenja: »Slava... mir ..." — Božje Dete ie Odrešenik sveta. Odrešil je pa ta bož. Sin svet tako. da je Očetu dal najprej slavo in čast. Vrniti je moral to čast. kajti to čast mu je človeški rod vzel oziroma odrekel z onim dnem, ko se je Bogu, svojemu Stvarniku uorl in pa z besedami in grehom razžalil. Dokler je človek Boga častil, je bil srečen in nič mu ni manjkalo. Dete v jaslih pa že ob roj-
množico v čredo in tirati pred seboj, da bo nasičena in napojena, pre-glušena od votlih in praznih rekel in prevar jena za najlepše, najsvetlejše in najplemenitejše strani človeškega srca. Saj po naziranju teh bičajočih »vodnikov ni nikogar nad nami, ni ne nesmrtne duše ne večnih zakonov, ne pravice ne ljubezni, ampak samo borba za obstanek telesa. Kaj zato, ako se v vetru ziblje j o obesenci ali če pred zidovi regljajo strojnice nad »repo 'gledajočimi žrtvami!
O teh še posebno veljajo besede Iza-ijeve: »Bivajoči v deželi smrtne sence."
Kaj bo torej ? Ali je morda vendarle res, kar je zapisal starodavni grški pisatelj: »Najbolje je za človeka, ne biti rojen; drugo za tem najboljše pa je, takoj po rojstvu umreti." Mračne misli, kako more duha! Kragulj obupa, kako kljuje dušo!
Pa čuj! Prisluhni T
Sredi te hladne teme zapojo božični zvonovi.
Poj o in oznanjajo: Bog se je rodil! »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je videlo veliko svetlobo; bivaj očim v deželi smrtne sence je zasijala luč."
Da, božja luč je zasijala in je prinesla ljubezen, sočutje, bratstvo in mir, kakor ves ganjen pravi apostol Pavel v berilu božične maše: »Preljubi, prikazala se je ljudomilost božja vsem ljudem in nas uči."
Da, uči nas, »da se od povemo brez-božnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno, pravično in pobožno živimo, pričakovaje blaženega upanja."
Kristus je pokazal, kaj ima zares trajno, večno vrednost in kaj so le bežne, varljive sence.
Mnogi slikarji so naslikali božje Dete v jaslicah, kako je vse svetlo in kako iz njega lije žarka luč na vse, ki so krog njegu. Izrazili so, da nam je Jezus prinesel luč resnice in toplino ljubezni. Kar so iskalci in misleci le motno slutili in dvomeč zapisali, ie Jezus jasno izrekel in tako bogato dopolnil, da je vse naravno spoznanje v primeri z njegovim razodetjem kakor leščerba proti soncu. S Kristusom je zasijala božja resnica. Z odločno kretnjo duhovnega zmagovalca je odpodil zmote in prevare. In kakor sence pred soncem so se porazgubile.
Blagor nam, ki smo prejeli njegovo blagovest in ki vsak Božič iznova doživljamo njegov prihod!
Pa ali blagor vsem? Ali o Božiču vse hiše in vse koče prisluhnejo angelskemu spevu?
Velike množice s Herodom še vedno stoje božjemu Otroku sovražno nasproti. Staro poganstvo je blodilo v temi, a
ie imelo oči široko odprte in je željno ovilo vsak odsev resnice. Moderni brezverec, materialist in napuhnjenec je pa hujši ko pogan, ker zapira in zastira oči, da bi ne videl božje luči, ki lije in sije krog njega. Zato pa drvi iz prepada v prepad, kakor Lucifer, ko je zavrgel in zasovražil Boga, svojo edino Srečo. A božje Dete bodo tudi ti odpadniki nekoč morali trepeta je priznati: ko bo sonce temnelo in luna ne bo dajala svetlobe in bodo zvezde padale z neba; ko se bo Luč prišla maščevat nad temo.
Zato s hvaležno radostjo prisluhnimo božičnim zvonovom. K naši sreči po jo. Betlehemsko Dete nam je prineslo po-
STRAN 2
»GORENJEC«
stvu razodeva zamisel odrešenja: slavil, poveličeval bo svojega nebeškega Očeta, zadostil bo za vse krivice, s katerimi je človek žalil Boga in mu tako odrekel dolžno čast. Odrešenik je nebeškega Očeta slavil vse svoje življenje, a vrhunec je njegovo češčenje doseglo na veliki petek. —Na križu in po križu je bilo zadoščeno božji pravičnosti: slava Bogu na višavah. Istočasno, ko je ves človeški rod s Kristusovo daritvijo na križu Bogu zapel zmagoslavni spev: „Gloria in excelsis Deo...", istočasno je pa ves človeški rod okusil mir, blagoslov božjega miru je objel vso zemljo. Slava Bogu po križu in trpljenju, mir in odrešenje ljudem ob križu in trpljenju, mir in odrešenje ljudem ob križu in v daritvi — to je program novorojenega Odrešenika in to je tudi vsebina božične pesmi, ki so jo peli angeli bož. Detetu. — Pot križa je Odrešenik nastopil v pastirski votlini. Po tej poti je stopal vse življenje od Betlehema do Golgote. Iz ponižanja in trpljenja v jaslih je dospel s svojo »Gloria in excelsis..." do križa. To je pot Odrešenika; po tej poti pa morajo stopati tudi odrešeni. Če smo do sedaj stopali po drugih potih, moramo z božično nočjo preokreniti. Kristjani morajo slediti Kristusu. Kaj ni zato danes miru na svetu , v družinah ga ni, v srcih posameznih ga ni — ker ljudje nočejo dajati slave Bogu, ampak sebi. Sami sebe postavljajo na oltar, obožujejo svojo delavnost in iznajdljivost. Treba bo torej ukloniti razum in voljo Bogu. Vse povsod v znanosti, v umetnosti, v politiki   se   povdarja načelo
C
svobode. Ljudje ne poznajo več božje volie, ampak le svojo obožujejo. Sedaj moramo preokreniti: delati moramo to in tako, kot Bog hoče. Trdo delo bo to. In prav tega te prosi Dete, ki zre v nebo in steguje ročico proti tebi. Take ljubezni nas prosi bož. Dete v jaslih ležeče: z žrtvami, s plemeniti ni deli, z dejansko ljubeznijo do Boga in do bližnjega moramo peti v bož. praznikih „šlavo Bogu ... — V plačilo bomo pre-eli toliko miru, toliko veselja, kolikor o vreden naš — daritveni sr>ev. Samo tisti bodo okusili božični mir, ki bodo svojo voljo darovali Detetu, le oni, ki se bodo odločili stopati po oni poti, ki jo je stopal Odrešenik, bodo okusili in doumeli smisel pesmi: „in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje". Daritev, žrtev in mir sta si brat in sestra. To je treba poiskusiti in na sebi doživeti: božji mir vlada v naši duši le takrat, če po Kristusovi poti hodimo; nrokletstvo Adamovega greha nas ne bo gnalo v obup. če bomo svoje trpljenje, svojo bolečino, svoje pomanjkanje prenašali po Kristusovem vzgledu — z junaško vero in daritveno ljubeznijo. —»Telo si mi pripravil, glej. o Bog, prihajam, da izpolnim tvojo voljo" — tako govori novorojeni Odrešenik ob vstopu nasvet. Tudi od nas pričakuje bož. Dete take velikodušne besede. Naloge današnjega časa so velike, mnoga vprašanja čakajo ..odrešenja". Božična pesem kliče in drami vse kristjane, da se tudi oni posvete veliki mesijanski nalogi: dati Bosni slavo. Zakaj miru na zemlji ne bo preje, dokler ne bo ves človeški rod pel ,,Gloria in exeelsis Deo . . ."
K. A.
Mir svete noči
Iz temnih težkih oblakov naletava sneg. Popoldne ie. Jutri bo sveti večer. Na vseh postajah je danes mnogo ljudi, da se popeljejo na svoj dom. Žareča rdečica je na vseh obrazih, vesele se božičnega miru, ki preveva vsa srca na sveti večer. . .
Sveti večer . . . Po mestnih ulicah za-duhti po blagodišečem kadilu. Pobožni ljudje kadijo in kropijo po svojih hišah, saj bo na ta večer povsod prebival Kristus. Ulice so prazne. Vse je skrito za mrkimi zidovi, ki se svetijo v luninem svitu s tisočerimi kristalčki snega .. .
V vasi izven mesta žarijo okna s snegom pokritih hiš. In če stopiš pod okno, čuieš glas stareca očeta, ki moli rožni venec in vsa družina mu odgovarja.
Danes donijo glasovi vse bolj veselo, ker prihaja v dušo vseh nova pomlad. Starčki se s solznimi očmi spominjajo svojih mladostnih dni, ko so z veseljem postavljali jaslice.
Ta večer hoče postati vsakdo otrok in se veseliti novorojenega Jezusa z otroško dušo, ki je tako polna domišljije in čiste ponižne vere . . . Vsa družina se z radostjo ozira na jaslice, ki so v kotu . . . Srečni so . . .
«Ko vlada po vseh hišah mir, pride po ozki zasneženi gazi temna postava. O-potekaje se bliža vasi. Iz oči mu kapljajo solze. Njegova obleka je raztrgana, a sveti večer je. Imel je dom in očeta, mater, brate in sestre.
Beda ga je prisilila, da je moral po svetu. Z žulji svojih rok si je služil skor-jico kruha. Tujina ga je izmozgala. Se-
daj so mu odpovedali službo. Prosil je za večjo plačo. „Če ti ni dovolj, pojdi!'" Tako so mu rekli oni, ki še niso skusili, kako je človeku v nesreči. Moral je iti, berač . . .
Mir vlada povsod. Zimska tihota se tako lepo ujema s tajinstvenostjo svete noči.
Miru pa ni ob tej sveti uri v srcu ubogega zupuščenega človeka, ki tava žalosten proti koči, kjer živi njegova stara mati, ki sanja kako bogat se bo nekoč vrnil sin . . . Žalost vlada v njegovem srcu ob sveti uri . . .
Na gaz pada ozek pramen luči, ki prihaja skozi majhno olcence uborne bajte na koncu vasi. Tu je njegov dom, njegova sreča. Potrka . . . Drsajoči koraki se začujejo v veži. Vrata zaškrip-Ijejo svojo turobno pesem. Vroč objem združi mater in sina, berača! . . .
Njegovi raztrgani bratci se gnetejo okrog peči in se ozirajo z radostnimi očmi na uborne jaslice v kotu. > Boječe gledajo svojega brata, ker se ni vrnil gospod, ampak berač. Veselje pa je vseeno v hiši, ker so zopet vsi zbrani. Toda revščina tare njihova srca . . .
Pri sosedu pa je drugače. Miza^ se šibi pod dobrotami in darili Jezuščka. Jaslice so lepo razsvetljene. Tu so bogati ljudje, ki pa imajo tudi tudi dobro srce.
Spomnijo še svojih revnih sosedov. Zato nese domači sin nekaj daril k sosedu, da se bodo tudi ti veselili svetega večera.
Blagor jim, ker od preobilnosti svojega imetja dajejo ubogim! Jezušček se
i"ih veseli in zato vlada božični mir v iši!
A žal je malo takih bogatinov.
V ubožni bajti jokajo od veselja. Na mizo so razložili vse dobrine ki jih je prinesel sosedov sin. Otroci občudujejo lepe nove oblekce. Sredi mize je kolač, ki razširja tako lep vonj v hiši, ki največkrat niti kruha nima.
Vesel je sin, ki se je vrnil iz tujine, ker vidi, da so na svetu še dobri ljudje.
Ta večer vlada v hiši veselje, saj jih oereva božja ljubezen, ki ljubi siromake, ker je bil tudi Jezus siromak . . .
Božji mir vlada in angeli pojejo nad vsem svetom:
„Slava Bogu na višavah in mir Ijuder-na zemlji, ki so dobre volje!"
Naš obraz
T.
