petek, 12. marca, smo člani uredništva in uprave Glasa v okviru akcije »Glas prihaja k v, da ste prispeli k nam. Ste državljan sveta in državnik miru.« Delegaciji Jugoslavije in Venezuele se pogovarjata o mednarodnih problemih in sodelovanju med državama. Predsedniku Titu so izročili ključe glavnega mesta in ga razglasili za častnega meščana Caracasa. SIRIMAVO BANDARANAIKE PRI NAS BEOGRAD — V ponedeljek je na povabilo predsednika Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča prispela na prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednica vlade Sri Lanke Sirimavo' Bandaranaike. Gostjo iz Colomba je na surčinskem letališču pozdravil podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Predsednica Sri Lanke se bo pogovarjala med prijateljskim obiskom pri nas z našimi najodgovornejšimi voditelji. Načrtovano je tudi srečanje s predsednikom Titom, ko se bo le-ta vrnil s popotovanja po Srednji in Južni Ameriki. Pričakovati je, da se bo voditeljica pogovarjala pri nas predvsem o krepitvi politike neuvrščenosti ter pripravah na konferenco v Colombu. HAROLD WILSON ODSTOPIL LONDON — Svet je osupnil ob novici, da je odstopil predsednik britanske laburistične vlade Harold VVilson. Kandidaturo za njegovo dolžnost so že najavili štirje člani vlade: zunanji minister James Callaghan, minister za delo Mikle Food in minister za industrijo Tony Benn, razen njih pa še notranji minister Roy Jenkins. Po zadnjih poročilih najbolje kaže Callaghanu, sledijo pa Jenkins in Food. Bennove možnosti, da bi se preselil v rezidenco na Dovvning Streetu, so minimalne. Več verzij kroži o vzrokih VVilsonovega odstopa. Najmanj ljudi verjame predsednikovi izjavi, da je utrujen od vladanja. Večina sodi, d$ je VVilsonov odstop posledica težavnega gospodarskega in socialnega položaja v Veliki Britaniji. Vlada bo prisiljena sprejeti ostrejše ukrepe v boju zoper inflacijo in za rešitev funta. »Financial Times« navaja, da je VVilson te probleme reševal po svoje, brez določenih dolgoročnih načel in meril. Njegov naslednik se bo zato težko lotil drugačnih metod političnega dela in poseganja v državno gospodarstvo. Tako sodijo tudi v Ameriki in Franciji. Predvsem razglabljajo o posledicah, ki jih utegne imeti predsednikov odhod na sodelovanje med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Poznalo pa se bo tudi v domovini. VVilson je uspešno krotil levo in desno usmerjene laburiste. Njegovemu nasledniku tudi zaradi tega ne bo lahko. j Košnjek Tržič V petek, 12. marca, je bil pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič ustanovljen aktiv mladih v kmetijstvu. Združeval bo okrog 70 mladih kmetovalcev, ki jih je sedaj v premajhni meri srečati v mladinski organizaciji. Delovni program temelji na izobraževanju. Pomembna pa je želja mladih kmetovalcev, da bi obdelovali kos zemlje in s prodajo pridelkov zagotovili finančno plat delovanja aktiva. Začetno pomoč so aktivu obljubili občinska konferenca ZSMS, Kmetijska zadruga Tržič in tržiški obrat Gozdnega gospodarstva Kranj. Aktivu predseduje Janez Aljančič, sekretar pa je Lenčka Polajnar. J. Kepic V ponedeljek je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so sprejeli letošnji akcijski program komiteja. Komite se bo predvsem vključeval v razreševanje pomembnih družbenopolitičnih vprašanj in problemov v združenem delu, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in na občinski ravni. Akcijski program je zelo konkreten in dopolnjen z roki ter odgovornimi za uresničevanje posameznih nalog. Posebnega delovnega programa za konferenco v Tržiču ne nameravajo sprejemati. Določali ga bodo sprotno, in sicer na osnovi problematike, ki jo bo ugotavljal komite in za katero bodo zainteresirane osnovne organizacije ZK ter stalni aktivi. Komisije komiteja morajo predloge delovnih programov pripraviti do 29. marca. Komite je na ponedeljkovi seji tudi sklenil, da bo prihodnja seja 29. marca, zasedanje konference pa 31. marca. Odločil se je združiti nekatere komisije. Tako bosta odslej skupno delovali komisiji za idejna vprašanja in izobraževanje in kadrovska komisija ter komisija za organiziranost in razvoj ZK-Na prihodnji seji komiteja bodo razpravljali o kadrovski zasedbi komisij- -jk Za staro pravdo koroških Slovencev Naslov sem prepisal iz tednika MIR, glasila koroških Slovencev z dne 9. maja 1914, v katerem med drugim na prvi strani piše: »Vsi Slovenci na tabor! — Branimo svoje pravice! Tabor naj bo odgovor našim nemškim izzivačejn in tlačiteljem ... To bo shod, na katerega naj pridejo do zadnjega moža in mladeniča vsi, ki sta jim pri srcu bodočnost in usoda našega ljudstva. Velikanska udeležba na tem shodu naj dokaže nasprotnikom, vladi in celemu svetu, da koroški Slovenci nočemo umreti in da sami hočemo odločati o naši usodi, o naši bodočnosti!« Tako leta 1914. Kaj vse je moralo naše slovensko ljudstvo prestati teh zadnjih 60 let. Posebno koroški Slovenci so bili ves ta čas pod izrednim fizičnim in psihičnim pritiskom germanizatorske politike stare Avstro-Ogrske, Saint-Germainske Avstrije, Hitlerjevega »večnega« tretjega rajha in današnje nacionalno nestrpne, v preteklost zaverovane, vendar v vseh ozirih male povojne Avstrije! Pa vendar so Slovenci na Koroškem vzdržali in obstali, ponosni in trdni, vse bolj se zavedujoč, da niso sami, da smo z njimi vsi Slovenci in vsi Jugoslovani, da z njimi čutijo tudi mnogi napredni sodržavljani v Avstriji. Zato morajo ob pomoči še ostale svetovne javnosti zmagati v svoji pravici — da Avstrija izpolni po duhu in črki 7. člen mirovne pogodbe. Da bi koroški Slovenci to svojo pravico končno le izterjalu sklicujejo za nedeljo, 21. marca 1976, v Celovcu velik javni protestni shod za »staro pravdo«, tako kot že večkrat v preteklosti; zavedajo se, da seje treba za svoj* pravice nenehno boriti in da nič ne bo podarjenega .. ■ m pri tem računajo tudi na našo pomoč: matičnega naroda kot celote in vsakega posameznika še posebej...! IS. Do kdaj odvisnost r od proračuna? Z novo ustavo je krajevna skupnost postala temeljna samoupravna skupnost, v okviru katere se uresničujejo zahteve in Potrebe na področju komunalne dejavnosti, otroškega in socialnega skrbstva in varstva, izobraževanja, kulture in telesne kulture, Zaščite potrošnika, varstva okolja, ljudske zaščite in tako dalje. Obenem se krajevna skupnost kvalitetno spreminja predvsem zaradi vse tesnejšega povezovanja z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, v njej prihaja do pravega izraza delegatski sistem in jo spreminja v odprto skupnost, v kateri se usklajujejo m povezujejo različni interesi. Občani in delovni ljudje v sami krajevni skupnosti ne uresničujejo le krajevnih problemov, temveč se prek delegacij odločajo tudi o širših družbenih vprašajih v občini in v širših družbe-nin skupnostih. Vsekakor moramo oceniti, da 4e je že marsikje spremenil odnos delovnih ljudi do vloge in do Pomena krajevnih skupnosti, saj zdaj že spoznavajo, da je prav krajevna skupnost organizirana skupnost delovnih ljudi in obča-n°v, ki prebivajo na določenem območju in urejajo 'probleme osebnega in družbenega standarda. Marsikje se je torej bistveno spremenil odnos, vendar se žal še mnogokje ne izraža tudi v nujni Materialni podpori, saj je še vse preveč krajevnih skupnosti na gorenjskem, ki prejemajo svoje dohodke iz različnih virov, največ seveda iz občinskih proračunov, malo ali nič pa od organizacij, ki delujejo na njenem področju ali od organizacij, v katerih so zaposleni delovni ljudje iz posamezne krajevne skupnosti. Medtem ko so že v nekaterih slovenskih občinah organizacije in skupnosti našle skupno pot s krajevno skupnostjo na svojem področju, se na Gorenjskem S seoojni samoupravni sporazumi in družbeni dogovori še vse prepočasi uresničujejo. Čeprav so o osnutkih srednjeročnih programov razvoja krajevnih skupnosti že marsikje razpravljali, predvsem zaradi nerazumevanja in nezainteresiranosti organizacij združenega dela in drugih skupnosti na terenu obstoja bojazen, da bodo neuresničljivi. V jeseniški občini so imenovali komisijo za pripravo predloga za financiranje krajevnih skupnosti ln ta komisija je pripravila Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za krajevne skupnosti. Letos naj bi organizacije združenega dela prispevale po 300 dinarjev na zaposlenega in s tem naj bi v občini zbrali več kot štiri milijone dinarjev. S tem denarjem bi nudili krajevnim skupnostim zadovolji-v° materialno osnovo, prav gotovo pa bi z materialno podporo delovnih organizacij lahko računali, da bodo letni delovni načrti in srednjeročni načrti krajevnih skupnosti postali realni in °olj uresničljivi. Tako bodo o Predlogu samoupravnega sporazuma razpravljale vse organizacije in se na osnovi javne razprave odločile. V okviru samoupravnega sporazuma pa se bodo morale odlo-pti tudi o razporeditvi sredstev ln o kriterijih za solidarnostno Prelivanje sredstev tistim krajevnim skupnostim, ki nimajo svojih Virov in ne možnosti, da bi si jih Pridobile. Le s pripravljenostjo Vseh in z ustreznimi načini razporeditve in medsebojnega dogovarjanja bo krajevna skupnost Predstavljala resnični družbeno-ekonomski odnos. D. Sedej Sodelovanje z mariborsko univerzo Kranj — V torek, 16. marca, smo že poročali, da je v petek, 12. marca, obiskal Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju in tovarno Savo rektor mariborske univerze Vladimir Bračič s sodelavci in da ga je sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Petkov obisk je bil hkrati tudi prvo uradno srečanje rektorja mariborske univerze s sodelavci kranjske Visoke šole za organizacijo dela, ki spada v sestav univerze. Na pogovorih s predsednikom občinske skupščine so izrazili zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja in se zavzeli za tesnejše sodelovanje tudi v prihodnje. Ugotovljeno je bilo, da je Visoka šola za organizacijo dela Kranj kljub težkim pogojem v zadnjem času dosegla zelo lepe uspehe. Hkrati pa so se strinjali, da bo treba zaradi rednega vpisa študentov v to šolo čimprej rešiti nekatere prostorske probleme, sicer bo šola imela v prihodnje številne organizacijske in programske težave. Precej so govorili tudi o možnostih prenašanja izkušenj mariborske univerze pri razreševanju različnih problemov gorenjskega gospodarstva oziroma celotne regije. Ugotovili so, da je univerza za potrebe mariborskega gospodarstva izdelala Novi osnovni organizaciji ZSMS Radovljica — Pred nedavnim so ustanovili svojo osnovno organizacijo ZSMS mladi v trgovskem podjetju Merkur Kranj — poslovalnica Lesce. 40 članov organizacije se je na ustanovnem sestanku odločilo, da bodo v prihodnje organizirali različne seminarje za idejnopolitično usposabljanje, kulturne in športne prireditve ter srečanja z mladinci iz Lesc. Posebej se bodo pripravili tudi na proslavo 80-letnice podjetja Merkur. V četrtek, 11. marca, pa so ustanovili osnovno organizacijo ZSMS tudi v Šport hotelu Pokljuka. Ta organizacija ima okrog 20 članov. Sklenili so, da bodo skrbeli za okolico hotela in spomenikov ter obeležij NOB. Skupaj z vojaki iz vojašnice na Rudnem polju in z mladinci iz Gorij ter Bohinja pa bodo prirejali partizanske pohode. Uredili bodo tudi smučarsko progo za zimski memorial posvečen padlim borcem tretjega bataljona Prešernove brigade. Na konferenci so tudi mladi sprevodniki Alpetoura Škofja Loka — TOZD Potniški promet izrazili željo, da ustanovijo svojo osnovno organizacijo. Sedež te organizacije naj bi bil v radovljiški občini. JR Madi na Gode-šiču o svojem delu Pred dnevi so se na re.dni letni konferenci zbrali člani 00 ZSMS Godešič. Najprej so pregledali svoje delo v preteklem obdobju ter si zastavili nove naloge. Na minulo dejavnost so dali kritično oceno, saj je celotna aktivnost precej zamrla. Nekateri odbori pri predsedstvu so skoraj celo leto spali, je bilo ugotovljeno iz poročil. Največjo dejavnost je imel odbor za kulturne in zabavne prireditve, kateri je ob sodelovanju z ZB Godešič pripravil komemoracijo ob dnevu mrtvih ter v lanskem letu proslavo ob dnevu žena, mladina pa je bila aktivna tudi na športnem področju. Novo predsedstvo, ki so ga izvolili, si bo v letošnjem letu prizadevalo poživiti dejavnost mladih na vseh področjih ter še tesneje sodelovati z ostalimi organizacijami kraja in občine. J. Starman Tekstilni center Kranj objavlja 2 prosti delovni mesti tajnice pogoji: kandidatke morajo imeti dokončano 4-letno upravno administrativno ali ekonomsko šolo in 2 leti prakse ali 2-letno upravno administrativno šolo in 4 leta prakse pri izvajanju administrativno tehničnih poslov. Prednost imajo kandidatke z znanjem srbohrvatskega jezika in even- tuelno enega tujega jezika. Poskusno delo traja dva meseca. Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov Tekstilni center Kranj, splošni sektor, Savska cesta 46, v 15 dneh od dneva objave. že različne pomembne študije. S sodelovanjem kranjske Visoke šole za organizacijo dela pa bi podobne naloge lahko opravila tudi za gorenjsko regijo. To bi po eni strani pripomoglo k hitrejšemu razreševanju najrazličnejših problemov, s katerimi se danes srečuje Gorenjska, po drugi strani pa bi prispevali k še večji uveljavitvi mariborske univerze v republiki. A. Z. Posnemanja vredno prizadevanje Lancovo — Osnovna organizacija ZSMS na Lancovem v radovljiški občini je že od ustanovitve (decembra 1974) izredno aktivna. Mladi so se predvsem izkazali v organiziranju prostovoljnih delovnih akcij, proslav in tekmovanj. Skupaj s svetom krajevne skupnosti in drugimi organizacijami so opravili prek 700 prostovoljnih delovnih ur. Tako so lani aprila odstranjevali zemeljske plazove, urejali poti, sekali les, urejali planino na Goški ravni, uredili drsališče v Voščah in sodelovali pri obnovi kulturnega doma ter mladinskega kluba. Od proslav in tekmovanj, ki so jih priredili, pa velja omeniti tekmovanje Po poteh partizanske Jelovice, pohod od spomenika do spomenika NOB in proslavo za dan JLA. JR /O ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Kranj obvešča občane, da je s prvim uvedla nov delovni čas za stranke. marcem 1976 poslovna enota na Cesti JLA 4 posluje vsak dan razen sobote od 6.30 do 1 8. ure, v soboto od 6.30 do 1 1. ure, poslovna enota na Delavski cesti 1 9 (Stražišče) pa posluje v ponedeljek in torek od 12. do 18. ure, v sredo od 7 30 do 17. ure; v četrtek in petek od 7.30 do 1 2. ure X© ljubljanska banka Zgolj solidarnost ne rešuje Jeseniški študentje o problematiki štipendiranja v jeseniški občini — Ivo Ščavničar: »Mladih ne bi smeli omejevati pri svobodni izbiri poklica« — Premalo kadrovskih štipendij Jesenice — Na Gorenjskem se zavzemajo, da bi dopolnili družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju. Čeprav je dogovor za-dovljivo razreševal nekaj problemov in pomanjkljivosti štipendiranja iz prejšnjih let in vključeval nekaj spodbudno novih, danes ugotavljajo, da bi nekatera določila bilo potrebno spremeniti. Predvsem ocenjujejo, da se je zatikalo pri načelih in kriterijih za dodeljevanje štipendij, saj se je doslej upošteval le prosilcev interes, bolj pa bi se morala tudi njegova sposobnost, njegov učni uspeh in njegove delovne navade- Razen tega pa se je število štipendistov, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev, podvojilo, obenem pa se pojavlja problem, da, na primer, v jeseniški občini letni priliv novih kadrov ne pokriva niti 30 odstotkov vseh potreb različnih profilov. Štipendije iz združenih sredstev naj bi imele le intervencijski značaj do podelitve kadrovske štipendije, usmerjeno šolanje kadra pa naj bi zavzelo bolj pomembno mesto v srednjeročnem planiranju sleherne organizacije. Zdaj je v jeseniški občini le 12 organizacij, ki se zavedajo vrednosti naložb v lastni kader in štipendirajo. Ivo Ščavničar, študent IV. letnika ljubljanske Univerze, pravi o stališčih jeseniških študentov do problematike štipendiranja med drugim tudi naslednje: »Študentje se z dopolnilnimi kriteriji ne strinjamo, saj pomenijo kršenje družbenega dogovora in osnovnega načela štipendijske politike, po katerem je štipendiranje eno od orodij izenačevanja socialnih razlik in eden od tistih faktorjev, ki naj omogočijo študirati vsakomur, ki je za to sposoben in si to želi. Ce struktura študijskih usmeritev ni dobra, je to problem poklicnega usmerjanja ne pa politike štipendiranja, če se trenutne potrebe po strokovnjakih ne ujemajo s strukturo štipendistov. Še zmeraj nimamo nobene pravice omejevati študentov in dijakov pri izbiri poklica. Menim, da pri uresničevanju kadrovske politike ne bi smeli dogovorimo se SEJA ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 24. marca, ob 16. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka skupno zasedanje vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bodo najprej verificirali pooblastila delegatov in spregovorili o zapisniku zadnje skupne seje in skupnega zasedanja zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, nato pa bodo poslušali poročila o delu izvršnega sveta v lanskem letu, poročilo o izvršenih investicijah iz sredstev samoprispevka občanov in prispevka organizacij združenega dela, poročilo o opravljenem delu ekspoziture družbenega knjigovodstva Škofja Loka v letu 1975, poročilo o delu inšpekcijskih služb v preteklem obdobju ter izvleček iz poročil o delu pravosodnih organov in organov "javne varnosti v lanskem letu. V nadaljevanju seje bodo razpravljali še o predlogu družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje gradnje stanovanj, spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti in regionalne zdravstvene skupnosti ter statutih občinske skupnosti socialnega skrbstva, občinske zdravstvene skupnosti in regionalne zdravstvene skupnosti, predlogu odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na področju občine, predlogu odloka o stopnji prispevka za telesno kulturo v občini za leto 1976 ter družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letošnjem letu. Na dnevnem redu sredine seje škofjeloške občinske skupščine so tudi volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. POROČILA O DOSEDANJEM DELU Na sredinem skupnem zasedanju vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine bodo podana številna poročila o delu občinskih in drugih organov v preteklem letu. Delegati in občani so se iz gradiva, ki je predloženo za sejo skupščine, lahko dodobra seznanili z dejavnostjo le-teh. Seveda je mogoče pričakovati živahno razpravo tudi ob predlogu odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj ter povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na področju škofjeloške občine ter družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976. Prav tako je mogoče pričakovati večje število delegatskih vprašanj. J. Govekar uveljavljati drugačnih kriterijev od tistih, ki smo jih sprejeli v družbenem dogovoru. Doseči bi tudi morali, da bi organizacije združenega dela in delovne skupnosti v skladu s svojo kadrovsko politiko podeljevale tudi svoje štipendije in ne le čakale na štipendiste iz združenih sredstev. V Železarni Jesenice so na primer ugotovili, da pri štipendistih prevladuje zanimanje za neteh-nične poklice, da pa obenem velja tudi ugotovitev, da tista organizacija, ki 'ima čimvečji osebni dohodek na zaposlenega, podeljuje tem manjše število kadrovskih štipendij. Vse organizacije in SIS odvajajo 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka in takoj je jasno, kakšne nepravilnosti oziroma špekulacije so začele obremenjevati štipendijski sklad iz združenih sredstev. Naše stališče je, da bi morale organizacije nujno razpisati več štipendij, obenem pa bomo na naši problemski konferenci, ki jo sklicujejo na Jesenicah v okviru občinske konference SZDL, spregovorili tudi o drugih vprašanjih štipendiranja v naši občini. Težav je precej, od samega izplačila štipendij do nekaterih špekulacij in pomanjkljivosti, kot je med drugim tudi vračanje štipendije neuspešnega študenta ali dijaka in tako dalje. Predvsem pa seveda problem kadrovskih štipendij in kadrovskega štipendiranja.« D. Sedej Sestanek KK SZDL v Šenčurju V petek, 12. marca, je bil v Šenčurju sestanek krajevne konference SZDL Šenčur, na katerem so sprejeli nova pravila krajevne organizacije SZDL Šenčur. Na konferenci so pregledali tudi delo družbenopolitičnih organizacij in društev v kra jevni skupnosti v letu 1975 tei izoblikovali program za delo v tekočem letu 1976. F. Erzin Nezaupnica zaradi nepravilnega postopka Na ponedeljkovi izredni seji delavskega sveta TOZD ' Komunala Komunalno obrtnega in gradbenega podjetja Kranj so po večurni razpravi z 8 glasovi proti 6 izglasovali nezaupnico direktorju svoje temeljne organizacije Marjanu Jurini. To je bil sklep dvomesečnih razprav in ugibanj v kolektivu ter razprave v osnovni organizaciji sindikata in ZK. DELAVSKI SVET JE ODOBRIL Vse do predlani v KOGP niso imeli možnosti za nakup stanovanj. Tedaj pa se je pokazala možnost, da kupijo dve. Eno naj bi dobila TOZD Gradnje — obrt, drugo pa TOZD Komunala. Komu bosta stanovanji podeljeni, pa naj bi odločala posebna komisija v vsaki TOZD posebej, na podlagi samoupravnega sporazuma. V TOZD Komunala so o prošnjah za stanovanje prvič govorili v začetku avgusta lani na seji izvršnega odbora delavskega sveta TOZD. Obravnavali so prošnjo direktorja Marjana Jurine za zamenjavo stanovanja za večjega in prošnjo Nika Li-kozarja za dodelitev kredita za obnovo hiše. Izvršni odbor je predlagal delavskemu svetu, da prošnji Marjana Jurine ugodi, prošnjo Nika Likozarja pa zavrne, ker ni predložil vseh potrebnih dokumentov. Delavski svet je predloge Izvršnega odbora potrdil. Razliko v ceni od planiranega dvosobnega do cene dvosobnega stanovanja z dvema kabinetoma naj bi po sklepu delavskega sveta krilo podjetje. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj delavski svet ni obravnaval še drugih treh prošenj za stanovanje, ki so jih prosilci vložili že pred tem. Direktor Marjan Jurina pa je prošnjo oddal šele na seji 10 delavskega sveta. V začetku decembra, na 5. redni seji delavskega sveta TOZD Komunala so ponovno obravnavali prošnjo direktorja Marjana Jurine, in sicer naj bi mu podjetje dodelilo večje stanovanje. Zamenjava namreč ne pride v poštev, ker je stanovanje, v katerem stanuje, last Cestnega podjetja, ki ne privoli v zamenjavo. Delavski svet je prošnji ugodil in sprejel sklep, da se Jurini dodeli stanovanje brez vsakih obveznosti in pogojev. Stanovanje ima 89 metrov površine in velja 560.117 dinarjev. TOZD Komunala bo za nakup prispevala slabih 240.000 lastnih sredstev, manjkajočo vsoto pa si bo sposodila pri Ljubljanski banki. Hkrati pa je delavski svet na isti seji obravnaval finančni položaj temeljne organizacije, ki je bil v tistem času izredno kritičen. Sprejel je sklep, da ustavijo nakup osnovnih Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. SDS skupne službe objavlja prosto delovno mesto saldakontista v finančno-računskem sektorju Pogoj: ekonomska srednja šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja skupnih služb, Kranj, Primskovo — komunalna cona. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. - Javna razprava o urbanističnem načrtu Železniki — V četrtek, 11. marca, je bila v Železnikih javna razprava o urbanističnem načrtu za Železnike in okoliška področja. Pripravile so jo družbenopolitične organizacije iz kraja, na njej pa so poleg prebivalcev s tega predela sodelovali tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine in domaČe krajevne skupnosti. Načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občine Škofja Loka dipl. inž. Mana Veble-Grum je uvodoma spregovorila o sedanjih možnostih zidave v Železnikih in na širšem področju Selške doline. Urbanistični načrt za Železnike je bil izdelan že leta 1973, vendar takrat ni bil sprejet. Zato je vprašanje širjenja kraja ponovno ostalo odprto vse do danes. Demografi so ugotovili, da bo čez četrt stoletja v Železnikih stalno nastanjenih okrog 4700 prebivalcev, zdaj jih v industrijskem središču živi 2400, na ostalem področju Selške doline pa približno 4300. Zaradi tolikšnega prirastka prebivalstva bo zato v tem času potrebno zgraditi najmanj 860 stanovanjskih enot. Za okrog 260 stanovanj v blokovni gradnji so lokacije že zagotovljene. Poleg tega pa bo v posameznih »vrzelih« v sedaj že pozidanem in naseljenem področju mogoče zgraditi še približno 40 individualnih hiš. Primanjkuje torej približno 600 lokacij. Trenutno je v Železnikih in bližnji okolici najmanj 60 interesentov za zasebno gradnjo. Vsi ti bodo letos imeli zagotovljen denar in bi seveda radi začeli takoj graditi. Toda lokacij ni! Treba je namreč povedati, da gradnja na posameznih parcelah v že poseljenem področju skorajda ne pride v poštev, ker le-te lastniki v glavnem hranijo za svoje otroke. Kje torej najti prostor? Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri škofjeloški občinski skupščini je v razpravo in odločanje dal tri možnosti. Treba se bo -dločiti: ali zidati na rudenskem ai; iia studenskem polju ali pa mor-d i na področju Selc in Žabelj, ki je <>] središča oddaljeno približno deset kilometrov. Za zidavo bi bilo potrebnih približno petnajst hektarov površin. »Vprašanje urbanizacije Železnikov ni le vprašanje mesta,« je dejal predsednik sveta domače krajevne skupnosti Niko Sedej, »ampak vse Selške doline. Treba je namreč vedeti, da hočejo biti občani čim bliže svojim delovnim mestom. Ta pa so skoraj vsa v samih Železnikih. Poleg tega v samem središču že imamo trgovino, zdravstveni dom, šolo, zimsko kopališče bo zgrajeno v kratkem, kanalizacija pa je tudi v glavnem urejena.« Povedal je tudi, da v Železnikih že v kratkem nameravajo začeti graditi čistilno napravo. Le-ta bo v prvi fazi veljala približno 8 milijonov din. Prav zaradi velikih stroškov pri komunalnih delih in komunalni ureditvi kraja oddaljene lokacije ne pridejo v poštev. Gledati bo treba, da bo cena komunalno urejenih zemljišč čimbolj dostopna. Zato bo treba graditi čimbolj zaokroženo in strnjeno naselje. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Sta-nonik pa je menil, da je treba demokratično upoštevati mnenja in pravice vseh občanov. Prav to pa podaljšuje proces odločanja. Poleg tega pa je potrebno misliti tudi na razvoj vseh vasi in zaselkov, saj je v skupnem interesu, da se tudi ti kraji razvijajo z naravno rastjo prebivalstva. Na javni razpravi je bilo poudarjeno, da hudo kri med prebivalci Selške doline povzroča predvsem veliko zavlačevanje celotnega postopka pri sprejemanju urbanističnega načrta za to področje. Načrt je bil namreč v zadnjih dvajsetih letih že štirikrat v razpravi. Toda vrsta vprašanj je vsakokrat ostala odprtih. Udeleženci javne razprave so na koncu sprejeli sklep, naj se sprejme tak urbanistični program, ki bo sedaj naseljene predele zaokrožil. To pa pomeni, da je edina možnost gradnja stanovanjskih objektov na področju med Železniki in Rudnom ali na področju med Železniki in Sel-cami. Prostor za gradnjo stanovanj je Zeleznikarjem in okoličanom brez dvoma potreben. Le tako se bo industrija in z njo kraj lahko razvijala naprej. Urbanisti so rešitev našli, strokovnjaki kmetijsko zemljiške skupnosti pa jo vztrajno odklanjajo. Treba bo torej najti le še skupen jezik K V sredstev, za katere so se dogovorili že v začetku leta, obenem pa tudi sklep, da namesto planiranega dvosobnega kupijo še enkrat dražje stanovanje. ZADEVA SE ZAPLETE Do tu je šlo vse gladko. Delavski svet je stanovanje dodelil in Jurina se je vselil. Morda bi stvari mirno tekle tudi naprej, če ne bi sredi januarja direktor KOGP Ludvik Sire v odprtem pismu družbenopolitičnim organizacijam v podjetju opozoril, da postopek, s katerim je delavski svet TOZD Komunala dodelil stanovanje direktorju Jurini, ni bil pravilen. Za zakonitost postopka pa bi moral poskrbeti Jurina kot direktor. Sire je v pismu tudi napisal, da predvideva, da se je Jurina namenoma izognil zakonitemu postopku. Skratka, da je izkoristil svoj položaj za pridobitev novega stanovanja, ki ga najbrž ne bi dobil, če bi postopek potekal tako kot je treba. Najprej se je zadeve lotila delavska kontrola, ki je za pomoč prosila tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja. Na podlagi ugotovitev delavske kontrole in pravobranilca, sta zadevo preučila tudi izvršni odbor sindikata in sekretariat osnovne organizacije ZK. Ugotovila sta, da je Jurina kriv, ker ni poskrbel za zakonitost postopka, za katerega je bil odgovoren. Poskrbel pa ni zato, ker so ga k temu vodili osebni interesi. Ce je kriv, mora za to odgovarjati in sta predlagala delavskemu svetu, da razpravlja in glasuje o nezaupnici. Hkrati pa je častno razsodišče v osnovni organizaciji ZK odločilo, da ne more več biti njen član. ODLOČAL BI LAHKO LE ZBOR DELAVCEV Zakaj postopek ni bil pravilen? Ko so delavci sprejeli sklep, da kupijo dve stanovanji, so tudi sklenili, da bodo o tem, kdo se bo vanju vselil, določili na podlagi samoupravnega sporazuma. Slednjega pa v KOGP lani, ko so odločali o vselitvi Jurine v novo stanovanje, še niso imeli. Ker samoupravnega sporazuma delavci še niso podpisali, o dodelitvi stanovanja ne bi smel odločati delavski svet, temveč le zbor delavcev. Le vsi delavci na zboru bi lahko določili, komu naj se dodeli stanovanje in le tako bi postopek bil pravilen. Za pravilnost postopka pa bi moral poskrbeti direktor Jurina Marjan. Tega pa ni storil, tako so ugotovili v obeh družbenopolitičnih organizacijah in na seji delavskega sveta, ker je želel na čimlažji način in čimhitreje priti do stanovanja. Zato, ker so ga k temu vodile osebne koristi. Ker je že imel stanovanje, iz katerega se mu ne bi bilo treba izseliti, je temeljno organizacijo tudi oškodoval za eno stanovanje oziroma je nekemu drugemu delavcu onemogočil rešitev stanovanjskega problema. Hkrati pa je s svojo zahtevo ravnal skrajno nestabilizacij-sko, saj je odobritev stanovanja »izsilil« prav v času, ko je bilo podjetje v težki finančni stiski. S tem je storil težji moralni prekršek, saj ni ravnal v skladu z nalogami, ki jih je imel kot direktor in samoupravljavec. Zato, ker Marjan Jurina ni deloval v skladu s svojo odgovornostjo, mu je delavski svet izglasoval nezaupnico kot direktorju. Hkrati pa je sprejel sklep, da bo raziskal odgovornost tudi nekaterih drugih članov kolektiva. Družbeni pravobranilec pa je zadevo predal v presojo sodišču združenega dela. L. Bogataj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil mm 1. osebni avto zastava 101, leto izdelave 1976, z 9500 prevoženimi km. Začetna cena 39.500 din. 2. osebni avto zastava 125 PZ, leto izdelave 1972, s 60.000 prevoženimi km. Začetna, cena 7000din 3. osebni avto zastava 101, leto izdelave 1973, s 43.000 prevoženimi km. Začetna cena 5000 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 24. marca 1976, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj Tekstilci za združitev dela in sredstev Bled — V soboto, 13. marca, so se na Bledu zbrali inženirji in tehniki £ekstilne industrije Slovenije in v razpravah ocenili svoje delo, težave in probleme. Tekstilna industrija je sicer poslovala dokaj uspešno in dosegala uspehe, tako da se danes uvršča med najuspešnejše industrijske veje. Prav gotovo pa bi lahko dosegala še znatno boljše poslovne rezultate, ko bi odpravila razmeroma veliko razdrobljenost proizvodnih sredstev in strokovnega kadra. Zato naj bi v prihodnje izkoristila vse ekonomske prednosti, ki jih prinaša samoupravno organiziranje, združevanje dela in sredstev. POVEZAVA Razmere v tekstilni industriji so v primerjavi z ostalimi panogami dokaj specifične predvsem zaradi precejšnjega števila organizacij združenega dela, različnih proizvodnih programov, tržnih razmer ter konkurence na tržiščih. Tekstilna industrija je tudi precej pod vplivom mode in okusa potrošnika, kar zahteva posebno in intenzivno delo pri razvoju tehnologije vsake TOZD posebej. Zato tekstilci menijo, da bi se morali najprej tako povezovati, da bi se združevala samo določena dejavnost gospodarskih organizacij. Tako naj bi začeli z ustanovitvijo poslovne interesne skupnosti, ki naj Kmetijska zadruga Tržič sedež Križe 25 razpisuje prosto delovno mesto direktorja KZ Tržič Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v podobnih organizacijah združenega dela, ali da ima srednjo kmetijsko ali ekonomsko šolo in 8 let prakse na vodilnih mestih v kmetijskih organizacijah združenega dela. 2. Kandidat mora biti moralnopolitično neoporečen. 3. Predložiti mora program dela in razvoja za naslednje mandatno obdobje. Kandidati morajo prijavi poleg dokazil o strokovnosti predložiti še potrdilo o nekaznovanju. Prijave z vsemi dokazali naj kandidati pošljejo najpozneje v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija KZ Tržič, Križe 25. bi predvsem spodbujala nadaljnja integracijska gibanja v vse oblike združevanja sredstev in dela. Ob vsem tem pa morajo vsakršne odločitve sloneti le na utemeljenih ekonomskih prednostih. MODERNIZACIJA IN IZOBRAŽEVANJE Posebna skrb tekstilcev bo tudi v prihodnje veljala modernizaciji proizvodnih sredstev, saj bodo le z modernizirano proizvodnjo lahko enotno in enakopravno nastopili na domačem in tujem tržišču. Zaradi vedno večje uporabe kemijskih vlaken in filamentov v tekstilni industriji naj bi se bolj zavzemali tudi za izgradnjo domače surovinske baze, ki naj bi zmanjšala velik zunanjetrgovinski primanjkljaj. Za delno pokritje uvoza surovin in polizdelkov pa bo potrebno povečati izvoz tekstilnih izdelkov in se tesneje povezati z deželami v razvoju. Osnutek srednjeročnega razvoja tekstilne industrije predvideva umirjeno rast proizvodnje v višini 3,4 odstotka letno, rast družbenega proizvoda pa je predvidena v višini 6,3 odstotka ob 1-odstotnem povečanju delovne sile. V teh kazalcih je zajeto bistvo rasti in uspešnosti slovenske tekstilne industrije in s tem se uvršča med -pomembne dejavnike vsega družbenega razvoja. IZOBRAŽEVANJE Tekstilci ugotavljajo, da je nočno delo žensk še vedno težko rešljiv problem in precej naporov bo potrebno, da bi nočno delo zmanjšali ali celo ukinili. S tem problemom se povezuje predvsem modernizacija proizvodnje, saj bi boljša- tehnologija prej omogočila tudi ukinitev nočnega dela. V tekstilni industriji si zelo prizadevajo, da bi pospešili inventivno dejavnost, da bi zboljšali kakovost, da bi njihova društva plodno in aktivno zaživela, da bi se sorazmerja med izvozom in uvozom uskladila ter tudi, da bi za delo v tekstilni industriji pridobili čimveč mladih strokovnjakov. Mladi se v razmeroma majhnem številu odločajo za srednje in visoke šole: letos je bil vpis na srednje šole sicer številčno zadovoljiv, vendar je bilo razmerje med dekleti in fanti še vedno nezadovoljivo. Vpis na višje šole je slab, prav tako na visoke šole, saj se jih je letos odločilo za tekstilno smer le 40, večinoma iz drugih republik. Zato si prizadevajo, da bi mlade z novimi in svežimi oblikami usmerjanja pridobili za poklice v tekstilni stroki, obenem pa nadaljevali s stalnim izobraževanjem strokovnjakov. D. Sedej Koncert zbora iz Izole Kranj — V soboto, 20. marca, bo ob 20.15 v dvorani delavskega doma koncert Mešanega pevskega zbora DPD Svoboda iz Izole. Pevci iz Izole se bodo predstavili v Kranju na pobudo Akademskega komornega zbora. Mrožkovi »Policaji« v Predosljah Predoslje — Zadnjo soboto je bila v Predosljah premiera »Policajev« poljskega pisatelja Slavvomira Mrožka. Po enoletnem molku se DPD »Svoboda« iz Predoselj vključuje v krog delovnih dramskih skupin, kar pa je vsekakor tudi plod tesnega sodelovanja s kranjskim gledališkim centrom. Nagrade slovenskim kratkim filmom Beograd — Na nedavno minulem 23. festivalu kratkega in dokumentarnega filma se Slovenci niso izkazali s kvalitetnimi deli (recimo