Kranjčani smo bahavi ljudje. O tem že zapiski in rokopisi prešlih vekov morejo prepričati znanstvenika, ako pobrska med njimi v župnem urhivu. In v svo.jifl o svojih „purgarjih" okoličani tudi danes drugače ne mislijo. Vendar ta „odlika" ne visi v zraku, ni samo pena ali napihnjen balon, temveč, je globoko zacementirana v njihovi duši in življenju. Kranjčani imajo torej pravico do tega vzvišenega piedestala O-braz mesta samega je nenavadno lep: visoki zvoniki, impozantni vhod v mesto preko visokega kokriškega in zlasti savskega mostu, lepo slikane hiše, a v ozadju kot za eloriolo sveže zelenilo bogatih šum na podnožju mogočnih karavanških grebenov. Romantično in slikovito mestece nad Savo in strmimi skalami, ki divje padajo v Kokro. Mestece tako, da ga noben tujec ne pozabi.
A nič manj od zunanje podobe ne o-pravičuje bahavosti kranjskega meščana materijelno življenje. Materijelna plat. prosim, ne duhovna. V duhovni strukturi so Kranjčani po svojem mišljenju in čustvovanju — malomeščani. To je: malenkostni so in radovedni za sosedove napake in sploh njegovo žit je. Opravljanje   ni   neznana   „vrlina" v
Kranju. Ako zraste mnoga muha v slona, kdo bi se čudil. Mesto je malo, pa smo tudi ljudje — mali. Kdo bi nam to zameril! Moramo skupaj živeti, pa se zato včasi iz malo prevelike „liubezni" brigamo za bližnjega. A kakšna je naša materijelna stran? Naš horizont seže samo od trgovskega „pudla" do gostilne, od denarja do ozke lokalne politike. Kar včasi pogleda izven tega okvira, je samo narejeno, zato da imponiramo, ako nam kdo verjame. Veljaš, kolikor plačaš! V mestu za današnje prilike vlada dosti veliko blagostanje, to je faktum.
Vsa zahvala za kolosalni napredek ki ga je samo Kranj doživel, gre na račun industrije. Belffrajska »Politika" ga je pred kratkim takole očrtala: „Mesto, ki ima ponoči 5 tisoč, a podnevi 9 tisoč ljudi". Visoki rdeči dimniki so zunanji znak proletarske zaposlenosti, ki je čez dan skrita kranjskun in potnikovim očem. Priznajmo, da ima mesto v prvi vrsti od industrije velike nove koristi. Spričo nje je danes dobilo absolutno trgovski značai. Na kraju nekaj predvojnih trgovinic stoje danes trgovine kot nekaki ponosni velemestni magazini. Pri nekaterih hotelih nikakor ni mogoče najti sledi, ki bi nas povedla do njihovih prednikov v   obliki nekdanjih
Lavtižar Josip:
[utiaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz U. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Obsežna oglejska očakovina je bila raztegnjena takrat do Drave, Sotle in Kolpe. Patrijarhi niso mogli na tem velikem ozemlju sami izvrševati škofovskih opravil in so le redkokrat obiskovali slovenske dežele. Zato so obiskovanje in posveče-nje cerkva ter birmovanje prepuščali pomožnim škofom. Večjidel so opravljali to službo škofje iz bližnje Istre. Cesar Friderik pa ni rad gledal o~ glejskih pomožnih škofov v Avstriji. Izvedel je da očaki, ki so bili benečanski podložniki, ne pošiljajo svojih namestnikov v avstrijske dežele samo zaradi cerkvenih obiskovanj, temveč tudi s skrivnimi posveinimi naročili: Imel jih je za ogle-duhe benečanskih mogotcev. Čudno je bilo namreč to, zakaj so v Benetkah, v Ogleju in Vidmu natanko vedeli o vseh državnih stvareh, ki so se godile v naših deželah. Zato je Avstrija že davno želela lastno škofijo v slovenskih krajih. Cesarju Frideriku tudi to ni bilo všeč, da so očaki slovenske duhovnike posvečevali v Vidmu na benečanski zemlji. Šele papež Pij II. Piccolomini je naredil konec tem neznosnim razmeram. Ustanovil je leta 1461, ljubljansko škofijo iz hvaležnosti za velike dobrote, ki jih je prejemai že poprej na Dunaju od cesarja Friderika. Nasproti so pa tudi Slovenci storili veliko uslugo Frideriku s tem, da so ga podpirali v njegovih bojih z zadnjim celjskim grofom Urhom III. Tega jim cesar Friderik ni nikoli
pozabil. Izkazal je Slovencem poleg drugih dobrot tudi to, da jim je ustanovil lastno škofijo ter jim dal rjih rojaka Žigo Lamberga za prvega škofa. Škofiji pa je podaril svojo graščino Goričane pri Medvodah, potem bogati benediktinski samostan Gornji Grad ter več župnij na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in nekaj tudi na Koroškem.
Po volji cesarja je imela ljubljanska škofija obsegati vse slovenske pokrajine južno od Drave izvzemši Goriško. Toda oglejski očak Ludovik Skarampo se je temu uprl z vso silo in tudi bene-čanska vlada je hotela na vsak način preprečiti to namero. Vsled tega je dobila naša škofija veliko manjši obseg kakor jej je bil v začetku določen. Prideljene so jej bile le tiste župnije, iz katerih so dobivali škof in kanoniki svoje dohodke. Vse drugo je še vedno pripadalo oglejski očakovini. Nova škofija je bila le majhen otok v njenih daleč segajočih mejah in patrijarhi so za nekaj časa še obdržali oblast nad velikim delom slovenskih dežel. Lahko razumemo, da je prihajalo iz tega nejasnega stališča mnogo nasprotij med očakovi-no in ljubljansko škofijo. Največ težav je nosil v tem oziru škof Žiga Lamberg.
Kljub svojemu plemstvu je bil Žiga vdan kmetskemu ljudstvu. Vedno se je kazal prijatelja kmetom.
Naporno delo. združeno z mnogim trpljenjem, je končno uklonilo prvega ljubljanskega nad pastirja. Začel je pešati. Vsak trud ga je izmučil in odpovedale so mu tudi noge. Težko je nosil svojih 78 let. Leči je moral v postelj, iz katere ni več vstal. Poln zaslug je odšel po večno plačilo v najlepšem spomladnem času 18. junija 1488. Iz zvonika sv. Nikolaja v Ljubljani in iz zvonikov vse ško-
fije je klicala bronovina: „Mortum plango". (Obžalujem mrtvega). V preprosti hiši, kakršna je bila takratna škofijska palača, je ležal slavni mrtvec, ki je tolikokrat hodil po porušenih in po-žganih vaseh, dobrote deleč zatiranemu ljudstvu. V spremstvu cerkvenih in svetnih veljakov ter so-sorodnikov z Gutenberga in Kanina so nesli po-grebci pokojnikovo truplo v škofijsko cerkev. V nJeJ Je bilo zbranega nenavadno \*eliko kmetske-ga ljudstva. Po opravljenih molitvah in po poslovilnem govoru, ki ga je imel prost Peter Knaver, so položili krsto v kripto, pred velikim oltrajem. Tukaj je poročala skromna kamenita plošča, kdo počiva pod altarjem. Leta 1678. — torej po 190 letih — so odprli rakev, prenesli Zigove ostanke v grad Kamen pri Begunjah in jih položili v družinsko grobišče grajske kapele sv. Valentina. Kranjski zgodovinopisec Valvazor, navzoč pri tem opravilu, poroča, da je bilo telo čudovito dobro ohranjeno. Ker je zdaj grad Kamen v razvalinah, počiva Lambergovo truplo pod grobljami. Slovenci bi se pokojniku lahko oddolžili na ta način, da bi njegove koščice izkopali in na lepšem kraju shranili do vstajenja mrtvih. Ne smemo namreč pozabiti, da je Žiga umrl kot mož, ki so ga njegovi sodobniki smatrali za svetnika. Njegov grob bi se lahko našel, ker je na rakvi kovinasta plošča s škofovim imenom.
Posebej naj bi se naše kmetsko ljudstvo seznanilo s škofom Lambergom. Kako malo jih je, ki bi kaj vedeli o njem! Saj je večini popolnoma neznan, čeprav je kranjski rojak in junak svojega časa. Videli smo, koliko so morali naši pradedji trpeti zaradi silovitih turških napadov. Žiga Lamberg je doživel vse te napade ter slovenskemu o-ratarju dajal pogum, da je vztrajal do konca.
.yit 1
Zakaj se je tako u$trašil?\\^
Ker tako umazane vode pri perilu le ni videt nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo za* j mazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj j pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog< ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno moč, do izvleče iz perila vso nesnago. Čim čistejše je perilo oprano, tem temnejša je voda.
°v°TERPENTIN0V0 mi0
gostilnic. Morda ni v kakem oziru dobro, ako so belgrajski časopisi, še ni dolgo pisali takole: Med tem ko je radi gospodarske krize trgovina po drugih predelih naše široke domovine nazadovala in jako zaostala, v Kranju neovirano cvete in raste, ako izvzamemo lesno prav v zadnjem času. Kranjčani te tajne, ki je v bistvu vredna vsega zavidanja, morda ne bodo priznali ne bratu ne tujcu. Tako je mišljenje prestolnice, in objektivno bo najbrže precej držalo. Kdor je posebno zadnje leto zrl v »bogastvo" bede po Beli ali Slov. Krajini, po Hercegovini, Dalmatinski Zagori in Zeti, bo v gorenjski metropoli gledal, taka kot je danes, nekak Eldorado. Poljedelstvo daje kruha vsakemu. A buržuju daje široko blagostanje samo industrija. Kranjčani so delavni ljudje, podjetni so, resnice ne tajimo. Ali brez številnih strojev, ki drdrajo pod varstvom orjaških dimnikov, bi v današnjih dneh vsesplošne stiske životarili na svojih vratih, oprostite, tudi mnogi tukajšnji trgovci in gostilničarji. Tudi v Trbovljah puhajo dimniki, pod zemljo se vijo črni rovi, a radi pičlega zaslužka nobeden nič nima, ne konsument ne producent. Rudarji vzprav iz tega razloga ne morejo imeti svojih domov. Še manj polj po bregovih, ki so skopi z rodovitno zemljo. Ni krave, ne žita. Velike družine imajo samo moške roke, katerim pa je nekaj let delo dovoljeno samo na par dni v tednu. Kapital pa, in to je največje zlo, pada v težke blagajne tujin gospodov, odkoder se v žepe izsesanih rudarjev nikdar več ne vrne. Kranj pa jje speljal denarno cirkulacijo k sebi nazaj, v glavnem kroži na istem geografskem predelu. Kmetsko in delavsko „srebro" potuje v mesto, k domačim ljudem.
II.
Vse kranjsko blagostanje in lepota zbrana v nekdaj malem in čisto podeželskem mestecu, vse to se je danes razvilo pravzaprav v mesto. Danes daje
vtis pravega mesta, četudi je s svojim teritorijem pred par leti oficielno reducirano na vaško občino. Za napredne očete »gorenjske metropole" na vsak način zelo laskava realnost! Vendar ima srečni Kranj na sebi veliko umazano pego. Pač zato, ker ima vsaka stvar na sebi razen dobre strani tudi slabo. Tovarne so rodile nov doslej pravzaprav neznan delavski stan, če izvzamemo Polaka. Istočasno pa so brisale s površja obrtnika, ki je danes skoro odveč. Rojstvo enega stanu je izvalo umiranje drugega, oba pa vodi v proletarizacijo. Obrtnik je zlasti v nekoliko strokah obubožal. Iz samostojnega mojstra se je moral prevreči v industrijskega delavca, ki je v kranjski tekstiliji zelo podoben garajočemu sužnju. Le redki so morda bili počaščeni z višjo stopnjo, ki nosi gospodujoči naslov tovarniškega mojstra. Ostali, ki so zadržali svojo samostojno obrt, se ne morejo pohvaliti z velikim procvitom.
Srečo z obrtniki pa dele delavci, ki jih je danes v fabrikah mnogo več, kot je bilo pred vojno vseh kranjskih meščanov. Pravno ne spadajo v okrilje te „vaške občine", a vendar dajejo mestu povsem novo obličje. Ne s tem, ker dnevno peš in na biciklu romajo v Kranj — po nekaj dinarjev. Če tudi imajo škandalozno nizke plače, mislimo na tekstilijo z lepim uspehom, dober del svojega »srebra" vendar morejo privoščiti in žrtvovati kranjskem gospodu. In v tem leži povdarek tekstilnega delavstva za nas. Prav je, ako ga pomaga vzdrževati. Delavec in sploh mali človek je vedno pripravljen k socijalnosti! A težka resničnost je v tem, ker za vse življenske potrebe nima denarnih virov. V času najvišje civilizacije je človek — trpin! In tako je organsko, da se za visoko razvitim kapitalizmom vedno pojavi potreba socialnega udejstvova-nja. In kot smo rekli: Drugemu pomaga, a sebi ne more do skromnega, a vsaj človeka vrednega nivoja. V tem je paradoks, v tem je zlo. — Li
stana trenja, beganja in bojazen, da bi ena skupina ne nadvladala drugo, druga nad tretjo, so ustvarile pri veliki večini navzočih skrajno nerazpoloženje. In potem še tsto, navidez nedolžno vprašanje enega člana skupine akademikov, tako imenovane ..nacionalistične", pri debati o naslovu društva: „Ali ni mogoče komu všeč, da se društvo imenuje jugoslovansko?" Tako vprašanje izdaja dotičnika, da je najbrže še zagledan v polpreteklo dobo naše zgodovine, ko je še tako močno cvetelo pri nas denun-ciantstvo.
Vse to pač kaže, da tako društvo realno ne more obstojati in da tudi pri nas obstoja le največkrat na papirju. Vse to pa tudi kaže, da mi, katoliški akademiki ne potrebujemo takih kompromisov. Mi nismo zato tu, da sklepamo kompromis« in mešetarimo s svojimi načeli kakor prekupčevalci. Odklanjamo take misli in kompromise in sprejmemo boj, ki le izkristalizira posameznike in iztrebi smeti, ki ne spadajo pod naš prapor. Nam ni zato, da bi udobno počivali v senci kompromisov s sladko zavestjo, da smo opravili veliko kulturno poslanstvo, če smo sklenili kak klavern sporazum z nasprotnikom. Tako zavest in tak počitek prepuščamo drugim, mi pa hočemo delati po svojih načelih, po načelih, ki so katoliškemu akademiku sveta.
Vemo, da so tu elementi, sinovi polpretekle dobe, ki bi. radi delali zmedo, še danes med nami. Povemo jim, da se grozovito motijo, njihov čas je že minul. Poznamo one, ki sanjarijo o neki ..skupni fronti", poznamo njihove bratce na univerzi, ki jim je vse nestrankarsko, ki jim je tuja iskrenost in odkritosrčnost. In če ni drugače oblečejo tudi drugo suknjo, pa se vtihotapijo kamorkoli, samo da raztresajo v svet svoja marksistična načela. Spočetka bolj natihoma, čez čas pa veidlno glasneje. Takšni so tam, takšni so pri nas.
Pač se skrivajo za nekimi frazami »služiti narodu", pa mi prav dobro poznamo njihovo službo v narodu. Mi jim povemo, da po naših hrbtih ne bodo plezali kvišku in od tam oz-
nanjali rdeči raj na zemlji. Seveda nam bodo očitali, da smo rušitelji kulture, zagrizeni strankarji in podobno. Naj le! Vajeni smo takih očitkov, vedno nam jih mečejo naprej, vedno ena in ista pesem; jim je pač že v krvi samo to ni nič drugega.
In Ljudska univerza? Ponašali se bodo z njo kot glavnim delom tega društva! Če bo ta univerza zrcalo društva samega, potem bo to samo en velik kaos in nič drugega. Naša slovenska ljudska univerza so prosvetna društva, ki izobražujejo ljudstvo s svojimi predavanji, krožki, igrami in dir. na podlagi katoliških načel. In ta društva so zasidrana v našem narodu s svojo tradicijo in vodijo ljudstvo ter ga dvigajo že desetletja. To je naša ljudska univerza!
Zato odločno povemo, da mi ne potrebujemo takih kompromisnih društev. Vprašali bi samo, komu je bilo potrebno to društvo?
Tisti, naj drugič raje poskusi z ustanovitvijo kakega nogometnega društva. Morda bo tam kaj več sreče. Po naših hrbtih pa naj nihče več ne poskuša plezati kvišku. Ne smešite se dragi tovariši, saj vas poznamo! Veste ta burka nam je znana, saj je stara tisoč let!
Obrtništvo
NASI MIZARJI.
Mizarski odsek ob. združenja je v nedeljo zaključil tečaj, katerega je vodil strok, učitelj g. Ivan Kregar pod okriljem banske uprave. Razveseljiv in obenem pomemben pojav je, da se je udeležilo tega tečaja toliko mojstrov in pomočnikov. Jasno je namreč kolike težave premostuje baš ta stroka. Zato je toliko zanimanje pač umestno. Predavatelju so sledili skozi vsa predavanja z vso pozornostjo vsi navzoči, saj je bila snov res bogata in zanimiva za vsakega mizarja, ki stremi za napredkom in
Komu je potrebno Jug, a. k. društvo
v Kranju
Pred meseci je bilo ustanovljeno Jugoslovansko akademsko kulturno društvo v Kranju-
Na občnem zboru so se združile tri različne skupine iz čudne potrebe po večji družabnosti med akademiki, iz potrebe po ustanovitvi Ljudske univerze in kdo ve še kakšnih potreb. Zanimiva je konstatacija, da danes, ko se bije na univerzi krvavi boj med pristaši materij alstičnih   nazorov   in   med katoliškimi
akademiki, si tu v Kranju »prijateljsko" podajajo roke. Ta kompromis kaže v prvi vrsti vso pretkanost prvih, ki jim služi vedno fraza ..enotna fronta" za geslo in najbrže neka naivnost in nezrelost drugih, ki sklepajo kompromise v  kulturnih društvih.
Dokaz za skrajno neiskrenost in popolno nemogočnost sodelovanja je bilo že isto napeto ozračje na ustanovnem občnem zboru. Nepre-
Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavivijo v Ljubljani pisarna: Kongresni trg 2, Založna klet Celovška c. 81. ima na razpolago dobro in zdravo vino v množinah nad 50 litrov.
I
XXV.
Knezoškof Krištof Rnvbar.
Sam Krištof Ravbar je pri njih. ljubljanski škof je njih vodnik, se bodo zdaj skušali . in  sabljice sukali.
Petnajsto stoletje je šlo proti koncu. Veliko znamenj je kazalo, da bo nastopila nova doba in da gre človeštvo -vsem drugim razmeram naproti. Iznajdba smodnika in tiskarske umetnosti, zamenjava pergamenta s papirjem in vrh tega še odkritje Amerike so bili dogodki, kazoči ljudem čisto nova pota. Smodnik je preobrazil način bojevanja. Viteštvo je polagoma izginjalo s pozorišča ker sulice, šlemi in ščiti niso mogli več varovati bojevnikov pred novm strelivom. Tiskarstvo je odprlo ljudem pot k omiki. Listine, pisane na kozjih in ovčjih kožah, so bile preveč težke, papir je silno polajšal prenašanje knjig in pisem. Odkritje Amerike in drugih delov sveta je dalo prometu novo lice.
Ob tem mejniku med srednjim in novim vekom se je poslovil prvi ljubljanski škof od svoje vladikovine. Naslednik na prestolu sv. Nikolaja mu je postal Krištof Ravbar, rojen leta 1466. iz plemenite kranjske družine vitezov Predjamskih. Za ljubljanskega škofa ga je imenoval cesar Friderik je imel na podlagi ustanovnega pisma to pravico. V Rimu pa niso bili zadovoljni s tem i-menovanjem, ker Ravbar takrat zaradi mladpsti še ni prejel mašniškega posvečenja. Star je bil komaj 22 let. Končno mu je vendar papež Aleksander VI. na cesarjevo prigovarjanje pregledal zahtevano starost. Posvečen je bil za mašnika in
pozneje za škofa. Vlado ljubljanske škofije je prevzel leta 1497., torej še le devet let po smrti škofa Lamberga.
Ravbar je bil razumen in odločen mož. Večkrat čitamo o njem, da je potoval po škofiji in posvečeval cerkve. Tudi ob času, ko se je širila Lutrova vera, je storil svojo dolžnost. Vendar si slavnega imena ni pridobil toliko z višjepastirskim delovanjem, temveč z zuslugami na vojaškem polju in pri državnih poslih. Dvema cesarjema, Mak-similjanu I. in Ferdinandu L, je bil zaupnik v mnogih svetnih opravilih. Enkrat je potoval celo v Moskvo, da je posredoval pri razporu med Rusi in Poljaki. Velik delež je imel Krištof Ravbar v vojski z Benečani (1508—1515). Cesar Maksimiljan ga je postavil za obrambnega varuha v Trstu in za poveljnika enega oddelka avstrijskih vojakov.
Trajno zaslugo si je pridobil Ravbar tudi s tem da je zgradil ^sedanjo škofijsko - palačo v Ljubljani, ker preprosta hiša, v kateri je prebival Žiga Lamberg, ni bila dostojna za škofovo stanovanje. Novi dvorec je sezidal domači stavbenik Avguštin Černe. Kadar so cerkveni posli klicali Ravbarja v Ljubljano, je bival v tem dvorcu. Sicer pa je bilo njegovo najljubše bivališče v Gornjem gradu, kjer je vzdrževal mnogoštevilen dvor (90 oseb).
Cesar Ferdinand je v trajni spomin Ravbar-jevih zaslug podelil Ravbarju in vsem njegovim naslednikom, ljubljanskim škofom, knežji naslov. V listini izdani na Dunaju 26. majnika 1535, pravi cesar:
„Mi Ferdinand I. priznavamo, da je prečasti-ti, ljubi in pobožni ljubljanski škof Krištof našim prednikom posebno, cesarju Maksi mil j anu v be-
nečanski vojski dolgo časa zvesto, neumorno in odkritosrčno služil. Prav tako zvesto je služil tudi nam v raznih poslih in poslanstvih. Zato smo hoteli njemu v plačilo in zaradi njega tudi vsem bodočim ljubljanskim škofom nakloniti našo milost s tem, da smo prostovoljno in po treznem posvetovanju imenovanemu Krištofu in zaradi njegovih zaslug tudi vsakemu bodočemu ljubljanskemu škofu podelili naslov kneza, njegovemu dvorcu v našem mestu Ljubljani pa pravico knežjih gradov."
Spomladi leta 1556. se je Ravbar še mudil v Gornjem gradu, potem pa šel po opravkih na Dunaj, kjer je hudo zbolel. Njegov stric Daniel plemeniti Gallenberg in Franc Kacijanar, ki mu je bil naslednik na ljubljanski škofijski stolici, sta mu stala ob strani pri njegovi smrtni postelji. Umrl je 26. avgusta 1556., star 70 let. Truplo so prepeljali v Gornji grad. Škof Tomaž Hren mu je oskrbel nagrobni pomnik iz belega marmorja. Ako računamo Ravbarjevo višje pastirsko delovanje od leta 1497., ko je bil posvečen za škofa, je vladal ljubljansko škofijo dolgih 40 let.
Z življenjem Krištofa Ravbarja smo se ba-vili zato dalj časa, ker ga prištevamo svojim rojakom— junakom. Nismo namreč še povedali tega, da se je boril škof Ravbar leta 1532. tudi zoper Turke. Branil je Nižjo Avrtrijo protim četam divjih roparjev. V družbi z bavarskim vojvodom Friderikom je 19. septembra ob reki Schwarei popolno premagal Turke, ki jih je vodil Kassim beg. Opisali smo življenje škofa Ravbarja tudi zato, ker sta ga gutenberška viteza Gašper in Krištof Lamberg podpirala v njegovih podjetjih.
STRAN 4
Šola, „Prevola", vodovod in regulačni načrt
rečjo izpopolnitvijo. Jasno je da če ne bomo korakali vzporedno z časom in novimi pridobitvami, da bomo zaostali. Stanovsko najvažnejše je, da budno zasledujemo vse kar nam nudi potrebne pripomočke, da zamoremo svoje izdelke spraviti hitro iz rok, pa kar najbolje izvršene. Čutimo potrebo še *>o takih tečajih, kakor kalkulacijski, strojni in še risarski tečaj, kar upamo, da jih tudi izpeljemo. Da je izpopolnitev strok, izobrazbe neobhodno po-> trebna ni treba posebej povdarjati, zato je dolžnost vseh mojstrov da se zanimajo za vse take prireditve, ker koriste sebi, svojim odjemalcem in splošnemu gospodarskemu stanu.