lutkovni film Napravi si sam Saše Dobrile), če odštejemo tri nagrajene filme in Ranflovega Slikarja. V zvrsti dokumentarnega filma je prejel drugo nagrado film Jožeta Pogačnika Sarabanda za 17. regiment, v zvrsti EPP pa prvo nagrado Kamnik in njegova stara industrija Dušana Povha ter drugo nagrado Sončni dnevi občana Urbana Jožeta Bevca. »Hlapci« na Primskovem in v Mavčičah Gledališki center in kulturna društva bodo uprizorili dramo v petih dejanjih Ivana Cankarja Hlapci v soboto, 20. marca, ob 19.30 na Primskovem in v nedeljo, 21. marca, ob 15. uri v Mavčičah. Likovni svet otrok Šoštanj - V osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju je bila VIII. republiška razstava Likovni svet otrok. Letošnjo temo Mati in otrok sta inspirirah dve obletnici; 100-letnica rojstva Ivana Cankarja in 32. obletnica Kajuhove smrti; poslanih pa je bilo 1800 del iz 78 Sol. Med tremi enakovrednimi nagrajenci so tudi šolarji iz Šenčurja. Domen Žirovnica — DPD Svoboda Žirovnica je pripravila premiero Jurčičevega Domna, ki ga je režirala Julka Dovžanova. Premiera je bila na odru kulturnega doma v Žirovnici minulo nedeljo. D. S. Letošnji delovni program komisije za lutkarstvo Delovni program komisije za lutkarstvo je sestavni del programa Združenja gledaliških skupin Slovenje, predložen pa je bil nespremenjen, le s spremenjenimi letnicami, kakor je bil dostavljen že lani na Je-»mcah, iv. delovni skupščini slovenskih lutkarjev v Mariboru 29. marca. Predlog je bil sprejet brez ugovorov, tako rekoč brez besed, ki pa tako ali tako niti niso bile potrebne, saj se je o predlogu na široko razpravljalo na 3. skupščini, pa pričakovanih rezultatov še nismo dočakali, že prva točka, organizacijsko utrjevanje, kakor kaže, ni zaslužila temeljitega ukrepanja, čeprav gre v bistvu le za akcijo včlanjevanja vseh delujočih lutkovnih skupin in krožkov v ZGSS ter za formiranje komisij za lutkarstvo pri področnih ZGSS, vključno z večjim sodelovanjem z občinskimi ZKPO in organizacijami Zveze prijateljev mladine, slednji namreč prirejajo vsakoletni festival lutkarskih pionirksih skupin, čutiti pa je razkorak med obema organizatorjema letnih lutkarskih srečanj, kaže pa se to z omalovaževanjem enih do srečanja drugih itd. Mimo predloga delovnega programa Pa so bile izrečene zanimive misli o Povezavi slovenskih lutkarjev z mednarodno organizacijo UNIMO, m ali je jugoslovanski center UNI-MO sploh obveščen o srečanjih, 8Ploh lutkarskih manifestacijah v naši republiki? Smešno, nihče nikamor ne pošilja obvestil! Strokovna pomoč včlanjenim skupinam, druga točka. Poleg osta-Jih koristnih želja, kakor naj bo strokovna pomoč vsem včlanjenim skupinam, posvetovanj, bo komisija Pripravila tudi priročno kartoteko lutkovnih besedil in uprizoritveni Posvetovalnici v Ljubljani in v Kranju, (v Mariboru in v Murski soboti lutkovni servis že obstaja), je Ugotovljeno, da je komisija pred dvema letoma prevzela urejenje ''evije Lutke. Pa je bilo povedano v treh dneh, kako vzgojiteljice in učiteljice ne morejo obiskovati strokovnih seminarjev zaradi nerazumevanja Zavoda za šolstvo, upraviteljev šol in vrtcev, da Kranjčani seminarjev sploh ^e obiskujejo, da ZGSS pošilja obvestila ter programe dela občinskim ZKPO in ZPM, a jih očitno ne posredujejo skupinam in krožkom, ampak 'O že spada k naslednji točki, vzgoji strokovnih kadrov. Relativno slabega stanja lutkarstva nasploh, naj bi bilo krivo, sodeč po posvetovanju, slaba povezanost, kadrovski problemi, »nevzgojljivi« starši, sredstva Javnega obveščanja in še kdo; samokritika pri nas, seveda, ni v navadi. Spekter ustvarjalnih zmožnosti je P/i slovenskih lutkarjih širok, v ^OSS 80 včlanjene skupine z jasno ^Črtanim umetniškim profilom, pa t^di skupine ali bolje krožki, sestav-*n del pouka pri celodnevnem pouku, v*8ojno pomagalo v v/'/oino-var- stvenih zavodih ali zgolj ljubiteljsko združenje. Organizacijske spremembe v delovnem programu niso omenjene, a kazalo bi razmišljati o razdelitvi (ne selektivni) slovenskih lutkarjev vsaj v tri skupine. Pionirji, lutkarji osnovnih šol že imajo svoj festival, potreben bi pa najbrž še bil za VVZ, skupine predšolskih otrok, ki so prav tako kot pionirji odvisni od mentorskega dela, a izrazito vzgojnim poantiranjem. V tretjo skupino bi spadali obe poklicni Lutkovni gledališči ter skupine, ki so s kontinuiranim delom našle lasten, svojski izraz (Dravlje, Kranj itd.). Morda niso festivali niti potrebni, čeprav organizacija prireditev in gostovanj v predlogu načrtuje čimveč srečanj, izmenjav, področnih srečanj, sploh aktivnost, bi pri komisiji za lutkarstvo lahko uvedH še tri podkomisije za troje vrednotenj in funkcij lutkarskih stremljenj. Kakor je srečanje lutkovnih skupin Slovenije prikaz najboljših del vseh treh »skupin« lutkarjev, tako je sodelovanje na srečanju ZGSS priznanje ustvarjalne moči izbrane lutkovne skupine. (Letos so to lutkarji iz Kamnice in Kranja). V Kranju se bo verjetno, morda celo mimo delovnega programa, ki predvideva načrtno izmenjavo gostovanj lutkarjev, izmenjava realizirala z razširitvijo lutkovnega abonmaja ob sobotnih dopoldnevih prihodnjo sezono, a česa konkretnega tudi pri nas še ni storjenega. Pod obravnavano točko je še zapisano, da bo žirija minulega srečanja predlagala obe skupini, namenjeni za XIX. srečanje ZGSS še za nastop na TV ter za gostovanja po Sloveniji in zamejstvu. Končna točka, sodelovanje s sorodnimi organizacijami, pa poleg omenjenih nastopov predvideva sodelovanje z vsemi sorodnimi organizacijami v zamejstvu, v drugih republikah in v tujini. V prvem zapisu o VI. srečanju lutkovnih skupin je bilo zapisano, da slovenski lutkarji praktično sploh ne nastopajo na zveznih srečanjih in festivalih. Na srečanju, pa tudi na skupščini, je bil, čeprav »inkognito«, selektor (Cečur) šibeniškega festivala, ki je zbranim povedal, da vsako leto pošiljajo vabila tudi v Slovenijo, a da se razen Pionirskega doma, vabilom nihče ne odzove. Vabilo, jasno, prejme ZGSS ali komisija za lutkarstvo, ki se pritožuje nad poslovanjem ZKPO in ZPM, ki vabil tudi ne posredujejo »prizadetim«. Pri občinskih ZKPO Gorenjske ni komisije za lutkovno dejavnost, nekako avtomatično spadajo lutkarji v dejavnost oz. delavnost gledališkega centra, pravzaprav pa zgolj samoiniciativnosti. Lutkovne skupine pri Centru za estetsko vzgojo zaradi bodoče reorganizacije CEV ne dela več, ponesrečil pa se je tudi poskus ponovne poživitve lutkovne skupine iz Naklega. Toda, izredno uspešni sta obe skupini Prešernovega gledališča. J. Poštrak Cankar na Visokem, na Kokrici in v Podbrezjah Gledališki center in Ijudsko-pro-svetna društva občine Kranj so se z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev zares izkazali. Ves čas predstave (bil sem prisoten na premieri na Visokem, dne 5. t. m.) sem čutil, da veje z odra bolj Cankar kot teater. Bolj čudovita slovenska umetniška beseda kot kako posili glumaštvo. Bila je vsa uprizoritev resna, spoštljiva počastitev stoletnice pisateljevega rojstva. Napor, ki ga je v delo vkoval režiser Jože Kovačič, je bil gotovo neizmeren. Saj so v predstavi sodelovali odrski amaterji iz kar desetih društev (Predoslje, Primskovo, Bela, Besnica, Cerklje, Kokrica, Podbrez-je, Trboje, Visoko in Mavčiče). Kako težko je dobiti na vaje zgolj domačine — tako pa so prihajali mladi ljudje iz vseh naštetih krajev na vaje — disciplinirano. Torej je predstava ne le dostojna počastitev jubileja in odrski dosežek — tudi nedvoumno odlično spričevalo resnosti vseh sodelujočih je! Seveda vem, da je pravi kritik oni, ki upa raztrgati tudi delo svojega najboljšega prijatelja — toda tu vendar ne gre za kritiko, za oceno — tu gre za radostno sporočilo: Cankar je bil s to Kovačičevo uprizoritvijo (ki bo obšla vse one kraie v občini, iz 56.000 knjig Jesenice — Občinska knjižnica na Jesenicah skupaj s šestimi podružnicami v krajevnih skupnostih ima skupaj 56.000 knjig, tako da pride na enega prebivalca 1,98 knjige. Lani so kupili 1526 knjig, čeprav so se v tem letu knjige podražile za okoli 40 odstotkov. Predvidevali so, da bo v tem letu 46.000 izposojenih knjig, a se je številka povzpela na 62.350 izposojenih knjig ali 2,13 knjige na prebivalca. Ce bi hoteli v letu 1980 doseči republiško povprečje, ki znaša 2,98 knjige na prebivalca, bi morali v letu 1980 izposoditi v matični knjižnici in v vseh podružničnih knjižnicah 85.913 knjig. Ob tem pa bi morali poskrbeti za nabavo več knjig in bi morali imeti 63.788 knjig, obenem pa z različnimi oblikami knjigo čimbolj približevati bralcem. Precejšnja ovira bodo še naprej utesnjeni prostori predvsem knjižnice v Kranjski gori, v Ratečah in na Dovjem. Tri krajevne skupnosti v jeseniški občini pa svojih podružničnih knjižnic sploh nimajo: krajevna skupnost Blejska Dobrava, Podmežakla in Plavž. Kulturna skupnost Jesenice je v zadnjih letih dala prednost knjižničarski dejavnosti ne glede na svoja pičla sredstva. Take prednosti bo knjižničarska dejavnost deležna tudi v prihodnjih letih. D. S. Prispevne stopnje V jeseniški občini je skupna prispevna stopnja za kulturno dejavnost 0,97 odstotka, medtem ko občinska znaša 0,39 odstotka in republiška prispevna stopnja 0,58 odstotka. V kranjski občini je skupna prispevna stopnja za kulturno dejavnost 1,12 odstotka, občinska 0,49 odstotka in republiška 0,63 odstotka. V radovljiški občini je skupna prispevna stopnja 0,99 odstotka, občinska 0,42 odstotka in republiška 0,57 odstotka. V škofjeloški občini znaša skupna prispevna stopnja za kulturno dejavnost 0,97 odstotka, občinska 0,39 odstotka in republiška 0,58 odstotka. V tržiki občini pa je skupna prispevna stopnja 0,99 odstotka, občinska 0,42 odstotka in republiška 0,57 odstotka. V republiški prispevni stopnji je vključena tudi stopnja 0,10 odstotka, ki se zbira za dejavnost RTV Ljubljana. Skupna prispevna stopnja kaže vsekakor premik naprej, vendar pa je delež občinskih prispevnih stopenj manjši kot v lanskem letu. V občinah Škofja Loka in Jesenice so v okviru občinskih prispevnih stopenj namenili najmanjši delež, ki je nižji od republiškega in gorenjskega povprečja. Republiško povprečje namreč znaša (za občinske stopnje) 0,41 odstotka. Prav zdaj se začenjajo priprave za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih kulturne politike v prihodnjih petih letih. Vendar pa je vprašanje, če bodo v posameznih občinskih kulturnih skupnostih lahko na takšnih temeljih načrtovali plodnejši razmah kulturne dejavnosti. D. S. katerih so sodelujoči), spoštljivo počaščen. Nobene burke ni bilo, nobenega smeha — le sveta pisateljeva beseda o materi in ljubezni pa še jezna beseda o hlapčevstvu, ki nam je v preteklosti dajalo žalosten pečat, je zvenela z odra. Kovačičev koncept uprizoritve se je seve moral ravnati po zmogljivosti vaških odrov, po sposobnostih igralcev, ki so bili vsaj nekateri prvič na deskah — te pomenijo svet! — pa tudi po gmotnih omejitvah, ki vklepajo Gledališki center pri KUS občine Kranj. Najprej: kaj mi vendarle ni bilo všeč? Pogrešal sem ob sceni Cankarjev portret z letnicami jubileja (veliko sliko je moč dobiti v kranjskih knjigarnah!). Če slavimo, je treba tudi z okrasitvijo dvorane to pokazati. Izvrsten nagovor profesorja Milana Krišlja v temno dvorano s temnega odra ni zablestel kot bi glede na lepo vsebino zaslužil. Ko slavimo Cankarjevih sto let, mora biti dvorana svetla, ožarjena — kot je bila slejkoprej sleherna njegova beseda. To ni bila predstava kar tako, bila je slavnostna predstava! Zato tudi primeren dekor in osvetlitev ne bi bila odveč — saj si je celo Cankarjev siromak zataknil belo krizantemo v gumbnico, za srečo in v veselje! Jože Kovačič, ki je sicer sam tolikokrat upodobil Jermana, je dal tej predstavi popolnoma drugačen, nov mik. Malo stvari se je ponovilo od prej. Bile so nove režijske domislice; posebno one, ko Kalander podivja, so bile fascinantne. Videl sem dosti režij Hlapcev, tako na poklicnih kot ljubiteljskih