Dolžni smo zahvalo ravnateljstvu tekst, šole, ki je dalo na razpolago učne prostore, kakor tudi banski upravi, ki je poslala res zmožnega in priljubljenega strok, učitelja. Naša želja je, da v tem nadaljujemo delo za svojo boljšo bodočnost. Bog živi pošteno rokodelstvo!
JNS - obrtniki se organizirajo!
Preteklo nedeljo se je nadeljevala v Narodnem domu tragikomedija kranjskega JNS -orijentiranega obrtništva, ki jo vodi najnovejši zastopnik obrtništva v kranjskem občinskem svetu in davčnem odboru. Ker mu pa manjka zdravega temelja, se ponovni ustanovni občni zbor — že četrtič sklican — ni smel vršiti. Zastopnik oblasti je po kratki konsultaciji sklicateljev in došle opozicije ugotovil, da ni bilo pri sklicanju občnega zbora ugodeno predpisom, ki jih določa zakon, in zato je moral zbor prepovedati.
Ti JNS-obrtniki imajo, kar je dokazala udeležba njihovih pristašev, v Kranju reci in piši 5 pet privržencev. Opozicija pa je bila zopet odlično zastopana, saj je štela 80% vseh udeležencev. JNS- obrtniki naj pa bodo zastopniku oblasti hvaležni, ker jih je s tem, da je zbor prepovedal, rešil ponovne blamaže, kakor tudi skrbi za krunjsko obrtništvo.
Najbolj pa opozicija obžaluje, ker je bila prikrajšana na užitku, ki bi se ji nudil, če bi bil ponovni ustanovni občni zbor počastil s svojo navzočnostjo tudi voditelj vseh JNS- o-brtnikov, ki stoluje na tapeciranih stolčkih v Ljubljani.
Pravi obrtniki pa to komedijo zaključujemo z narodnim izrekom: „Mi pa ostanemo, kakor smo b'li!"
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
V zadnji številki ^Gorenjca" smo povedali svoje mnenje o gradnji šole in nakupu «Prévoie". K zadnji zadevi bi nam bilo še pride-jati, da se je merodajne občinske faktorje o-dločno svarilo pred nakupom tega posestva; čeprav je bilo namenjeno v določene svrhe. Celo tako daleč je šlo, da je oblast poslala v Kranj svojega zastopnika, ki je stavil činitelje radii tega na odgovor, seveda je bilo za to že davno prepozno, ker je bila kupčija že zaključena. Dobrohotni nasveti torej niso prišli samo iz vrst občinske opozicije, temveč nič manj tudi od strani interesirunih oblasti samih. S tem pa seveda še davno ni izrečena o tej zadevi zadnja beseda o odgovornosti za tako postopanje ki kvalificira čut odgovornosti gotovih občinskih gospodarjev. Da se bo o tem nakupu na najrazličnejših mestih še mnogo govorilo, o tem naj bodo oni, ki so prevzeli na sebe to težko odgovornost, popolnoma u ver jeni; tudi se bo za to zahtevalo v slučaju škode solida-ričnega povračila, o tem ne more biti prav nobenega dvoma.
Kmalu bo preteklo leto dni, kar se je nakup izvršil in s tem bo posestvo Din 56.000.— dražje, med tem ko smo uverjeni, da ni donašalo ničesar, in kar je najžalostnejše pri tem, je dejstvo da ni izgleda po kakem kupcu. Tako bo ta posest kmalu stala Din 1,000.000.— in leto za letom več, če ne pride rešilen angel, ki bi z nakupom odvzel kranjski občini te težke
nepotrebne izdatke za obresti.
V tej stvari je najboljši dokaz, kam pripelje občinske finance predsodek in trma ter popolnoma pogrešna gospodarska teorija. Tako se izgubljajo obresti sedaj na „Prevoli" prav take tudi od Din 400.000.— na kopališču in vse to znese malodane letnih Din 80.000.— nepotrebnih izdatkov, za katere nima občina niti najmanjšega povračila. Ni čudno potem, če mora segati po takih davščinah, kakor je trošarina.
Resnici na ljubo bodi povedano, da je bilo svojčas sklenjeno, da oblast, ki bi kupila od kranjske občine „Prevolo" plača ne samo čisto kupnino, temveč tudi takozvane interkalarne obresti; to so one obresti, ki bi se natekle z izposojilom zneska kupnine od dneva ko je občina „Prevolo" kupila, pa do dneva ko bi jo oblast prevzela. Ta sklep pa je postal s tem da ni kupca, popolnoma iluzorna in padejo tedaj vse obresti neplodonosno v breme občine. Radovedni smo le, kaj "oo rekla k sklepom in nakupom nadzorna oblast. Mi si ne moremo misliti hujše kršitve občinskih interesov, kakor je tako trgovanje z občinskim denarjem. Zagotovila nekaterih soodgovornih, da bi se „Prevola" lahko razparcelirala in razprodala za dvakratni nakupni znesek, so prazne pene brez vsake realne podlage. Tako se tolažijo oni gospodarji, ki so se v svojih računih  temeljito  uračunali in  tonejo v po-
sledicah svojih lastnih zmot.
O vodovodu se je pisalo in govorilo že toliko, da bi bilo odveč tu citirati vse mogoče pomisleke in stremljenja, ki so se pojavila tekom zadnjih let radi tega, ker je na prav občuten način pričelo v severnem delu mesta primanjkovati vode celo ob deževnem vremenu. Gotovo je, da je vprašanje z ozirom na soudeležbo različnih občin pri tem vodovodu zelo komplicirano, treba bo pa presekati ta gordij-ski vozel in se z rezervnim vodovodom eman-eipirati ter ga priključiti ali ga položiti k obstoječemu in to čimpreje, kajti dokler ni severni del mesta zadostno obskrbljen z vodo, toliko časa ne more biti govora o gradnji šolskega poslopja, razven seveda če bi šolski ku-ratorij tako salomonsko rešil to vprašanje kakor je to storil OUZD, ki je vsled pomanjkanja vode v severnem delu mesta postavil svojo stavbe naravnost v Savo, ne glede na to da je namenjena zdravstvenim svrham.
Čisto gotovo je da je vodovodno vprašanje veliko važnejše kakor kopališčno in celo važnejše kakor šolsko. Zato mu bo treba posvetiti energično vse sile, seveda zopet samo v okviru finančnih možnosti in skrajne previdnosti z ozirom na provedbo načrtov.
Regulačni načrt mesta Kranja se nahaja tudi že v svoji tretji fazi. Prvi, ki je bil, narejen menda 1. 1912. je bil silno preprost, ter je izgledal kakor mreža v modernih izložbenih oknih. Ta načrt se ni oziral na prav nič, temveč se ga je naredilo enostavno z ravnilom, vsled česar so že sedaj nastale pri različnih gradnjah velike težave, da jih ni bilo mogoče razrešiti. Na podlagi tega načrta so začete, oziroma projektirane že tri različne ceste, ki jih pa novi načrt, ki se izdeluje tudi že tri leta, v velikih primerih ne bo mogel akceptirati, vsled česar bo nastala, čim bo novi načrt gotov, brezdvom-no precejšnja zmeda v posameznih primerih; kar pa je glavno je to, da bodo nove komunikacije sestavljene več ali manj iz dveh načrtov in bodo tedaj tvorile nekako mešanico principov in idej, ki bi se utegnile na terenu smešno izoblikovati.
Tudi pri novem načrtu je nastalo zopet ono nesrečno eksperimentiranje s tem, da je naj-preje lani in predlanskim geometer izvršil svoje delo, potem pa se je prišlo na idejo, da bi morali najpreje inženirji napraviti svoj načrt, potem pa bi šele geometri izvršili svoja merjenja. Torej niti v tem si gospodje inženirji in geometri niso bili na jasnem, kdo naj preje prične s svojim delom. Stari načrt je rodil nebroj najrazličnejših koncesij posameznim stavbnim gospodarjem v obliki različnih reverzov od katerih pa menda danes še niti
Vsak zaveden konsument je član in odjemalec I. delavskega konzumnega društva, ki pritiska s svojo organizacijo cene navzdol In daje poleg tega še 3% popust (dividende).
Pavel Bobnar:
Na Sveti večer
Dolgo zaželeni sveti večer je prišel. Po hribih in dolinah ie ležal sneg, svitel in kristalen, da se je blestela bela gladina ob luninem sijaju in trepetu migla-jočih zvezda kot sinje morje, če pluska-jo nalahno valovi in se poigravajo s prozorno peno. Smrekovi gozdovi so šelesteli in nočne sapice so se dotikale z božajočimi krili vitkih vrhov.
Po hišah so se leskatali lučini žarki po malih pastirc;^, po backih in po novorojenem Jezuščku v štalici med mahom. Nad njimi pa je veličastno plaval angel j, znanec mir ljudem na zemlji.
Po cesti, ki pelje v Zapolje, stopa počasi slabo oblečen možak. Na desni strani mu maha prazen rokav od rame, in nad kolenom se mu pričenja leseno stojalo — znak, da je ubožec brez roke in noge. Dasi po zunanjosti sodeč neznanec še nikakor ni star, vendar mu mrači jo visoko   čelo že mnogobrojne
f;ube in črte, ki mu jih je zarezalo živ-jenje v dolgih letih bridkosti, tuge in prestanega trpljenja.
Kot deček se je napotil v široki svet. V svojem mrtvem smehljaju , v svojem bledem miru je našel sebe in svoj svet, ki ni bil tako lep in čist, kakor je vedno jasen in lep svet kliioče mladosti. Begal je po širni Ameriki, od kanadskega Hudson zaliva tja doli do Ognjene zemlje na najjužnejši točki Južne Amerike ter dalje po vroči Afriki od Egipta tja doli do Natala, da, celo tja daleč v sredo Tihega oceana in v daljno Avstralijo je šel, ker tudi od tam je čul v samotnih nočeh klic tujine . . .
Ko se je vrnil v Evropo, je našel delo v neki tovarni v velikem mestu. V kratkem si je pridobil naklonjenost svojih predstojnikov, dobil večjo plačo, — vse se mu je dobro izšlo, in že si je prihranil precejšnjo vsoto. Toda Bog
je odločil drugače. — Prehuda parna sila je razgnala stroj, pri katerem je bil nameščen z nekim svojim tovarišem. Ta je takoj mrtev obležal, njega pu so odlomki tako močno zadeli, da se je nezavesten zgrudil. Umni zdravniki so se bali tudi za njegovo življenje. Dolgo, dolgo je ležal v strašnih bolečinah v bolnišnici, — ozdravil je sicer, a — zgubil roko in nogo. Tedaj se mu je kakor fc nikoli tako, porajala v duši vizija grenkega domotožja: na krilih spominov so mu plavale misli čez hribe in doline, bela cerkev na gričku ga prijazno pozdravlja, njive zadiše v poletnem klasju, škrjanček zažgoli — vse, vse z razprostrtimi rokami čaka nanj in ga kliče nazaj . . .
In tako se je odpravil na daljno pot v rojstno vas ubog in nepoznan po dvajsetih letih. Vračal se je duševno in telesno izgubljen z edinim hrepenenjem, da še enkrat vidi ljubi domači kraj. Dolga je bila pot, tri države je prevozil črni žel. voz. A ko je izginjal v somraku tretji dan, je vrgel sveženj preko ramen in stopil iz voza.
Takoj, ko se je noga dotaknila rodne zemlje, kot da je vse vzkipelo v njem in zaigralo novo življenje.
„Dvajset let in še več te niso gledale moje osirotele oči, mati! . . . Zdravo, ti polje neizmerno, počivajoče . . . Zdruva, hišica očetova, — zlati sen sreče v moji daljni, nežni lepoti ... od srca te pozdravljam, sveta deviška zemlja!" Kje je bolest? Kje je resnica? Plamen je zopet zasijal v blodnih očeh. „blago-slavljamte, zahvaljena, mati domovina, in ti rodni moj dom, dasiravno me morda sprejemaš zadnjikrat v svoje zavetje . . ."
Enakomerno pospešuje ubogi mož svoje korake. Ze je dospel do prve hiše na vasi. Tu se ustavi. Truden je in se nasloni na zid, da poči je. Dolgo je počival, in ko je privzdignil glavo, mu je zaigrala solza v očesu. Ta ras je bilo njegovo lice mrtvaško bledo, kot lice
starca, ki leži v rakvi, da ga poneso na poslednje človekovo domovanje . . .
Zopet stopi naprej. — Ljudje se vesele v svojih domovih praznikov nad prazniki. Po kočah vse gori in plamti, sveče in ognjišča. Slabotni mož se je ustavil ravno pred rojstno hišo. Gleda! Vsa soba v svetlobi. Oče prižiga svečo božjega miru, mati pred ognjiščem pripravlja kruh, a otroci kleče pred jasl-cami, čudijo se in molijo, čuteč v srcu neko srečo in zadovoljnost, kot se jo čuti le na sv. večer.
Siromak stopi v vežo in odšepa naravnost proti kuhinji.
„Malo vode bi vas prosil," de z milim glasom ter si potegne široki klobuk čez oči.
„Le notri stopite! Kolikor boste želeli!" odgovore mati in se prikažejo iz kuhinje z velikim kosom kruha in lončkom v roki.
Neznanec zastrmi; mati se je prikazala pred njim vsa čista in jasna, kakor jo je videl pred davnimi leti.
„Tu vzemite kruh in malo juhe. Le podrobite si in odpočijte nekoliko", reče dobrosrčna žena in odpre duri v izbo.
„Ne — ni mi več mogoče!" zaihti neznani revež. „Mati! ali me več ne poznate? . . ."
„0 Bog! Andrej, ti? . . vzklikne začudeno prestrašena mati, skodelica ji pade iz rok, nato pa se onesvesti in o-mahne čez hišni prag.
Omamljen od sanj in britkosti gleda ubogi Andrej bledi svetniški   obraz. S trdo in neusmiljeno silo mu je prere-zal srce oster nož nuravnost počez. *   * *
Eno uro pozneje so posedli k javor-vorjevi mizi : oče Mejač, resen in zamišljen, mati tiha in bleda, iz katere je odsevala vsa blagost in čistost, neoskrunjene od grenkih dni, od prečutih noči od skrbi in žalosti, dalje sestra Regina s svojimi malčki, takoj nato njen mož, krepak in zdrav, sin premožnega kme-
ta v 7."Jesju in slednjič Andrej in hlapec Janez. Andrej je pripovedoval o-življen in okrepčan o svojih doživljajih vodil vse misli in srca čez širna morja, na vse štiri strani prostranega sveta — in jih seznanjal z njimi, ki jim domovina ni mogla dati vsakdanjega kruha in so morali iti daleč v tuji svet.
Pripovedoval je tako iskreno in odkritosrčno, da so bili navzoči vsi ginje-ni do solz. In to mu je bilo tisočkratno povračilo za neizmerno trpljenje, oči-ščeno*na večer svojega življneja v dolgi izpovedi.
Ko je končal Andrej svoje žalostno pripovedovanje, so pokleknili vsi pred jaslice. Oče Mejač je molil vse tri dele rožnega venca. In čim dalje so molili, tem večja pobožnost se je selila v njih duše, in večji mir in zadovoljstvo.
Pri fari je zapel zvon, in oglasil so se zvonovi po vsej dolini. Lepo in usmerjeno so peli v sveto noč in nosili v srca trpečih Zemljanov blažena čustva. Slast teh čustev občuti duša, ki je romala v tujini, mrzli in nepoznani in se vrnila po dolgih letih pod domači krov.
Mir sije iz vseh obrazov. Spomnijo se bojev, težkih, morda usodnih za svoje življenje. Danes je vse pozabljerno. *   * *
In nocoj, čitatelji, moji, je sveti večer in nocoj se svečano slavi Božič po vseh naših domovih. Zunaj veje veter od gora, pod nogami škriplje sneg in gozd šumi svojo tisočletno pesem. Kdor zdva-ja, se bo utešil, kdor tuguje, se bo vzra-dostil, ker je mali Jezus, vladar sveta, prinesel mir ljudem na zemljo, ki so v bedi in trpljenju svete in potrpežljive volje . . .
Vi pa pokleknite in prosite, da Vas kdaj ne izvabi v tihih nočeh klic tujine. Ona nima za Vas prijaznega lica, kjer vam je vsak pogled, četudi prijazen, tuj, kjer vam ni nobena duša sorodna.
A glejte, luči pri jaslicah so že prižgane, pohitite k njim in veselite se jih — saj je sveti večer nocoj!--
GORENJEC«
STRAN 5
eden ni intabuliran, kar je za vsak reverz neobhodno potrebno. Če se to ne bo od strani občinske uprave izvršilo, bodo nastale v poznejših dobah pravde, ki bodo drage za eno kakor za drugo stran, in škoda bo brezdvonino največja za občino, ki bo tako prišla ob mar-sikak lep prostor, ki je danes sicer na podlagi nevknjiženega reverza občinska last, pa za-grajen z piankami zasebnega lastnika.
Poleg vseh teh tu obravnavanih vprašanj je seveda še dokaj drugih, ki so manjšega pomena. Uvodoma smo že rekli, da bi bilo smešno misliti, da se more provesti vse naenkrat; s smotrenim delom pa bi občinska večina v teku 2 let lahko izvedla vsaj eno točko tega programa, ko bi si ne bila vtepla v glavo, da mora v Kranju najpreje nastati kopališče, ki bo v l>onos celi državi, ne glede na to, koliko bo stalo in kaka bremena bo povzročilo občini. Ko bi se ti gospodje držali prvotnega sklepa in i/vršili, kakor predpisujejo zakoni, gradnjo za Din 700.000.— bi imeli danes vsaj kopališče in s tem odpravljeno eno zadevo ter bi vedrini in jasnim čelom in z veseljem šli na izvršitev druge nujne zadeve in nikogar bi ne bilo, ki bi ugovarjal provedbi teh načrtov, osobito, če l>i videl, da se varčuje na vse strani z denarjem in da se je postopalo pri oddaji del do skrajnosti objektivno in se je jih oddalo / zavezanimi očmi točno v smislu predpisov. Ker pa ni bilo od vsega početka te skromnosti in obzirnosti in smisla zn štednjo, je moralo priti tako, kakor je prišlo in sicer v velik kvar celokupnega kranjskega meščanstva. Do danes smo porabili okrog Din 400.000.— občinskega denarja   in   napravili   Din  800.000.—   dolga —
zato pa imamo Suhadolnikov travnik že dve let razkopan in Prevolo brez vsakega pomembnejšega donosa. In vendar bi s tem denarjem imeli morda že velik del vodovoda gotov, če ne vsega.
Kdor hoče gospodariti z denarjem, mora predvsem odložiti gesto domišljije in mogočnosti ter lepo skromno, tiho in obzirno stremeti k začrtanemu cilju. Kdor nima teh lastnosti, naj v današnjih časih pusti gospodarstvo v miru, ker sicer 1k» preje ali sleje z njim vred propadel. To velja za zasebno gospodarjenje, toliko bolj pa še za javno, ker je treba dajati jasnih računov pred vsem občinstvom. Kdor v gospodarskih stvareh smatra trezne ugovore za opozicijsko nagajanje, je naivnež. Kdor misli, da je katerikoli malha na svetu neizčrpna, je abotnik, oni pa ki misli, da bo v današnjih težkih časih ribaril in gospodaril na skrivnem in delal po lastni volji z eksperti različne kombinacije, pa je norec. Jasni in čisti predlogi brez. vsakih postranskih namenov, umerjeni načrti, realni finančni računi — pa ne bo nobenih pritožb in nobenih nasprotovanj, pa tudi priznanje zaslug bo potem prišlo sčasoma samo po sebi.
Če so te besede pri enemu ali drugemu povzročile nekoliko razmišljanja in lastnega treznega prevdarka, potem so dosegle svoj namen popolnoma in s tem morda tudi primogle k mirni presoji perečih gospodarskih vprašanj in do te bo moralo preje ali sleje priti, to pa šele tedaj, kadar bo stara gospodarska mentali-leta popolnoma izginila iz naših vrst in s tem odprla pot drugemu srečnejšemu načinu občinskega  gospodarstva,   kakor  je sedanji.
sedam Kramarja, Marušiča, še manj pa in bo tudi po trpljenju strnjeno ostalo,
marksistov. Naše ljudstvo je bilo pred Občani vseh teli treh občin bodo volili
Kalvarijo strnjeno v nepremagljivo vr- ljudi, ki so bili, so in bodo zvesti našim
sto z narodnim votiteljem Dr. Korošcem idejam.
Slovenski možje in fantje
bodo pokazali pravo ljudsko voljo!
Ko je pomladna slana pomorila vse tiste koprive, ki so hotele bohotno rasti na slovenski zemlji, se je oddahnil ves naš tako trpeči narod. Vedeli smo pač. da prihaja v deželo pomlad novega življenja.
Naš mož in naš fant nista mogla več svobodno dihati, povsod sta bila pahnjena v ozadje. Vsemogočna JNS gospoda pa je vpila vse vprek „Ves narod je js nami". Dobro se spominjamo s kako kričečimi članki je kazal ljudsko voljo njihov dnevnik ob času občinskih volitev. „Vse občine so v nacionalnih rokah", to je bil njihov klic. Ne rečemo, saj so bile res občine v rokah „patent-nacionalistov" ali ne po volji ljudstva, nas so samo smatrali   za protidržavne
elemente in rušitelje države. Čas strahovlade je za nami in prvi, prvi glas svobodne volje našega trpečega slovenskega moža in fanta je znan vsej naši državi. V nedeljo 15. dec. so pokazali možje in fantje iz občine Jezica kaj so in kaj mislijo. Ves napor združenih kramarcev, Marušičevcev in marksistov je bil zastonj. Prepričani smo, da bodo isto storile tudi naše tri gorenjske občine, ki bodo imele dne 19. januarja občinske volitve. Občina Lesce, Begunje in Mošnje bodo ta dan stopile slovesno po tolikih letih strahu in trpljenja na plan in bodo pred vso slov. javnostjo položile račun. Ne dvomimo, kajti po tako bridkih izkušnjah zadnjih let vemo, da ne bo nihče nasedal sladkim be-
Tedenske novice
Iz uprave. Bafova reklama je danes prvič v našem lictu. Morda se bodo nekateri čudili in celo zgražali nad tem. Dve leti naš list ni prinašal Bafove reklame. Naši čevljarji in domača čevljarska industrija nam je dajala le malenkostno reklamo. Ko smo pa pred kratkim nudili tovarni Peko v Tržiču svojo reklamo, jo je ista odklonila. Če naša čevljarska industrija ne smatra potrebno, da v našem listu inserira, potem tudi mi nimamo povoda, da bi odklanjali Bafo-vo reklamo.
KRANJ
Proslava Dr. J. E. Kreka. Letos je preteklo "0 let odkar se je rodil slovenskemu narodu njegov veliki sin Dr. J. E. Krek. Le žal se še vse premalo slovenski narod zaveda veličine njegovega duha, s katerim je oplojeval svoje ljudstvo.
Sadovi njegovega dela se poznajo še sedaj in se bodo desetletja in desetleja, predaleč bi prišli če bi hoteli naštevati številna njegova dela, o katerih bo govorila zgodovina.
Da se vsaj malo oddolžimo njemu, veličini, največjemu Slovencu ter delavskemn voditelju, duševnemu očetu krščansko socialnega gibanja pri nas, priredi Jugoslovanska strokovna zveza skupno z Mladinsko in Poselsko zvezo Krekovo proslavo dne 26. decembra.
Naj ne bo med nami nikogar, ki bi ne počastil njegovega spomina.
On, mogočni gromovnik zoper krivice in nasilja, ki so se in se še gode našemu delavstvu, je umrl, a duh njegov živi in bo živel med nami večno. — Slava njegovemu spominu!
Božičnica. Jugoslovanska strokovna zveza priredi skupno z Mladinsko ter Poselsko zvezo božičnieo za brezposelne člane po Dr. J. E. Krekovi proslavi dne 26. decembra. Cenjeno občinstvo naprošamo naj velikodušno prispeva za te delavne, a vsled brezposelnosti stradajoče delavce. Te dni vas bodo obiskali člani naših organizacij z nabiralnimi polaini. Vsem darovalcem se že v naprej zahvaljujemo.    J. S. Z.
Prevola povsod. V soboto 14. t. m. se je vršila   pri   tukajšnjem   sreskem  sodijšču dražba
neke graščine v kranjski okolici. Pred sodiščem so kranjski možje modrovali o vrednosti in zlasti pa o rentabilnosti takih graščin in o izgledih, ki jih ima vršeča se dražba (h kateri ni bilo nobenega kupca). Med razgovorom se je pridružil skupini vodilni kranjski finančnik. Eden izmed mož ga je takoj opozoril na dražbo in ga pozval, naj se je nemudoma vendar udeleži za kranjsko občino, ker bo nakup te graščine gotovo tako donosen, kakor je bil nakup Prevole. Gospod finančnik pa se je nejevoljen odstranil, ne vemo, ali je hitel na občino nasvetovat nakup tudi te graščine, ali je hitel kam drugam.
Podružnica ..Sadjarskega in vrtnarskega društva" ima svoj redni občni zbor na dan Sv. Štefana ob 9. uri v V. razredu osnovne šole. Dnevni red običajen. Vabljeni so vsi prijatelji sadjarstva ni vrtnarstva.
Skupina poselske zveze sporoča svojim članicam, da bo zadnjo nedeljo 29. t. m. popoldne po popoldanski službi božji ob pol 4. nri v Delavskem domu, družinski sestanek z malo tombolo. — Pridite vse!
Starološki kaplan Janez Veider.
Naši kulturni spomeniki
Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve.
Druga dva gotska kipa iz. te dobe stojita tudi na poznejšem oltarju in sicer v ladiji na oltarju nasproti prižnice. Predstavljata sv. Uršulo s knjigo in puščico in sv. Nežo z jagnje-tom in palmo. Plašča obeh svetnic imata lepe poznogotske gube. Imata visok vrat iu značilna široka okrogla obraza. Najzanimivejši sta frizuri obeh svetnic, ki nam čudovito nazorno kažeta, kako so si dekleta v 16. st. pletela lase. Kipa sta zdelana spredaj in zadaj. Zato vidimo spredaj mogočne kite, ki obkrožajo čelo, zadaj pa so vidne majhne kitice in lasna pramenčka, ki kažejo takratno modo. Opomniti je še dolga in široka rokava, ki segata svetnicama prav do tal. Morda je delal vse tri kipe isti mojster. Ti kipi so edino, kar se nam je v Crngrobu obranilo od gotskih oltarjev. Čudno je, da se nam ni ohranila Marijina slika, ki je stala v pozuogotskem oltarju v novem prezbiteriju. Prejšna milostna podoba je bila, kot smo slišali, slikana v apsido in je z njo vred izginila prav v dobi, ko so dozidavali prezbiterij. Kakšna je bila nova Marijina podoba, žal ne vemo.
Puč pa se nam je iz. te dobe še ohranil krasen poznogotski kelih. Posebno zanimivo, je šestdelno stojalo, ki je preprežerto s pozno-gotskim krogovičjem, na vsakem drugem polju pa po ena svetniška doprsna podoba: s\. Ane Samotretje, škofa s knjigo, palico in sekiro, svetnice v zanimivi gotski noši.
Vse figure obdajajo gotski okraski in imajo nad glavo gotski baldahin. Držaj ali vozel ke-liha je že renesansko oblikovan in je močno potlačen. Pod njim je napis: 1II/ES/VS-MA HI/AH. Nad držajem pa: OS/AN/AA/NA,/QR. Nože! -;am ima rombaste okraske in nekaj nerazločnih   znakov.  Tudi   gladka   patena   je Šc
prvotna in ima gravirano božjo roko s par ste-gnjenimi prsti. — Iz te dobe bi bilo še omeniti, da je I. 1522. napravil v Crngrobu neki llaus Zimmerman masno ustanovo (listina v arhivu.) Kod že omenjeno, je kmalu po dozidavi te če^-trte erugrobške cerkve nastopila protestan-tovska doba, ki za Crngrob ni bila ugodna. Saj je celo takratni starološki župnik Ambrož Ha v man bil naklonjen novi veri. Zupnikoval je proti koncu 16. st. Naravno je, da so romanja v Crngrob v tem času opešala. S tem so se skrčili tudi cerkveni dohodki, kar je imelo za povod, da se v tem času ni napravilo pri cerkvi nič novega. Toda že v prvi polovici 17. st. so freisinški škofje s pomočjo ljubljanskega škofa Hrena protestantizem iztrebili iz Loke. Začela se je tako imenovana protireformacija, doba nove verske gorečnosti. Ta verska vnema in veselje vsled zmage katoličaustva nad Lu-trovo zmoto se tudi v crngrobški cerkvi zelo jasno kaže. Neznatni, takorekoč zasilni poznogotski oltarčki iz sred 16. st. so se morali u-makniti veličastnim in razkošnim {zlatim oltarjem, ki so kakor spomeniki zmage Cerkve nad Lutrom. Lahko rečemo, da skoro vsa sedanja cerkvena oprava izvira iz te dobe. L. 1644. so strop prezbiterija poslikali, kot smo že povedali. L. 1648- je bil postavljen stranski oltar sv. Ahacija. 1649. je napravil mojster Tomaž Krek iz Ljubljane orgije, ki so še sedaj ohranjene in so pač naše najstarejše orgije. Zanje je prejel 100 renskih gld. Nahajajo se v prezbiteriju ob južni strani nad zakristijo. Imajo lepo baročno omaro in še dosti dobro pojo. L. 1652. je bil postavljen mogočni veliki oltar, o katerem, kakor tudi o drugih točasnih delih imamo v župnijskem arhivu še ohranjen račun v knjigi cerkvenih računov. Ljubljanski po-dobar Jurij Skorn je dobi' zanj nekaj nad 42 renskih goldinarjev. Kako poceni so takrat delali umetniki. Oglejmo si sedaj to lepo delo. Je največji zlati oltar na Gorenjskem. Sega prav do stropa, torej meri kakih 10 m. K ruši  ga  skoraj   100  figur.  Ob zidani menzi
stojita dva obhodna portala z bogato okrašenimi vrati. Na menzi stoji poznejši tabernakelj. ki je umetaiua sama zase iz. srede 18. st. \ sredi so lesena vratica na v reteuo, ob krajeh klečita na volutah ljubka angelčka, ki rado-dovedno kukata v tabernakelj. Tabernakelj obkrožata še dva velika klečeča keruba z vihra jočimi peruti in bujnimi kodrastimi lasmi, in višje še dva manjša. Nad tabernakljevo hišico se boči krasen dvojnat baldahin. Pod njim stoji majhen lesen baročen kipec Matere božje z Detetom, ki sta oba kronana z ličnimi kovinastimi kronicami. To je sedanja milostna crngrobška Marija. Nad tabernakljem je glavni tron oltarja. 2al, da ni več popolnoma pristen. L. 1880. ga je Gosar nekaj predelal in povečal, da so vanj spravili preveliko sedanjo oltarno sliko Oznanenja, ki je monakovsko delo in jo je daroval sodnik Jožef Lužan, doma iz 2abnice. Preje je bila v oltarju manjša slika, ki jo je 1. 1796. naslikal Leopold Layer in ki visi sedaj na steni ob oltarju. Odprt tron pa predstavlja nazareško hišico z leseno skupino Oznanenja. Skorn se je tu res potrudil, da je napravil tako lepe kipe. Marija, s čudovito lepim obrazom kleči ob klečalniku. Desnico drži na prsih, levico pa je položila na knjigo, ki leži na prtu, s katerim je pokrit kle-čalnik. Obraz je viden v profilu. Bogato puhasta obleka je zlata. Na desni stoji angel v profilu. Desnica kaže gesto govorjenja, v le vici drži lilijo. Ob tej skupini plava na vsaki strani po en angel s svečnikom. V ozadju na vrhu je Bog Oče z. razprostrtimi rokami. V o-blakih so angelci, v sredi med njimi plava ljubeznivo lx)žje Dete, nad njim Sv. Duh. Tron obdajajo krasni štirje stebri, obloženi z orna-menti sadja, listov in angelskih glavic in "5 lepilni kapiteli. Napis nad tronom nam pove, da je ohar priviligiran ob četrtkih, /ato je vsak četrtek tu sv. maša. Tron obdajata med omenjenimi stebri še krasni oltarni krili, katerima je ob krajeh obešen mogočen krilni okrasek z angelsko glavico na vrhu. Sredi med stebroma
je na  vsaki strani plitva niša. V njih stojita velika kipa sv. Petra in Pavla. Nad stranskima nišama  sta spet  dve manjši niši s kipi sv. Janeza Krstnika in Evangelista. Te niši imata proti sredini oltarja ob krajeh lična stebrička, ob krajeh proti steni pa stebriča nadomegtuje-ta dve goli človeški doprsni figuri s prekri-žunimi rokami Prav na kraju sta dve trikotni voluti, na katerih sedita sv. Mihael in Rafael. Med volutami in nišama sta še kipa sv. Andreja in Egidija. Vmes je vse polno bogatih ornamen-tov, močno izrezljanih gred in podobno. Nad glavnim tronom je lepo zavit ornament z angelci, nad njim pa drugi vrhnji tron ali atika z izredno ljubkimi jaslicami, ki so najstarejše izrezljane loške jaslice. Dete leži v košarici, čepeč angelček  mu podpira glavico. Za njim še drugi angel moli. V ozadju na levi dva pastirčka:  eden  se odkriva,  drugi  daruje ovco. Prav na kraju majhen pastirček z visokim klobukom.  V  sredi  sta  živinici.  Na desni kleči božja Mati, za njo stoji Jožef s turbanom na glavi. Pri kraju pritlikav pastir v baročni noši. Na oblakih GJorija. Jaslice obdajajo spet človeške figure, mesto stebričev,    nato stebriči, angelci in ornamenti. V sredi se oltar še dviguje in končuje s skupino sv. Trojice, ki krona Marijo. Omeniti je še šest krasnih lesenih baročnih svečnikov na velikem oltarju. Iz 2. pol. 17. stol. sta tudi sijajni komi klopi na vsaki strani  oltarja. Njihov  pult obstoja  iz vokvir-jenih  pravokotnikov,  ki so ločeni  med seboj po stebrom podobnih   ornamentih. Pravokotni-ki so ornamentalno vloženi in sicer tako. da je   v  lenem   pravokotniku   ptodlaga  t nima in v loški svetli, v  sledečem pa podlag« svetla in vloški  temni.  Visoko naslonjalo ima pet pravokotnikov, le da so ti zgoraj polkrožno pri-te/ani. Vloženi so podobno kot oni na pultu, le da so tu mesto ornamentov dvoglavi orli, prvi bel   na  temnem ozadju,   naslednji  temen na belem ozadju. Tudi ti pravokotniki so ločeni med seboj po stebru astih ornamentih. ki imajo kapitelov   angelske glavice.
priredi na Štefan dan domačo veselico s plesom v veliki dvorani. Začetek ob 8. uri zv.
Za božične praznike in novo leto sem znižal cene vina čez ulico od 2 dolenjski cviček in ljutomerska bela vina,
4 Din. Pri večjem odjemu tudi več. Toči se pristni opolo, Priporočata se Franc in Francka LIEBER
STRAN" 6 ^
»GORENJEC«
Matineja. V, nedeljo "dtoVlS.1 deceínb'r'a 1935. je priredil Meddruštveni oeibor matinejo na-roono-obrambnega značaja. Ze dcjsfo, da je prireditev organizirat meddruštveni odbor kazé, da je ona bila splošnega značaja, nrirejenu s sodelovanjem in v imenu različnih društev. In res je bjl spored te prireditve zelo pester. O-tvoritvenp in pozdravno besedo je ynel gospod ravnatelj tukajšnje gimnazije" dr. Simon t/o.ar, takoj za njim je možki zbor našega društvu zapel istarsko himno »Predobri Bože", nato pa je predaval tov. dr. Branko Verčon o manjšinskem vprašanju v mednarodni politiki zlasti z ozirom na sedanje prilike. Način njegovega prednašanja in pa zamisel predavanja samega je bila tako srečno izbrana, da si je predlavatelj na mah pridobil simpatije polne dvorane, ki je z vestno pozornostjo sledila njegovim jasnim izvajanjem in gotovo v poznavanju manjšinskega vprašanju mnogo pridobila. Le škoda, da je bil tov. predavatelju dan tako kratek čas na razpolago in da svoje zmisli ni mogel niti popolnoma razviti, kaj šele. da bi jo bil razložil.
Takoj za njim je nastopil možki zbor Prosvetnega društva v Kranju in pod vodstvom g. Cimermana zapel dvoje narodnih pesmi in sicer ..Pisemce" v priredbi Fr. Marolta in „Je pa davi" v priredbi E. Adamiča. Med drugo pesmijo je postalo g. pevovodji naenkrat slabo in moral je zapustiti oder. Pa so pevci s popolno disciplino in točnostjo kar sami odpeli že začeto pesem do konca, da jih je vsa dvorana nagradila z dolgotrajnim ploskanjem.
Nato pa sta rojaka gdč. Igličeva in g. Janovv-skv i/. Ljubljane zapela tri solospeve. Gdčna Igliíeva, ki je ze p'reje obljubila in stavila na program arijo iz opere Manon, je dodala še Zajcevo kompozicijo Angeoska suza. G. Jamov* -sky je zapel Valentinovo pesem iz opere Faust.
Za solisti je mešani /bor Sokolskega' društva v Karanju zapel' dve koroški narodni iri sicer „Gor čez izaro" in „Pojdani v ruté". Prijetno noto je Sokoiski /bor prinesel v celotno prireditev, ker je bil edini mešani zbor, ki je nastopil.
Možki zbor našega društva „Sloga" je za tem izvajal prvič kompozicijo tov. učitelja 1'rana Lasiča iz Kranja „Pesem emigrantov" na besedilo tov. Alberta Široka.
Za zaključek pa so vsi trije možki zbori združeno odpeli „Buči morje Adrijansko".
Emigranti, udruženi v društvu ..Sloga" čutimo dolžnost, da se javno zahvalimo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je táko lepo izpadla ta prireditev, posvečena tisti zemlji in tistim ljudem, ki smo jih morali zapustiti. Prireditev je gotovo doprinesla naši stvari nov uspeh. Zlasti se moramo zahvaliti g. dr. ^fmo' nu Dolarju, ki je bil početnik zamisli in že o-menjenim društvom, ki so raidlevolje sodelovala, Narodni čitalnici za odstopljeno dvorano, kakor tudi občinstvu ki je s svojo polnošte-vilno udeležbo pomen same prireditve še bolj povzdignilo. — Upamo, da nas bo čas vedno našel enako složne, kadar bo stavljeno pred
nas vprašanje naše bodočnosti. -Sloga"
■ Uii>if» ... ..i . .. ..... -
Prihodnjo predavanje na Ljudski univerzi se vrši y pondeljek dne 30. 12. ob 8. uri zvečer v gimnazijski telovadnici. Predaval bo bivši minister, univerzitetni prof. g. Dr. Gosar.
Poroka. V tukajšnji župni cerkvi sta se poročila g. Milan Merkalj, bivši sreski komisar z gdč. Valenčič, hčerko ravnatelja Mestne hranilnice v Kranju. G. Merkalj je na novem službenem mestu v Sinju v Dalmaciji.
Invalidska božičniča. V nedeljo 15. t. m. se je zbralo v prostorih pri „JanaČu" veliko število vojnih invalidov in vojnih sirot. Z bolestjo v srcu je človek gledal te trpine, ki so sebe žrtvovali za našo lepo domovino. Danes so oni pohabljeni, sirote so brez onih, ki bi jim morali sedaj nuditi življensko oporo. Kranjski invalidni odbor je že dolgo delal na tem, da vse te sirote obdari za praznik miru in veselja. S pomočjo kranjskih trgovcev in ostalega občinstva se je ta akcija posrečila. Okrog 60 sirot je bilo s prav lepimi darili obdarovanih. Prepričani smo, da ta akcija ne bo zaspala, ampak se bb z leta v leto pomnoževala. Invalidi kakor tudi vdove in sirote se starajo in potrebujejo vedno večje pomoči. Da bo pa to res živelo in napredovalo nam jamči agilni kranjski invalidski odbor.
STRA2IŠCE
Igre. Tukajšne Prosvetno društvo bo \ prostorih Šmartinskega doma priredilo na dan sv. Štefana, to je 26. dec. ob 3. uri pop. narodno igro „Cmu žena". — Na dan 29. dec. ob 3. uri pop. igro ..Dom". — Na dan 31. dec. ob 7. uri zv. veseloigro ^Napoleonov samovar". - Na dan 6. jan. leta 1936. ob 3. uri pop. igro „Trije kralji". Na dan 31. dec. od 7. ure dalje se bo vršilo silvestrovanje pri pogrnjenih mizah. Vsi vljudno vabljeni! Odbor.
AKÓFJA LOKA
V mestni ubožniri, kjer imajo svoje bivališč* v občino pristojni revni in onemogli, nekaj ni v redu. Občinski ubožni odsek, ki s pomočjo č. šolskih sester vodi oskrbo je pretekli teden sam stvar raziskoval in obljubil, da vso zadeva uredi. V dobro te hiše prosimo, da se dela resno na ureditvi, ker želimo, da je ta hiša. res hiša miru, reda in molitve, ne pa tako zanemarjen kraj, kot je bil predno so jo čla-
nice Dobrodelnosti pod" v'6¡fitvW*A f! g*. TrcWí*'
osnažile in' ureJne.
HRASTJE
Igra. Prosvetno društvo v Hrastju priredi v nedeljo 22. t m." igro — MeŠkfiv mlstefij v 4. dejanjih — ..Henrik gobavi vitez". Igra je zelo primarna ih božični čas,' zato vljudno" vabljeni.
£t\tít prTKRfoíVjU
Jubilej. Te dni je praznoval sedemdeset letnico življenja nam vsem znani gostilničar g. Franc SušterŠič. Vsi prijatelji ifr ztfanei rti'« želimo, dé" bi' v jeseni svojega' življenja' živeT v zadovoljstvu in sreči.
VELESOVO
Kar smo dolgo s strahom pričakovali, to se
veliko naglico bliža. Zapustili nas bodo naS dobri nenadomestljivi g. župnik. Dolgo vrsto let so nam kazali prava peta in steze gori k večnim ciljem. ičdo bi jim ne privoščil po težkem delu počitek, zadostno plačilo pa more dé t i le Bogi
Nevarno obolel je naš dolgoletni cerkven i k' in organist g. Anton čebul j, dal Bog da skoro ozdravi!
Stanovanjska kriza se je kar naenkrat pri
nas pojavila za naše šolsko osobje; na vse viže se grunta, kje bi se dobilo primerno stanovanje; padel je menda celo predlog, naj se zgradi novo poslopje. — stanovanjsko ali Šolsko — še ni jasno. Jasno pa še tudi ni, kje bi se dobil zato denar! Javno mnenje je, da ako stanovanja v vasi res ni, naj se pa poskusi dobiti tam, kjer je svojčas stanovala nepozabna gospodična Fistrova. pa bo stanovanjska kri/.H pravično rešena.
CERKLJE
Slovo. Težko nam je ui.o pri srcu, ko smo doznali, da se je poslovil od nas g. Ivan Petrič. Dolgih 7 let je bil zaposlen kot Šofer in sprevodnik pri avtobusnem podjetju O. Žužka iz Ljubljane na progi Ljubljana—Vodice—Cerklje -Kranj. Vso to dolgo dobo je btl g. Petrič v svoji službi iiad vse vesten, pošten in do skrajnosti potrpežljiv napram vsakomur. Zaraditega ni čudno, da si je s stem vzornim obnašanjem pridobil srca ne samo vseh Cerkljanov, ampak vseh ljudi — na celi progi — s katerimi je le imel opravka. Prav tako težko ga bo pogrešal njegov tov. šofer g. Zakrajšek, s katerim sta se zares dobro razumela. G. Ivanu se za njegovo naklonjenost in potrpežljivost najlepše zahvaljujemo in mu želimo, da bi imel na novem službenem mestu, v svojem rojstnem kraju, čim največ uspeha.
JRZ. Odkar je bila pri nas ustanovljena krajevna organizacija JRZ. raste zanimanje zanjo dan za dnem. Zakaj pa tudi ne? Saj mora vsak uvideti, da, čeprav počasi pa vendarle prihaja spet v deželo — svoboda, pravica in tako teptana zakonitost.
Za praznik Sv. Treh kraljev nam pripravljajo naši igralci lepo igro. Bomo videli, kakšna bo!
G. Osertér Stanko, brivec v Cerkljah je ot-voril v Komendi zraven gostilne gosp. Mejača novo brivnico. Vsem obiskovalcem jo prav toplo priporočamo!
SELCA
Prelepo predavanje o letošnjem evharisti-čnem kongresu v Ljubljani, se je tudi pri nas vršilo v nedeljo, dne 15. i. m. zjutraj in popoldne. Dvorana Krekovega doma jé bila posebno popoldne polna občinstva, ki je z zanimanjem sledilo predavatelju iz Ljubljane, in občudovalo krasne skioptične slike.
Mala Breda. Kat. prosvetno društvo v Selcih priredi na. pražiiik sv. Štefana. Lavtižarjevo opereto: Mlada Breda. 2e večkrat je bila pri nas igrana, vselej z uspehom in upamo, da boste tudi letos zadovoljni z njo. PriČetek ob 3. uri popoldne, če boste točno prišli.
Krekova proslava. V nedeljo 29. decembra ob stem času v Krekovem domu proslava 70 letnice Krekovega rojstva. Vprizorili bomo Krekovo igro „Turški križ". Govori banski inšpektor g. l,van Dolenc, naš najboljši poznavalec dr. J. E. Kreka. Sodeluje društveni pevski zbor. Pridite,, da dostojno počastimo spomin našega velikega Kreka!
TR2IC
Okrajna obrtna zveza za Tržič in okolico, H
je bila svoj čas razpnšč.ena se zopet ustanavlja. Pravila ima že potrjena in se bo \ kratkem \rši! občni zbor. Kakor je že pred razpustom, tako bo tudi v bodoče delovala le v korist ie napred "k našega obrtnika. Obrtnikove težnje bo vedno prav tolmačila pred oblastjo in javnostjo, vsled česar priporočamo vsem obrtnikom, da pristopijo v čim večjem številu. Občni zbor se bo vršil po božičnih praznikih, kar se bo pravočasno objavilo v časopisih.
Umrla je Kajbič Meta. stara 4fi let. Bilu je tudi članica Prosvetnega društva sv. Jožefa, katero jo je spremilo k večnemu počitku. Nuj počiva v miru.
Mrtvo Pregelj Frančiške je našel mož /večer okrog II. ure 16. t. m., ko je prišel domov. Začuden jo prime za roko, pa že ni bilo več življenja v njej. Stara je bila šele 40 let iti zapušča moža samega, kateremu izrekamo iskreno sožalje. Njeni duši pa naj sveti nebeška luč.
Ali imaš plačano
naročnino ?
vfi^^.............Í
Vesele božične praznike ift  srečno  Novo leto
želi' vsem svojim cenj. odjemalcem ter se obenem priporoča za nadaljni nakup raznih nogavic, rokavic, naramnic samovez-nfc, šalov,; dežnikov, kovčekov, aktovk, nahrbtnikov, moškega daniskega perila; trikotaže, volne, jopic, torbic in raznega galanterijskega blaga NAJCENEJŠE v trgovini
•É
. KANDUČ, nasl.
§ S# BRINOVEC, KRANJ
SUHA
Naša knjižnica' ..Belcn*' se" prav lepo razvija. Ima okrog 1000 knjig in so knjige za malenkostno članarino vsakemu na razpolago. Odprta je vsakb nedeljo od 12. do 2. ure popoldne.
Člani knjižnice bodo vprizorili na Sv. Ste-lana ob pol 4. uri popoldne veseloigro „Ob-einski tepček". — Kdor si želi poštene zabave naj ne zamudi te prilike.
Številke
ki posebno zanimajo kranjske meščane!
Din 1,600.000 Din 200.000 Din 100.000 Din 80.000 Din 39.000
Kaj te pomenijo? Vse posegajo ali bi mogle posegati v žepe kranjskih
davkoplačevalcev!
m H L I OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Slike za legitimacije, 4 komade samo Din 25.— pri
fotografu JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik.)
Knjižico Mestne hranilnice \ znesku 4000 Din prodam. Pismene ponudbe na upravo pod „Mestnu".
Priporočam  svojo zalogo  vseh vrst dežnikov.
Sprejemajo   se  popravila   in   preobleke. Izvršujem jih točno in solidno
Jenko Alojzij
dežnikar
KRANJ (poleg trgovine A. Jazbec)
Stanovanje z dvema sobama se išče. Naslov v upravi.
Vajenca za krojaško obrt iščem. Slabe Ludvik. Kranj.
Zgubil se je pes volčjak, sliši na ime ..Sultan' od Gorenje Save do Besnice. Kdor ve zanj naj se javi v upravi lista.
Oddam stanovanje, soba in kuhinja, voda in elektrika v hiši, s 1. jan.  1936. Struževo 29.
Proda se hiša v Kranju na prometnem kraju, primerna za vsako obrt. Poleg se proda dobro vpeljana brivnica. Naslov  v upravi.
Prodam nove sanl-kočijo. Naslov v Upravi.
II.—ki. ..........................................t ..........1 ■■■..........■■■
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem cenjenim odjemalcem
GORjANC FRANC - KRANJ
VELETROOVEC
Žamet (baržun) naglavne rute
Reklamna cena kom. samo D. 66*-
Oglejte si veliko izbiro, preko 200 komadov v naši trgovini
IVAN SflVNIK - KRANJ
mmm
»GORENJEC«
ijOŠKO ŠPENKoj
trgovina pletenin — KRANJ
želi vsem cen j. odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO t LETO ter jim sporoča, da je ZNIŽAL \ cene vsem izdelkom, kar boste vsi z veseljem vzeli na znanje. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE. To znižanje bo trajalo SAMO DO i. FEBR. 1936.
^ STRAN
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem naročnikom in odjemalcem
). KNIFIC
tovarna žime — S T R A Ž I S Č E pr. Kr.
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem in obiskovalcem
Mohor - Jäger
SLAŠČIČARNA KAVARNA
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO   želi vsem odjemalcem
JANKO RANT
ŠPEC. TRGOVINA
KRANJ
Svojim mnogoštevilnim odjemalcem želi zadovoljne praznike in  srečno novo leto za
BATA
JugosJov, tovarne gumija in obutve d. d. prodajalna Kranj
Lojze Gogala, poslovodja
Tvrdka
Logar &Kalan
llnasl. Srečko Vidmar, Kranj
\\ želi vsem svojim odjemalcem prav vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter srečno NOVO LETO.
Obenem Vam zagotavljamo, da bodemo tudi v bodoče postregli z najboljšim bligom in najnižjimi cenami.
Priporočamo se!
} VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi
Franc Šink
slaščičarna — KRANJ
Vsem cenjenim  odjemalcem iz mesta in okolice želim VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
Ivan Bitenc
ključavničar in trg. s kolesi, delavnica Gasilski   trg,   trgovina Vidovdaiiska poleg gimnazije
Najlepšo in najcenejšo fotografijo in povečavo Vam naredi
JUG, fotograf, Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik) Pride vsak čas slikat na dom brez po-viška cene.
Jernej Jeršin
mesar in prekajevalec
pri Matičku
I1 nudi za božične praznike cenj. občinstvu samo izbrano osnažcno PERUTNINO vseh vrst, mrežno pečenko, divje zajce, teletino, sveže svinjsko in goveje meso itd. — vse po konkurenčni ceni.
Vsem svojim odjemalcem želim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO želi naročnikom in odjemalcem
VIKTOR TONEJC
tapetnik —KRANJ
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO   želi vsem
VINKO OSELJI
pečar     KRANJ,  Kokr. pr.
Prav vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno blagoslovljeno NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem
Albin Jazbec
konfekcijska trgovina
v Kranju
VESEL BOŽIČ in SREČO V NOVEM LETU želi
Kovina
železnina — KRANJ
VESEL BOŽIČ   IN   SREČNO NOVO LETO želi vsem
gostilna Joštar Kranj
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO   želi vsem svojim odjemalcem
M. Bučar
pekarija — KRANJ
Srečen Božič
vsem cenjenim naročnikom in prijateljem želi
Anton Kos
strojno mizarstvo
Klanec — Kranj ji
Hotel Jelen
(hotelir Wand Rud.)
želi svojim gostom in znancem VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
VESELE   BOŽIČNE   PRAZNIKE   in J SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim naročnikom in odjemalcem ter se priporoča še za nadalje
| Gostilna pri Zorcu
Antonija Kumer
želi svojim gostom in znancem VESELE   BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO!
'i
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO   želi vsem svojim odjemalcem
IVAN REKAR
Špecerij. trgovina — KRANJ
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO želim vsem
cenj odjemalcem. Priporočam se  za nadaljni  obisk in naklonjenost. Na zalogi imam vsakovrstne čevlje, perilo itd. Se priporoča
Kristančič Ana Kranj
(poleg župne cerkve)
Andrej
Č r n i I e c f
čevljar -KRANJ Kokriško predmestje 40
Za nabavo špecerijskih potrebščin se poslu7\te le nove trgovine poleg pekarne Bnčar.
Nova trgovina - novo blago!
Vsem cenj. odjemalcem srečen in vesel BOŽIČ kakor NOVO LETO 1936 želi
Vreček Anton I
trgovina z mešanim blagom KRANJ, Tavčarjeva ulica
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO   želi vsem gostom in obiskovalcem
Franc Brulc
gostilničar — KRANJ
STRAN 8
»GORENJEC«
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE kakor tudi  prav  srečno NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem, in se priporoča slaščičarna
Peter Faletič
KRANJ, Jenkova ulica št 6.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem iu naročnikom
MAKS BERNARD
tapetnik - KRANJ
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO
vošči vsem svojim obiskovalcem
gostilna Lukež
KRANJ,  Mestni trg Ob praznikih se bodo točila pristna dolenjska in ljutomerska vina — čez ulico ceneje!
VESELE   BOŽIČNE   PRAZNIKE FN SREČNO NOVO LETO želi
Lekarna M. Rauh
KRANJ — Mestni trg
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in	
SREČNO NOVO	LETO   želi vsem
Rakove	Rudolf
trg. z usnjem	-KRANJ
Podružnica	- DUPLJE
BLAGOSLOVLJENE I PRAZNIKE IN SREČNO  NOVO  LETO   želim vsem cenj. odjemalcem in naročnikom
SMOLEJ ALOJZIJ
klepar — KRANJ
Vrtnarstvo
SUŠN1K FRANC
želi vsem cenj. odjemalcem * VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO. Priporočam se nadaljno naklonjenost.
BLAGOSLOVLJENE   PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi
ANZELC IVAN
ščetar —KRANJ Priporočam se tudi v bodoče za cenj. obisk.
Blagoslovljene praznike in srečno Noto leto želiva vsem cenj. gostom
Ivanka in Nace Kokalj
gostilna pri Matičku, Kranj
Za praznike bom točil najbo jša I vina?
Vsem   cenjenim   odjemalcem želim VESELE  PRAZNIKE   IN SREČNO NOVO LETO
Miha Osterman
prekajevalstvo — KRANJ
BLAGOSLOVLJENE   PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj. f odjemalcem
KOKALJ JANKO
mesar - ZALOG-GOLNIK
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE želi
Mlekarska zadruga v Predosljih
Priporoča se za nadaljno naklonjenost.
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO   NOVO   LETO   želi vsem cenj. odjemalcem in gostom
MURNIK ANDREJ
pos., gostilničar in lesni trgovec CERKLJE  pri KRANJU
POGAČNIK JANKO
trgovec z meš. blagom   — KRANJ želi   vsem   VESELE   PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ter se priporoča za nadaljni cenj. obisk.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
Hotel Stara pošta, restavracija in kavarna
želi vsem cenjenim gostom in prijateljem ter se priporočata
FRANC in FRANCKA LIEBER
Vesele praznike in srečno novo  lete želi vsem cenjenim gostom
gostilna
„Pri Cilki", Kranj
Za praznike se bodo točila pristna ljutomerska in dolenjska vina čez ulico cenejše.
VESEL   BOŽIČ   in   SREČNO NOVO LETO želi
IVAN ČAMERNIK
ključavničar — CERKLJE pri KRANJU
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO
želim vsem čitateljem, sorodnikom, prijateljem in znancem
Lovro Benedičič
trgovec — Ževlje
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim
prijateljem
ZABRET IN SINOVA
OPEKARNA, BOBOVK pri KRANJU
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE
kakor tudi srečno in veselo NOVO LETO želi
vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem, ter se priporoča
Andrej Ribič
čevljarstvo (Strogo solidno — ročno delo!)
Franc Sleme
trgovec   in   i/del« vatel j dvozarezne cementne strešne opeke
Zgornji Brnik 35
'i želi    svojim    cenjenim    odjemalcem j»
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE i BLAGOSLOVLJENO   NOVO LETO
■
Vesele božične praznike
in srečno novo leto
želi vsem svojim odjemalcem
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju
Svojim obiskovalcem vošči VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
OSENAR STANKO
brivec - CERKLJE pri KRANJU
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno
NOVO LETO želita svojim cenj. odjemalcem brata
Franc in Alojzij Perčič j
stavbeno in pohištveno mizarstvo RUPA PRI KRANJU
VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem
RADANOVIČ ANDREJ
trgovec — CERKLJE PRI KRANJU
gp^g l*tert» ESS SB
Vsem  našim  cenjenim  odiemalkam  in  odjemalcem želimo
vesele božične praznike in srečno Novo leto
in se za nadaljno naklonjenost priporočamo
Andrej Ogrizek
prva   kranjska pletilnica
iUinka Ogrizek
trgovina galanterije, modnih pletenin, ročnih del.
Vedno v veliki izbiri na zalogi:
Priznano lepe pletenine lastnega izdelka za dom, za šport po najnovejših krojih, tudi po meri — Galanterija, damsko perilo, rokavice, nogavice, čipke, robci, kravate, kape —
Ročna dela in ves potrebni materijal, volna vseh vrst in barv, DMC prejce in CMS materijal, miljeji, prti, garniture, blazine, garni svile in kvačkanci itd. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje, strojno vezenje — perila, mo-nogramov oblek in zaves, hitro lično in ceneno!
Naše geslo : Postreči Vam vedno z najboljšim, ker slabo blago je dvakrat drago!
VESELE    BOŽIČNE   PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem izletnikom in prijateljem Sv. Jošta
SEDEJ VALENTIN
gostilničar — SV. JOŠT-KRANJ
AH želite
brezplačen radio aparat?
v
Se danes se oglasite pri
B. ŠINKOVCU - KRANJ
za informacije.
PHILIPS RADIO
Tvrdka
S OKO  - OBLEKE
želi svojim številnim odjemalcem VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Vesele
g V  • V
božične praznike
želi vsem svojim odjemalcem v vseh } podružnicah
Mlekarska zadruga
(skupni obrat) Naklo pri Kranju
Vesele praznike in srečno novo leto!
Elegantne čevlje za praznike, najboljše čevlje
za smuk, močne gojzarje itd. Vam napravi po nizki ceni
JANKO PERČIČ
Rupa 30 (pri Kranju).
J\ ti \ O II    S lil k O V C C       Vesele praznike in srečno novo leto! vrvarna — KRANJ
Pozor ženini in neveste!
Če hočete imeti dobre postelje, pridite, nudim Vam veliko izbiro gradlna (cvil-ha) žime, morske trave, vzmeti (fedrov) vrvi za perilo, cvilšne vreče. — Dalje nudim razno vrvarsko blago lastnega izdelka kakor: Štrange, uzde, vrvi, motvoz, sukanec, dreto, razne mreže, gurte jermena, biče, bičevnike i. t. d. V izdelavo prevzamem vsako količino prediva.
CQCOCQQQQQQQQOQQ
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno, blagoslovljeno NOVO LETO
k3
ž e l
s
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem
Hranilnica in posojilnica v Kranju, Ljudski dom
î^uno"
nudi asa zimo
Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks ševrete
Vesele praznike in srečno novo leto!
iili^i^iiillihlllllMiiitfiaih^^
usnje za moderno damsko konfekcijo
(pasove, in dr.) usnje za suknjiče Ud. Ud.
Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter prav srečno in zadovoljno NOVO LETO
Manufakturna trgovina
M. Kokl - Kranj
Priznano najlepša izbira. - Skrajno solidne cene.