odrih — toda tako pometel, dobesedno!, s hlapci še ni noben kovač! Med igralci je vsekakor bilo tudi nekaj takih, ki bi jih bil vesel celo Cankar. V prvi misli imam Hvastjo (Jože Šter), župnika (Janez Dolinar) in Lojzko (Danica Voglar). Seveda je tudi stari odrski maček Miha Krišelj postavil izvrstnega Komarja — žal, tako negativno karakterno figuro. Prijetno je bilo gledati silaka Kalandra (Tine Miklavčič) in njegovo ženo (Francka Košnjek). Bila sta postavna in čvrsta — kot se spodobi za vaškega revolucionarja in njegovo hudo ženo. — Mladi Jerman (Cveto Zaplotnik) je bil sprva plah, preplah in tih. Z rastjo dejanja pa je rastel tudi sam. Tako, da je bil ob finalu povsem pravi Jerman, ubit idealist... A še koprneč po sreči, pravičnosti in ljubezni. Nikakor pa ne smem mimo izvrstne mimike in maske Hvastje in župnika. Oba sta v svojih vlogah prepričala gledalce. Tudi njuna glasovna barvitost (žametna sonor-nost) je z odra vela v dvorano kot pravi cankarjanski čar — čar bridko lepe in resnične besede. Ne vem, nisem vprašal, ali je bila nešminkanost večine igralcev del režiserjevega koncepta ali je bila naključna? Najbrž zato niso bili nadučitelj (Tone Peternel), zdravnik (Miha Petek), župan (Miro Bernik) in krčmar (Franci Bizjak) dovolj »stari« in verjetni za vloge, ki so jim bile dodeljene. Manj opazne, četudi skrbno izdelane epizodne vloge so zadovoljivo odigrali poštar (Vili Jenkole), Pisek (Janez Novak), Nace (Uroš Stare), Geni (Milena Šemrov), Minka (Martina Štern), Anka (Valerija Kuster), kmetica (Nuša Poderžaj) in Jerma-nova mati (Alenka Košnik). V celoti pa je poizkus Gledališkega centra uspel, tembolj ker je bil prvi tak eksperiment — s sklicem amaterjev iz celotne občine. — Hvala za toplo počastitev Cankarjeve stoletnice, hvala za nepozabne dialoge Hvastje s Komarjem, Jermana z Župnikom, Jermana z Lojzko! Vsekakor so se nastopajoči kot tudi gledalci seznanili s Cankarjevo besedo bolj kot bi se to v šoli. Najdragocenejše pa je prepričanje, da dvajset gledaliških amaterjev ne bo nikoli pozabilo na Cankarjevo pesniško besedo. To pa je gotovo eden "od trajnih uspehov te predstave. c.z. Svet brez mož in žena vŠ encurju Da šenčurjanski amaterski gleda-liščniki, organizirani v DPD Svobodi, niso od muh, to že dlje časa vem. Saj so sposobni zaigrati kar s tremi — nemara celo več — ekipami. Gledal sem njihovega Desetega brata, videl Sveti plamen pa burko o letih naše mladosti — vselej so nastopali novi ljudje, vsaj v glavnem. To se pravi, da je tudi igralska radoživost doma. Tako zdaj tečeta vzporedno: drama Via Mala in komedija Svet brez mož in žena. Vsaka teh iger s svojimi ljudmi! Komedijo, ki sta jo napisala brata Horsta, je zrežirala Kati Kolar. Kaj le zrežirala! Izvrstno je delo postavila na oder — že dolgo nisem doživel takega tempa in take igre, kakršno je dosegla čudovita Slavi Celjer. Bila je motor, ki je gnal igro ves čas. Bila je mila in huda lepotica, s katero se ni moč šaliti. Naj se sliši še tako nenavadno kot priznanje — Gusti Požar (Slavi Celjer) je bila očarljiva, zmagovita! — Ustrezajoči soigralki sta ji bili Zlata Majer (Irena Šimno-vec — zares lepo zlatolaso dekle!) in Pavla Gostič (Leonida Kamer). — Od »stare garde« sta v igri sodelovala dr. Ferdo Žolna (Vinko Peternel) in Ljudmila Brce (Kati Kolar). Oba sta seve svoji vlogi z veliko ruti- no odigrala. Sploh opažam, kako zanesljivi, samozavestni, sproščeni in dobri v vseh pogledih, so po večini oni starejši igralci, ki jih je vzgojila v letih cela vrsta režiserjev. Dobra, stara šola! Toliko in toliko zimskih sezon, z vajami v mrzlih dvoranah — le žar idealizma, navdušenja je grel te naše ljudi, ki so zvesto skrbeli, da luč prosvete na deželi ne ugasne. Kakih posebnih umetniških teženj Horstova komedija seveda nima — saj gre la za zabavne zaplete. Te pa je igra slejkoprej dosegla — siloviti aplavzi in splošna veselost v dvorani sta dokaz za uspeh. Tudi edino plačilo ... Ustrezen delež za tako dobro izvedeno uprizoritev imajo tudi ostali mladi igralci in igralke: Ljubo Pe-gan, Roman Peternel, Bogdan Sušnik, Vili Kavčnik, Tadeja Prestor, Mojca Bučan, Peter Jovanovič in Borut Prestor. Vsekakor pa čestitam režiserki Kati Kolarjevi — malokomu od ru-tiniranih režiserjev uspe doseči tako dinamičnost odrskega dogajanja. Kakih spodrsljajev sploh nisem opazil. Bila je res dovršena amaterska prireditev. Imponira mi ta ljudsko-prosvetna zagnanost v Šenčurju. Hvala za prijetno doživetje! In za topel smeh v tej hladni zimi! C.Z. Svet brez sovraštva Jesenice — Igralci amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah so pripravili v režiji Stanke Geršakove delo Mire Miheličeve Svet brez sovraštva. Premiero so načrtovali že za minulo soboto in nedeljo, a so predstavo zaradi bolezni v ansamblu preložili na kasnejši datum. D. S. Tinče in Binče Jesenice — Dramski odsek DPD Svoboda s Hrušice pri Jesenicah pripravlja mladinsko igro Tinče in Binče. V njej bodo sodelovali otroci in predvsem mlajši igralci s Hrušice in okolice. D. S. Mladi Hruščani na odrskih deskah Dramski odsek pri DPD Svoboda na Hrušici prizadevno deluje tudi v letošnji sezoni. Pred nedavnim so člani na domačem odru uprizorili tretjo letošnjo predstavo, in sicer mladinsko igro Tinče in Binče. Poleg nekaterih že starejših in izkušenih igralcev, se je tokrat predstavilo več najmlajših igralcev dramskega odseka. Že na premieri so se dobro odrezali in zasluženo prejeli aplavze občinstva za nastopanje. Tudi kot režiserka se je predstavila mlada igralka Stanka Razinger. J.R. Obvestilo , Gorenjska kmetijska zadruga temeljna zadružna enota Sloga Kranj vabi kmečke žene na predavanje O MOLŽI IN HIGIENI MLEKA. Predavanje bo v zadružnem domu Primskovo, Jezerska c. 41. v ponedeljek, 22. marca 1976, ob 14.30 in na upravi zadruge v Stražišču v ponedeljek, 29. marca 1976, ob 14.30. Vabljene! V Ribnem za samoprispevek Ribno — V krajevni skupnosti Ribno v radovljiški občini je bil v nedeljo, 14. marca, referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za ureditev krajevnih cest. O samoprispevku so se odločali prebivalci vasi Ribno in Bodešče. Od 418 vpisanih volivcev v teh dveh vaseh jih je glasovalo za samoprispevek 78,46 odstotka, 11,8 odstotka jih je bilo proti, 1,88 odstotka glasovnic pa je bilo neveljavnih. Ostali se niso udeležili glasovanja. Samoprispevek za prebivalce teh dveh vasi bo trajal dve leti, ceste pa bodo uredili in asfaltirali že letos. Vsa dela bodo veljala 760.000 dinarjev, s samoprispevkom pa bodo zbrali 510.000 dinarjev. V Ribnem bodo uredili in asfaltirali krožno cesto (Janša — Kersnik — Avtobusna Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje Tel. št. 21-611 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement M 450 Anhovo 1,06 din/kg — stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik Novoteks — betonske mešalce — 100 lit. Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 % popusta. Izkoristite ugoden nakup! v Cgp delo TOZD Časopisi Podružnica Kranj, Koroška 16 ' sprejme takoj 1. prodajalko-ca za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku na Jesenicah. Delo, ki traja 4 oz. po dogovoru 6 ur samo v dopoldanskem času, je primerno za gospodinje ali upokojence. Nastop dela je možen takoj. Zaželeno je, da ima kandidatka - kandidat nekaj delovnih izkušenj s prodajo časopisov, ni pa pogoj. 2. raznašalko-ca za časopis DELO za teren Javornik. Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje ali upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo vse infromacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16 ali na tel. 21-280 ali v poslovalnici ČGP DELO na Jesenicah, Titova c. 49 ali na tel. 81-698. □ TIKO tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič, Koroška cesta 17 objavlja v skladu s 34. členom statuta podjetja in sklepom odbora za medsebojna razmerja delavcev naslednji prosti delovni mesti 1. računovodje (reelekcija) Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let enakih delovnih izkušenj — izjemoma pa se pogoji lahko prilagodijo trenutnemu stanju v podjetju Kandidati morajo biti moralno in politično neoporečni, imeti morajo pravilen odnos do samoupravljanja in predložiti morajo potrdilo o nekaznovanju. 2. materialnega knjigovodje Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj — ali nedokončana srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj ter dobrim znanjem vodenja materialnega knjigovodstva Pismene prijave za delovno mesto pod točko 1. pošljite s priloženimi dokumenti o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 15 dneh po objavi na gornji naslov, za delovno mesto pod točko 2. pa razpis velja do zasedbe delovnega mesta. postaja), v Bodeščah pa cesto na vas Peč in odsek od številke 2 do zadnje hiše proti savskemu mostu. Pri organizaciji in izvedbi nedeljskega referenduma so se izkazali prav vsi člani odbora. A. Ž. Dober obisk v knjižnici Poljane — Ob praznovanju krajevnega praznika v decembru lanskega leta so v Poljanah v Poljanski dolini v prostorih kulturnega doma odprli tudi novo knjižnico. Knjižnica je bogato založena z vsakovrstno literaturo. Knjige pošilja v Poljane matična knjižnica »Ivan Tavčar« iz Škofje Loke. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 8. do K), ure dopoldne. Celoletna članarina za odrasle je 10 din, za otroke pa 5 din. 2e prvi meseci delovanja nove knjižnice v Poljanah so pokazali, da je med prebivalci s tega področja veliko zanimanje za dobro čtivo. Prav tako pa poljanski kulturni delavci .pričakujejo, da se bo krog izpo-sojevalcev knjig še razširil. -jg Obnova mostov v Vintgarju Gorje - Člani turističnega društva Gorje v radovljiški občini so imeli pred nedavnim redni občni zbor. Pregledali so dosedanje delo in razpravljali o delovnem programu za letos. Med pomembnejšimi nalogami in problemi, ki jih bo treba rešiti, so omenili obnovo mostov v soteski Vintgar. Zob časa je namreč nekaj mostov močno načel, tako da so za obiskovalce soteske celo že nevarni. Razen tega so na zboru dosedanjemu predsedniku Matiji Klinarju, ki opravlja to funkcijo že 19 let, podelili naslov častnega člana društva. A. Ž. Graditelji TOZD Gradnje Kranj b.o., obrat Struževo vam nudi betonsko opeko vseh dimenzij, ostale betonske izdelke in izdelke iz marmorja. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 vam nudi vse vrste opečnih zidakov, vo-galnikov in stropnih nosilcev. Informacije in naročila sprejemamo: Na Skali 5 tel. 22-763 Struževo tel. 21-962 Dobava takoj! Po želji kupca dostavimo opeko, z našim prevozom. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. festivalna dvorana bled *W od 13.do 23.marca 1976 razstava in prodaja VAŠ DOM 76 * POHIŠTVO * DE KOR ATI VA * GOSPODINJSKI STROJ I razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure, tudi v nedeljah murha hnpn — novo na našem tržišču Pohištvo, ki smo ga že dolgo čakali da bi opremili • shrambo • klet • garažo • vikend • naredili pregradne police in ki bi bilo zares poceni Kupiš, odneseš pod pazduho in iz osmih različnih sestavljenk narediš željeno polico ali omaro. In kje dobiš llDpD program? Trenutno le pri Lesnini v Kranju in pri proizvajalcu Hoja Ljubljana, Langusova 8 oz. pri njeni TOZD Galanterija Podpeč. Počitniški dom »Planica« Dolina Planica pod Poncami ni znana le po smučarskih skokih, ampak tudi po lepi alpski pokrajini in razmeroma ostrem podnebju. Hladne in stabilne zime ter hladna poletja dajejo planiški dolini svojevrsten čar. že nekaj let pa sameva pod veliko skakalnico dvonadstropna lesena stavba, ki jo je Radiotelevizija Ljubljana potrebovala za televizijske prenose planiških poletov. Menda je prav toliko let, kolikor stavba stoji, Živa misel, naj bi veliko leseno poslopje uporabljali tudi za počitniko-vanje in razvedrilo delavcev RTV Ljubljana. Vendar do uresničenja ni Prišlo. Lansko poletje so vendarle začeli preurejati reportersko hišo. Dom naj bi rabil televizijskim prenosom, v preostalem času pa bi z manjšimi notranjimi preureditvami rabil za Na Jesenicah snemajo filmsko nadaljevanko Jesenice — Na območju jeseni- «i a uumu«-ju Jeseni- ce Železarne so delavci Jadran inma postavili kulise koncentracijskega taborišča in začela snemati filmsko nadaljevanko Marija za RTV Zagreb. Zgodba pripoveduje o ženskah med nemško okupacijo, posebej o ženi Mariji, o njenem odhodu z doma in njenem bivanju v koncentracijskem taborišču, od koder uspe pobegniti in se še pred koncem vojne vrniti domov. Za skupinske in epizodne prizore so povabili več jeseniških igralcev, medtem ko v glavnih vlogah filma v sedmih nadaljevanjih nastopajo znani beograjski in zagrebški dramski umetniki. Vlogo Marije bo interpretirala prvakinja beograjske Dra-jne, v ostalih vlogah pa nastopajo Ljuba Tadič, Rade Serbedžija in drugi. Snemanje na Jesenicah uspešno Poteka in po snemanju se bodo filmski delavci preselili v Radovljico, kjer bodo v radovljiški graščini posneli nekaj prizorov. Snemanje bodo nadaljevali tudi v bližini Bleda. D. S. Iskra poje V petek, 19. marca, bo v Iskrini dvorani na Laborah tekmovalna" zabavno-glasbena prireditev ISKRA POJE, ki jo organizira komisija za kulturo pri KS 00 ZSMS v delovni organizaciji Iskra Elektromehanika v Kranju. To bo tekmovanje pev-cev-amaterjev, ki so zaposleni v tej delovni organizaciji. Vse pevce bo ocenjevala žirija občinstva in posebna izbrana žirija, ki jo bodo sestavljali trije glasbeniki. V prvem tekmovalnem delu se oodo občinstvu predstavili pevci in pevke: Tatjana Kristane, Franci Mežnar, Vesna Vidmar, Franc Oornik, Damjana Brejc, Franc Oeržič, Sveta Dolinar, Branko Orden, Nevenka Sfiligoj, Franc paznik, duet Tatjana in Cveta, ^Janez Zgajnar, Drago Zore, Stane Marn in Bernarda Bencek. Vseh Petnajst pevcev bo v prvem delu 8Premljala skupina Dar, prireditev Pa bosta vodila napovedovalca Anka konjar in Miro Erzin. V drugem delu pa bo skupina Dar Pripravila zabavni program s svojimi ^talnimi gosti, ki bodo tokrat: pevki Vida in Danica Sitar, pevec Frenk ^ebulj in humorist Čipsi. Tekmovalna zabavno-glasbena Prireditev Iskra poje bo ena redkih Zabavnih prireditev v naših delovnih organizacijah. Organizatorji upajo, da bo uspela, saj je za njo veliko zanimanje tako med delavci v tovarni kakor tudi zunaj nje. F. Erzin dopuste in oddihom za konec tedna. S tem pa bi zvišali kapaciteto v gorskem svetu od 27 postelj na približno 60 postelj. V poletju in jeseni lansko leto so najprej uredili kuhinjo, shrambo za živila in shrambo za bife. V pritličju je še jedilnica in bife s pultom, tam imajo še tudi dve sobi: eno enoposteljno in eno dvoposteljno. V prvem nadstropju pa so z odstranitvijo predelnih sten uredili tri enoposteljne, pet dvoposteljnih in eno petpostelj-no sobo. Sobe so opremljene z modernimi posteljami. V vsaki sobi je tudi garderobna omarica z obešalniki. V zimskem času so sobe ogrevane z električnimi radiatorji. Dostop do počitniškega doma »Planica«, last Zavoda RTV Ljubljana, je mogoč tudi pozimi, saj Cestno podjetje iz Kranja redno pluži cesto do hotela Planica. Dogovorili so se, da jim podjetje po vsakokratnem sneženju spluži približno '800 metrov dolg odsek ceste, ki vodi do bližine njihovega doma. A. K. V Olševku večer z Ladkom Korošcem Olševek — Športno društvo »Grintavec« iz Olševka prireja jutri, v soboto zvečer ob 19. uri v Zadružnem domu na Visokem večer z Ladkom Korošcem. Prireditev bo izredno privlačna, saj se bo prvak ljubljanske Opere predstavil s številnimi narodnimi pesmimi ter opernimi arijami. Pokazal bo tudi film o svojem gostovanju v Holandiji, Moskvi, Kijevu in Atenah. Razen Korošca bodo na Visokem nastopali tudi harmonikar in pianist Milan Stante, zvezni trener za mlade smučarske skakalce Andrej Tomin, brata VVie-gele iz Zahomca na Koroškem, folklorna skupina osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora, zabavni ansambel Kivado z Jesenic, trgovsko podjetje Murka iz Lesc z modno revijo in šenčurski oktet. Vstopnina za odrasle bo veljala 30, za otroke in stojišča pa 10 dinarjev. -jk Društvo za podvodno dejavnost Bled, ki ima okrog 30 članov, redno organizira različne akcije kot so podvodna orientacija, podvodno fotografiranje in podvodni ribolov. Doslej so tako opravili že prek 400 spustov pod vodo, osem članov pa je usposobljenih za kakršnokoli podvodno akcijo v vsakem letnem času. V nedeljo, 14. marca, ko je bilo blejsko jezero zamrznjeno, so prikazali reševanje izpod ledu. V akciji so sodelovali Jože K one, Velko Švab, Marjan Lakota in Tomaž Čufar. Vaja oziroma akcija je potekla pri hotelu Toplice na Bledu. - B. B. Življenje je tekmovanje Človek si je v boju z naravno stihijo priboril vodilno vlogo v svetu. Vendar ta boj še ni končan. Z načrtno in smotrno dejavnostjo bo moral ohranjevati zdravo okolje, razumno izkoriščati naravna bogastva in ohranjevati samega sebe. Tehnični napredek, ki mu prinaša udobje, mu hkrati siromasi življenje, pustoši osebnost in mehanični ritem strojev, včasih postaja ritem življenja. Očiten je trajen boj naprednega človeštva, da bi svet postal bolj human, da bi se tekmovanje v oboroževanju spremenilo v tekmovanje za srečnejši in boljši vsečloveški jutrišnji dan, ko ne bosta več dve tretjini človeštva gladovali, in ko bodo težnjo po dobrinah dopolnile še druge človeške vrednote. Sport je odsev družbenega življenja, med tekmovanjem v življenju in tekmovanjem v športu so podobnosti pa tudi razlike. Tekmovanje v športu je bolj kratkotrajno, vodeno in uresničeno je po pravilih. Cilji športnega tekmovanja so v večjih storitvah, v uspešnih uvrstitvah, v uresničevanju osebno in družbeno priznanih nagibov. Čim bolj kakovostno je tekmovanje, tem bolj je na očeh množici, ki oceni pravilnost in prekrške tekmovanja. Tekmovalna doba v športu je kratkotrajna, rekorderji se menjajo, moštva se pomlajajo, nekateri zapuste tekmovalno stezo že v življenjskem razcvetu. Nagrade in priznanja so spodbuda za dosežene uspehe, ki so odjek sposobnosti. V športu so nagrajeni najboljši, prvi trije, nagrada v življenju je navadno občutek osebne sreče, ki je seveda v sreči vseh. V življenju ne moremo biti vsi prvi, a daleč smo od Nobelove nagrade. Kdor preveč misli na nagrade in priznanja, ga začne razjedati notranji nemir. V življenjski tekmi, ki je bolj zmerna, vendar včasih dovolj napeta in po trajanju presega maraton, po zapletenosti akrobatiko in po zvitosti včasih celo prekaša športno taktične ukane, gre za uresničevanje dolgoročnih ciljev, za doseganje vrednot in življenjskih smotrov, ki so del nazora posameznika o sebi, družbi in svetu. V pridobitniško-porabni-škem svetu se bije boj za položaj in dobrine, le-te ta položaj tudi navzven potrjujejo. Smo kakor plezalci na družbeni lestvici, blažilci napetosti številnih pritiskov, smo napadalni, zviti, se umaknemo v objem ravnodušja, kdaj pa kdaj oviramo druge in skušamo potlačiti v ozadje naše rivale. Nizki udarci, ki boksarja diskvalificirajo, so v prenesenem pomenu očitni v medsebojnih besednih dvobojih, polemikah ali nekonstruktivnih odnosih. Res je vse življenje podobno tekmi, v kateri moramo slediti ostalim. To je tekma brez sodnikov, vendar ne brez pravil. Pravila te tekme so družbene in moralne norme pa zakoni, po katerih se moramo ravnati. Z osveščanjem in z vstopom v šolo se borimo za boljši uspeh, ko se poklicno usposobimo za boljši zaslužek, v mladosti se skušamo čim bolj uveljaviti, ko pa se priplazijo leta, želimo ohraniti svoj položaj. Katere pa so skupne odlike športnega in življenjskega tekmovanja? Skupne odlike so v jasno postavljenih ciljih, v neuklonljivem premagovanju težav, v treznem doživljanju uspehov in v športnem prenašanju neuspehov. V športu gre za to, da bi dosegli čim boljši ali krajši čas, v življenju pa prav času želimo kljubovati čim dlje. Čas dosežen v športnih panogah natančno zvemo po tekmovanju, dosežene izide v osebnem enkratnem in nepovrnljivem življenju pa ocenijo drugi. Jože Ažman kino Kranj CENTER 19. marca angl. barv. krim. ZLOČIN V ORI-ENT EXPRESSU ob 16. in 20. uri, jug. barv. film DAN, DALJŠI OD LETA ob 18. uri za Filmsko gledališče 20. marca angl. barv. krim. ZLOČIN V ORI-ENT EXPRESSU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vesterna VROČA SEDLA ob 22. uri 21. marca amer. barv. risani PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 10. uri, angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komed. HOLLYWOODSKI FRIZER ob 21. uri 22. marca amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 19. marca amer. barv. zgod. spekt. QUO VADIŠ ob 16. in 19. uri 20. marca amer. barv. risani PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 10. uri, angl. barv. pust. ZLATO ob 16. in 20. uri, amer. barv. pust. GROZOTE BELE ZARJE ob 18. uri 21. marca angl. barv. pust. ZLATO ob 15. uri, amer. barv. zgod. spekt. QUO VADIŠ ob 17. uri, premiera nem. barv. krim. LORD IZ PREDMESTJA ob 20. uri 22. marca nem. barv. krim. LORD IZ PREDMESTJA ob 16., 18. in 20. uri Trži* 19. marca amer. barv. vestem SANTEE ob 18. in 20. uri 20. marca angl. barv. fant. SINDBADOVO ZLATO POTOVANJE ob 17. uri, amer. barv. zgod. spekt. QUO VADIŠ ob 19. uri 21. marca angl. barv. fant. SINDBADOVO ZLATO POTOVANJE ob 15., 17. in 19. uri 22. marca nem. barv. krim. LORD IZ PREDMESTJA ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. marca amer. barv. vestern SANTEE ob 18. in 20. uri 21. marca amer. barv. vestem SANTEE ob 15. in 19. uri, ital.-angl. barv. krim. COSA NO-STRA - RESNICA O MAFIJI ob 17. uri 22. marca amer. barv. zgod. spekt. QUO VADIŠ ob 17. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 21. marca nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 16. uri Škofja Loka SORA 19. marca amer. barv. satira ZADNJA NALOGA ob 18. in 20. uri 20. marca ital. barv. krim. NA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 18. in 20. uri 21. marca ital. barv. krim.JMA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 19. marca ital. barv. krim. NA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 20. uri 20. marca amer. barv. satira ZADNJA NALOGA ob 20. uri 21. marca ital. barv. komed. EMIGRANT ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 19. marca šved. barv. drama PRGIŠČE LJUBEZNI ob 17. uri 19.15 20. marca amer. barv. pust. ROJENI PORAŽENI ob 17. in 19. uri 21. marca amer. barv. pust. ROJENI PORAŽENI ob 17. in 19. uri Zlato Sussanah York in Roger Moor, junaka pustolovskega filma Zlato, sta bleščeč igralski par, ki gledalcu sicer nima česa povedati, a kdo sploh .še od kogarkoli kaj pričakuje? Film je namenjen sproščujoči zabavi, poneumljanju; paša očem — pod videzom bleščečega »vse je lepo in prav« , Delce pripoveduje o tem, kako lahko postaneš bogat, če prevzameš nekomu žensko ' z rudnikom zlata. Pripoveduje pa tudi, da v Južnoafriški republiki sploh ne poznajo rasnih predsodkov, pa vendar vidimo temno- Colte le pri delu v rudniku ali kot natakarje, , ele pa v imenitnih hotelih, avtomobilih, če j že opustim klimatizirane urade. Slabi se pobijajo med seboj, da bi oni, ki naj bi bili »dobri«, a niso nič boljši od »slabih«, lahko srečno zrli s filmskega platna v še čudovi- , tejšo prihodnost. Nekaj ljudi je sicer utoni- t lo, ampak rudnik le ni propadel in lepa de-dinja je postala vdova le zaradi srečnejšega konca, happy enda. I Mojstrska izvedba vtisa abotnosti ne ' ob laži. Tehnika zmore prikazati tudi tehnično popolno uničenje. Filmska moda. Zakonolomi. pa, ali revnost in preproščina filmske pripovedi, ne moti nikogar več, očitno, da tudi ideologija kapitalizma ne. Ne gledalcev, ne odkupovalcev surovin za široko potrošnjo; naj bo. Navsezadnje nam je tema filma znana iz domače literature, polpretekle, ko so hlapci postajali gospodarji in so, recimo, viničarji lahko sanjarili o takšnem »junaku«. J. Poštrak V._, 22. marca franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDLJE UMAZANIH ROK ob 17. in 19 uri Jesenice PLAVŽ 19. marca amer. barv. CS vestem KOCKA JE PADLA ob 18. in 20. uri 20. marca franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 18. in 20. uri 21. marca franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 18. in20. uri 22. marca amer. barv. pust. ROJENI PORAŽENI ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 20. marca angl. barv. komed. KAJ POLEŽU JES, RECI KAJ ob 18. in 20. uri 21. marca amer. barv. akcij, drama ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri Kranjska gora 20. marca amer. barv. akcij, drama ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri 21. marca šved. barv. drama PRGIŠČE LJUBEZNI ob 18. in 20.15 Radovljica 19. marca jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN ob 20. uri 20. marca amer. barv. NEMIRNA NEDE UA ob 18. uri, amer. barv. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD ob 20. uri 21. marca jug. barv. vojni DOKTOR MLA DEN ob 10. in 18. uri, amer. barv. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD ob 16. uri, amer. barv krim. KALIBER 20 ob 20. uri 22. marca amer. barv. NEKOČ JE BIL HOL LYWOOD ob 20. uri Bled 19. marca amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 20. uri 20. marca jug. barv. vojni DOKTOR MLA DEN ob 18. in 20. uri 21. marca amer. barv. NEMIRNA NEDE LJA ob 16. uri, amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 18. uri, amer. barv. NE KOC JE BIL HOLLYWOOD ob 20. uri 22. marca ital. barv. AVANTURE BELEGA OČNJAKA ob 20. uri Parkirajmo po zelenicah, saj niso naše. Ko bo sneg odlezel, se tako ne bo ni poznalo. — Foto: F. Perdan Kabinetni puding Potrebujemo: 8 do 10 starih mlečnih kruhkov, tri četrt litra mleka, 4 do 5 jajc, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 2 do 3 žlice sladkorja, 5 dkg rozin, 5 dkg naribanih mandeljev in še 2 žlici sladkorja ter maščobo za posodo. Kruhke narežemo na tanke rezine. Zložimo jih v namaščeno proti ognju odporno posodo. Mleko umešamo z jajci z vanilijevim sladkorjem in z dvema do tremi žlicami sladkorja. Mešanico vlijemo na kruhke, po vrhu pa po-tresemo z rozinami, pokrijemo in pustimo kakih 20 minut, da se kruhki napojijo. Potem jed potresemo z naribanimi mandelji in dvema žlicama sladkorja. Puding potisnemo v pečico, ki smo jo segreli na 175 stopinj, in pečemo 40 minut. Ponudimo s kompotom. Ko kupujemo mizo Ko stara miza odsluži in moramo kupiti novo, je dobro vedeti nekaj osnovnega, kakšna naj bo nova miza, da nam bo dobro služila. Najvažnejše so njene mere: za štiri osebe mora miza biti velika najmanj 110 cm krat 80 cm. Če pa je družina večja, naj bo miza velika 100 cm krat 140 cm. Seveda so take mere primerne takrat, če imamo velik dnevni oziroma jedilni prostor, sicer se raje odločimo za raztegljivo mizo, ki jo širimo le včasih. Zelo lepe so tudi okrogle mize, vendar bodo osebe imele dovolj prostora le, če bo premer mize 180 do 200 cm, za Šest oseb pa celo 240 cm. Kuhanje testenin Testenine razen cmokov kuhamo v večjih loncih z veliko vode, ker večina škrobnatih živil zelo vpija vodo. Testenine med mešanjem stre-semo v slan krop. Vrejo naj 12 do 15 minut, nato jih stresemo na cedilo in oplaknemo s toplo vodo. Nato jih zabelimo z oljem, maslom, rahlo pomešamo in takoj ponudimo. Cmoke in svaljke kuhamo v kozici, tako da jih previdno denemo v krop. Ko voda ponovno zavre, jih s kuhalnico dvignemo, če so se obdržali na dnu posode. Vrejo naj okoli 10 minut. Cmoke polovimo z lopatko in denemo na servirni krožnik, svaljke pa odcedimo na cedilu. Šele ko voda odteče, jih zabelimo s pre-praženimi drobtinami. s šolskih klopi' Na jedilnih mizah je bil pred časom zelo uporaben ultrapas: vendar je taka površina primerna bolj za kuhinjske mize, ki jih uporabljamo tudi za pripravo hrane, medtem ko na jedilnih mizah tega ne delamo. Zato so jedilne mize običajno obdelane po površini s prozornim lakom ali obarvane z obstojnimi drugimi premazi. Take površine seveda niso neuničljive. Miza bo dolgo lepa, če jo bomo ščitili s prtom ali s seti. Površino mizne ploskve čistimo z vlažno krpo in tekočimi čistilnimi sredstvi. To velja tudi za belo opleskane jedilne mize, ki so v jedilnem kotu najlepše brez prta ali samo s seti: taka miza pa je lepa le, če je vedno brezhibno čista in če na njeni površini otroci z ostrimi predmeti ne preizkušajo svojih spretnosti. Pri delu se kaj hitro noht zalomi. Da bi ga še rešili, poskusite delček nohta zalepiti z'levkoplastom, vse skupaj pa potem prelakirajte dvakrat z barvastim lakom za nohte. Mastna koža V mladosti mastna koža se z leti počasi posuši in je po 35. letu starosti dokaj redka. Za mastno kožo je značilno povečano izločanje lojnic. Vzrokov je več: pogosta je pri mladih ljudeh v začetku spolne zrelosti, kasneje pa tudi med nosečnostjo, pri motnjah črevesja ali pri pomanjkanju vitaminov. Mastna koža se sveti, ima razširjene pore in ima največkrat številne ogrce, ki se radi vnemajo. Dobra stran take polti je, da se zelo kasno začne gubati. Najbolj pomembna pri negi mastne kože je higiena. Obraz si umivajmo s prekuhano vodo in z blagim otroškim milom, v zadnjo vodo za izpiranje pa dodamo malo limoninega soka, da se spet obnovi kisli zaščitni plašč kože. Od kozmetičnih sredstev za nego uporabljamo le tista, ki so pripravljena prav za mastno kožo. Mastni koži zelo prija zmerno sončenje ali obsevanje z ultraviolet-nimi žarki, saj se pri tem delno raz-masti. Pretiravanje pri tem pa seveda škoduje. Koristijo tudi parne kopeli s kamiličnim čajem. Tako omehčano kožo se nato zdrgne z grobo frotirko, da se odstrani zgornja po-roženela plast. Pri tem lahko tudi s čistim robčkom ali vato, nikakor pa ne z nohti, stisnemo ogrce in nato kožo dezinficiramo z alkoholom. V hujših primerih pa poiščemo pomoč pri kozmetičarki. Mastno kožo na silo nikakor ne bomo spremenili v normalno, postopki bi kvečjemu imeli še bolj neželen učinek. Na izločanje loja pa lahko vplivamo z dieto. Malo slano, malo začinjeno, malo mastno, ne veliko ogljikovih hidratov, pač pa veliko beljakovin in vitaminov. Čim manj kave, alkohola in cigaret. Priporoča se dovolj gibanja na svežem zraku, skrb za redno prebavo ter dosti spanja. Ni dvoma o tem, kakšno naj bo novo spmladansko, krilo: ozko in ravno. Svetel komplet na sliki dopolnjuje klasična črtasta bluza. marta odgovarja Janja iz Kranja — Kupila sem blago za plašč, vzorec tudi prilagam. Prosim, svetujte mi model modernega plašča. Stara sem 27 let, visoka 171 cm, tehtam pa 61 kg. Marta — Plašč za vas je tubastega kroja z visokim ovratnikom, spuščenimi rameni, širšimi 3/4 rokavi in je midi dolžine. Zraven lahko nosite tudi pas. Zapenja se nevidno z gumbi, v stranskih šivih sta žepa. Poleg nosite dolge rokavice. Slika letnih časov Na koledarjih bomo v kratkem zaznamovali pomlad, a zunaj je še vedno mrzlo, z neba naletavajo bele snežinke. V mislih si predstavljam jesen. Žareča krogla se mi smehlja z modrega neba in me z nevidno silo vleče v naravo. Ne znam se ji upreti, zato ji sledim. Privedla me je do čarobno obarvanega gozda. Temačna debla dreves so poživljali listi. Njihova barva se je prelivala v vseh mogočih svetlih in temnih odtenkih. Rjavordeč list je najprej trmoglavo o je to na Tudi tokrat smo prejeli številne pravilne odgovore na našo zadnjo literarno uganko. Kaže, da Ivana Cankarja in njegovo črtico Skodelica kave, vsi dobro poznate. Žreb pa je nagrado namenil Marjeti Kavčič iz osnovne šole Cvetka Golarja v Škofji Loki. OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ ji podarja knjižici Toneta Gasparija DRUGA MATI in Ivana Tavčarja VISOŠKA KRONIKA. Pa pojdimo k novi uganki. Znani slovenski pisatelj v tem delu opisuje spomine na svojega očeta. Pišite lam, kdo je ta avtor in naslov njegovega dela. Odgovore pošljite do ;orka, 30. marca, na. naslov: ČP jlas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Me pozabite pripisati vašega naslova n šole, ki jo obiskujete. Vsak očetov dovtip, vsako hudomušnost *em natančno posnel. Prišla sva iz Zavrha sredi popoldneva. Vlati nama je postavila ričet v peč in odšla >o delu. Ko sva jedla, je naletel oče na d rojen ogorek trščice, ki je bil pri kuhi padel t jed. (Kuhali smo v peči ali na odprtem ignjišču). Pa mi reče: »Treba bo mami posedati, da naj nama tako reč posebej sku-la, da jo bova jedla, če jo bova hotela, če le, pa ne.« O, kako sem pospravil v skledi-o tisti ogorček in čakal matere! Ko je pri-la domov, sem jo že na pragu sprejel in »okazal: »Lejte, ata so rekli, da nama tako •eč drugič posebej skuhajte, da jo bova edla, če bova hotela, če ne, pa ne.« Mati ne je potresla za uho in očitala očetu: »Lepo reč boš zredil iz fanta, ko ga takole »odpihuješ!« Oče se je materi seveda /eselo nasmehnil. Ko smo jedli pečenko (zaklali smo pra-iička o božiču), mi oče pokaže skozi okno: »Poglej, poglej babo, ki pleza po snegu na Triglav!« (Skozi naše okno se je namreč /idelo naravnost na Klek in Triglav.) Jaz k >knu in sem gledal in gledal ter iskal babo. Tedaj pa so mi vse koščke pečenke pojedli. Tako me je šolal, ko mi je pogosto naro-ial: »Ne pasi po nepotrebnem radovedno-«ti in ne zijaj okrog sebe!«) zaplesal v ritmu rahlega, pomirjujočega vetra, nato se je moral vdati in prepustiti njegovemu čudnemu vrtincu, ki ga je položil na gladino umazano rjave luže, katero je zapustilo zadnje deževje. Kako temačni so bili takrat dnevi! Po mestih so se zadrževali megleni zastori, nebo je bilo pepelnato sivo, neprijazno. Le deževne kaplje, ki so kot solze polzele po strehah hiš in oknih, so imele lep, čeprav žalosten videz. Turobna razmišljanja mi pretrga dolgouhec, ki hitro izgine za visoko, mogočno zeleno smreko. Sonce se je že poslavljalo. Vrhovi gora so prejeli se zadnje pozdrave tistega dne. Misli so mi nenadoma obšle pomlad. Kako lepa je! Zemlja se prebuja, drevje brsti in cvetje odpira svoje čaše. Nanje sedajo pisani metulji in srkajo sladko medico. Na zeleni preprogi počivajo rumene tro-bentice in ljubeznivo nas pozdravljajo beli zvončki. Ptice lahkotno preletavajo nebo in prijetno ščebe-tajo. O sivem nebu in mrki megli ni niti sledu več. Sonce nas spremlja ob vsakem koraku. Zvečer se na sajasto črnem nebu prižgejo svetle mežikajoče zvezde, luna nas gleda vso noč in spremlja naše sanje. Koliko pomladi bo še tako lepih? Mnoga vprašanja ostajajo nerešena. Zlata Kočovski, osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Pričakovali smo pomlad Januarja je zapadlo veliko snega. Vsi smo ga bili veseli. Počasi je sneg kopnel. Vsi smo se veselili pomladi, ki se nam je že veselo smehljala s prvim pomladanskim cvetjem. Nabirali smo zvončke in z njimi krasili stanovanja. Nekega jutra sem vstala že zelo zgodaj in videla, da zunaj sneži, in da je snega že veliko. Čisto nič ga nisem bila vesela, ker sem želela, da bi se ta zima že končala. Posijalo naj bi toplo sonce, ki bi nas prijetno grelo. Jerneja Volčič, 7. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Veverica Veverica je navihana, lepa kakor lepotička, skače kakor ptička. Veverica skače gor in dol, svoj repek občuduje ' in ušeska ogleduje. Veverička lešnike drobi, z majhnimi tačkami jih drži, z belimi zobkijih drobi, pred puško pa rada zbeži. Nevenka Sesek, 6. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Postala sem deček Lepe so naše gore Doma sem pod gorami. Že majhna deklica sem si želela, da bi lahko prišla na vrh gora, da bi gledala svet pod sabo. Toda moji starši so vedno govorili, da so gore nevarne. Vpisala sem se v planinsko društvo in sedaj planinarim. Lepo je, res pa je nevarno. Zberemo se pred avtobusno postajo. Vsak ima svoj nahrbtnik — brez malice seveda ne moremo hoditi. V avtobusu je zelo zabavno. Končna postaja. Vsi v vrsto, pot pod noge in kmalu bo gora naša. Toda pot je dolga. Počasi stopamo po kozji stezici. Čedalje više smo. Na gozdni jasi počivamo. Pod nami valovi megla, nas pa obliva sonce s svojimi žarki. Gremo dalje. Samo kamenje in skalovje. To je dom gamsov in kozorogov. Piha hladen veter. Veje macesnov se lahkotno ziblje j o. še dobra ura pa bomo na vrhu. Kako težke so že moje noge! Komaj me še ubogajo. Končno! Na vrhu smo. Še en pečat več v moji planinski • izkaznici. Ozrem se v dolino. Občudujem temne gozdove, skrbno obdelana polja, bele ceste, ljubke vasi. Vidim reko, kako leno teče med polji. Iz tovarn se vali gost dim, tu pa je zrak čist. Še skupinska fotografija za album, pa spet domov. Tokrat smo osvojili vrh Storžiča. Milena Pilar, 8. b r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Ni dolgo od tega. Morda leto dni. Mami je odločila, da se bom ostrig-la. Tega nisem bila vesela in nekaj časa sem kuhala mulo. Ko je prišel tisti usodni trenutek, sem vstopila v frizerski salon. Bil je popolnoma prazen. Ko pa sem se razgledala po svetli sobi, sem v nekem kotu opazila frizerko. Ravno česala se je. Pozdravila sem in odzdravila mi je: » . . .ber dan!« Povabila me je na stol. Vprašala me je, kaj naj mi napravi. Povedala sem ji. Potem je pričela. Najprej umivanje glave, nato striženje, sušenje las in nazadnje me je še počesala. Ko sem se pogledala v ogledalo, me je kar streslo.. »Fantek,« sem potiho rekla. Vprašala'me je, če je vse v redu. Zlagala sem se ji. Rekla sem: »Zelo lepo.« Potem sem plačala in odšla. Ko sem se po cesti vračala domov, se je vse oziralo za mano. Bilo mije zelo nerodno. Tudi doma so me krstili za fantka. Ko sem šla naslednje jutro uro prej, v šolo, sem šla v stranišče. Oblečena sem bila v rjave hlače in karirasto bluzo. Ko pridem iz stranišča, priteče čistilka. Prime se za glavo in pravi: »Lepo, lepo. Zakaj pa hodiš v žensko stranišče? Kateri razred? Ti bo že tovarišica posvetila,« je še rekla. Potem sem ji na dolgo in na široko razlagala, kaj sem. Komaj je verjela. Tudi učenci so me sprejeli kot fanta. Domov sem prišla čisto izčrpana in trdno sklenila: »Nikoli več k frizerju!« Alenka Kušar, 7. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Strah me je . Strah me je mrzle, tihe noči, ko veter zapiha, in ko listje zašumi, mi kri zledeni. Strah me je vsake reči, ki se ponoči godi. Mateja Globočnik, 5. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje, iz glasila Odmevi izpod Krvavca Smučarski klub Triglav je v letošnjem letu močno povečal število mladih skakalcev, saj seje v preteklih dneh vpisalo v klub kar 40 pionirjev. Na sliki skupina najboljših pionirjev s trenerjem Janezom Bukovnikom, sicer pa za pionirje skrbita v klubu še trenerja Brane Finžgar in Janez Bešter. - Foto: M. Zivulovič 1- 2 3 4 5 6 7 8 9 10 J1 12 13 14 15 16 17 18 J ■ 20 ■ 22 ■ 23 24 25 ■ 27 28 29 30 31 32 33 ■ 35 ■ 37 ■ 39 40 41 ■ 43 ■ 44 45 F 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Rešitev nagradne križanke z dne 12. marca: 1. Leone, 6. obad, 10. Zmaj, 14. oblast, 15. karantena, 17. Pire, 18. karate, 19. TTG, 20. Ot, 21. Emir, 23. suma, 25. IU, 26. vas, 28. anil, 30. mimika, 32. kanonik, 35. Levar, 36. Kreta, 38. anafora, 40. natisk, 42. anas, 43. nit, 46. EM, 47. stas, 49. Ante, 51. SR, 52. žep, 54. istost, 56. telo, 58. internist, 60. felah, 61. Cata, 62. okta, 63. aroma Izžrebani reševalci: prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Lojze Bavdek, 64000 Kranj, Planina 25; 2. nagrado (40din) Anica Šega, 66330 Piran, Budicinova 3; 3. nagrado (30 din) Drago Za-plotnik, V. P. 6318/4, 54400 Dja-kovo. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pišljite do torka,23. marca, na naslov: CP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. izbrali smo za vas Lignji, mogoče bolj poznani pod imenom kalamari, so odlična speci-cialiteta (dušeni, ocvrti, v rižoti itd). Zdaj jih dobite zamrznjene tudi v Centralovi DELIKATESI v Kranju. Cena: 35 din za kg Tudi letošnji spomladanski modeli ženskih plaščev bodo ohlapnega kroja in dostikrat bo pod ovratnikom zavezan šal iz istega blaga kot pri predstavljenem modelu LOKA, ki je naprodaj na Kokrinem odelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Velikost: 36 do 42. Barve: Biva, svetlo zelena, svetlo modra, opečnata. Cena: 1450 din Jutri ob 12.50 bo pri nas že pomlad in kljub snegu, ki leži Se vse okrog nas, že mislimo na pomladno garderobo. V ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah Že imajo naprodaj lahke otroške plašče iz balonske svile. Kroj je prijeten, barve pa svetla in temna drap, rdeča, modra, zelena in rumena. Velikosti: od 2 do 16 let. Cena: 310 do 575 din Pogosto pri posteljnini raje sežemo po drobnejsem vzorčku. V TEK-STILINDUSOVI prodajalni v hotelu CREINA imajo pestro izbiro izredno prijetnih tovrstnih blag iz 100 % bombaža. Cena: 29,53 din za m Vodoravno: 1. zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil, 7. pobiralec smeti, 13. glinasta piščal ovalne ali jajčaste oblike, 15. sredstvo za vezanje, spajanje, 16. znak za kemično prvino lutecij, 17. orehov les, 19. znamenita vas pod Krimom, 20. latinska beseda za umetnost, 22. ostanki v talilnicah, 23. češka pritrdilnica, 24. kmečko opravilo, 26. trup, korpus, 27. vladar kneževine, 28. tovarna alkoholnih pijač v Ljubljani, 30. čuvajka, zlasti v zaporu, 32. kot vrabec ali kos velik nočni ptič odprtih morij, 34. tovarna pisarniških potrebščin v Celju, 35. stoična filozofska šola, 36. ilnata omaža, 38. priprava, s katero ugotavljajo po zvoku kake objekte pod vodo, 41. češki pisatelj naturalističnih romanov; tudi neumen, 42. francoski pisatelj »Manon Lescaut«, abbe, 44. starogrška boginja nesreče, 45. Andrej Jarc, 46. poletne hišice za turiste, 48. eden, 49. italijansko žensko ime, moškega je imel naravoslovec Galilei, 51. Cincarji, balkanski Romani, 53. poslovenjeni junak Drži-čeve komedije Dundo Maroje »Boter...«, 54. grški zdravnik eklektik Ka-padokije; to ime ima znana drama M. Krleže Navpično: 1. jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki, 2. kraj vzhodno od Ibadana, v zahodni provinci Nigerije, 3. znak za kemično prvino radij, 4. zračno zdravilišče v Pirenejih, 5. prebivalka Zirov, 6. francoski pisatelj »Ariane«, Claude, 7. holandski filozof židovskega rodu, začetnik spinozovstva, Baruch, 8. medena rosa na listju, 9. medmet, ki izraža začudenje, 10. znak za kemično prvino tantal, 11. nova vrsta, odstavek, 12. močvirska rastlina s klo-basastim socvetjem, 14. poldrag kamen za okrasne predmete, 15. bleščeča, fina, mehka, trdna nit, s katero se gosenica sviloprejke oprede v zamotek (kokon), 18. olepšanje, 21. mirujoči del električnega motorja, 23. italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 25. ime tovarne gospodinjskih aparatov iz Škofje Loke, 27. ime jugoslovanskega politika Gligorova, 29. okoren človek, 31. nakaza, pošast, spaka, 32. ime slovenskega šahovskega velemojstra Puca, 33. zadnja črka grškega alfabeta, 35. čistoča, snažnost, 37. francoski pisatelj-naturalist, Emile, 39. glavno mesto sosednje države, 40. kemična prvina (znak Re), 42. luka in največje mesto Istre, znano tudi po areni, 43. pritok Save pri Medvodah, 46. mesto na jugu Irana ob Arabskem morju, 47. naziv, 50. Lojze Dolinar, 52. U Tant Akcija na krilu po umiritvi središča Uspeh akcije na krilu je zelo odvisen od ravnotežja sil v središču, od gibljivosti središčnih kmetov nasprotnika in od možnosti njegovega nasprotnega udara v središču. Pogosto skuša igralec v pripravi napada na krilu umiriti središče, ga utrditi ali zapreti (blokirati). Ld5-b3 zaradi Dc7-c6!) i. t. n. 3. e4 x d5 Le7- f6 - ■ m A i A m A ■ ■ m m ■ i ■ H i i m Blokira kmeta f5 in tako preprečuje sprostitev baterije dame in kmeta, vendar pa ima beli že nart za sklepno kombinacijo. Na 3. . . . Dd7-a4 bi sledilo 4. b2-b3 (ne gre 4. f5-f6+ zaradi e5-e4) Da4-b4 5. c2-c4 i. t. n. 4. Le3 x h6!! 5. Dd3-e3 6. f5-P8! 7. Tal-fl Obup. 8. De3-f3! 9. I)f3-f5 + g7 x h6 Lf6-g7 Tf8- h8 Dd7-b5 Tc8 - c4 črni se je vdal. Na 9. ... Kh7-g8 bi sledilo 10. P6 x g7 in črni je pred neizbežnim matom. dr. S. Bavdek wmmmmmmmm NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) Osrednji spomenik padlim borcem in talcem v Zabnici (11. zapis) S pripovedjo o pisatelju in pesniku Tonetu Šifrerju, ki je izkrvavel kot talec, daleč v tuji deželi, sem se že dotaknil obdobja narodnoosvobodilnega boja — najbolj častnega obdobja v vsej slovenski zgovodini, nad vse častnega tudi za Zabničane. KAMNI GOVORE ako bi lahko dejali za kamnite spomenike, ki širom po Slovenskem, tudi v našem zamejstvu, govore o neenakem boju, ki ga je bilo skoro goloroko ljudstvo z do zob oboroženimi nemškimi nacisti, laškimi fašisti in njihovimi hlapci. Na področju krajevne skupnosti Zabnica je postavljenih kar devet takih kamnitih prič velikega časa: osrednji spomenik padlim domačinom na razpotju sredi Zabnice, spominska plošča ustanovitvi krajevne Osvobodilne fronte na hiši št. 42, nagrobna plošča petim padlim partizanom na vaškem pokopališču, spominska plošča padlemu Tonetu Ber-čiču v Dorfarjih št. 7, spominsko znamenje padlima borcema pri crn-grobski cerkvi, spominsko znamenje padlim borcem na Rovtu, spominsko obeležje Stanetu Žagarju in njegovim petnajstim padlim tovarišem v Rovtu, spominsko obeležje padlim borcem na razpotju pod Planico in plošča na grobu Franca Tepine v gozdu pri Planici. OSREDNJI SPOMENIK a razpotju — kjer se pred potokom Zabnico od glavne ceste Kranj —Škofja Loka, odcepi pot (asfaltirana, seve!) v spod-,nji del vasi, je postavljen 6 m visok steber iz belega istrskega kamna. Obložen je s štirimi ploščami, na katerih so vklesana imena domačinov, mož in žena, ki so izkrvaveli za našo svobodo. Med ploščami so izklesani stilizirani lovorovi listi — kot simbol nesmrtne slave! — Na kamniti, okroglo struženi posodi za cvetje je vklesan napis: Iz naše ljubezni in naše krvi pognalo je brstje drugačne pomladi, je zrasel nov dan. Žabniški osrednji spomenik padlim je resnična arhitektonska umetnina, delo mojstra prof. Toneta Bi-tenca in njegove sodelavke Zlate Jeras. Spomenik je bil postavljen dne 4. julija 1957. Med padlimi borci beremo vklesana naslednja imena: Polde Dacar, Mirko Hafner, Valentin Rahonc, Matevž Kajzer, Jožef in Alojzij Ravnikar, Anton 2agar, Jožef Rav-nihar, Polde Hiršenfelder, Ivan Arhar, Janez Benedik, Franc Brešič, Franc Dolinar, Pavel Eržen, Franc Fern, Vladimir Hafner, Jožef Jeruc, V poziciji na sliki (Fischer-Kupper, Zurich 1959) ima beli več možnosti za nadaljevanje. Napad na slabo točko d6 na odprti liniji d se ponuja sam od sebe. Vendar pa je Pischer ocenil, da mu to ne nudi dovolj. Druga možnost je uveljavljanje moči centraliziranega LeS, ki strelja na obe krili. Beli se je odločil za umiritev središča in prenos akcije na krilo. Sc3 - d5! Lb3 x d5 Lb7 x d5 Beli lovski par strelja na damino krilo črnega in pretnja a2-a4-a5 je neprijetna. V takšnih pozicijah je motiv igre uveljavljanje kmečke premoči na krilu (trije beli kmetje proti dvema črnima, t. im. kmečka večina ali majoriteta). LU > O a 5E a LU 2. SflB x d5?? Črni se je očitno ustrašil akcije na dami-nem krilu in s to napako omogočil belemu prenos težišča igre na kraljevo krilo. Bolje bi bilo 2. ... Dd7-c7 3. c2-c3 (Ne gre 3. Tudi z drobižem se zbere znatna vsota Milred L., blagajnič arka, ki dela v veleblagovnici v Chicagu že 20 let, je morala kontrolorju v podjetju pojasniti, kako je samo s plačo prišla do lepe hiše z več stanovanji, ne da bi kdaj zagrešila kakšno napako v blagajni in da bi si kdajkoli kaj sposodila. Izkazalo se je, da je vestna blagajničarka pridno zbirala majhne zneske, ki jih ni vračala strankam pri plačevanju računov, ker ni imela drobiža. Teh razlik ni puščala v blagajni podjetja,, temveč jih je dajala v svoj žep in v 20 letih je zbrala toliko denarja, da sije lahko kupila večjo hišo. Dobra žetev Po nekaj slabih letinah, ki so jih zakrivile močne poplave, letos v Bangladešu pričakujejo rekordno letino riža. Upajo, da bodo lahko prehranili prebivalstvo. Težave pa so nastale, ker imajo premalo skladišč, da bi rekordni pridelek lahko shranili tako, da se ne bi kvaril. Zlati časi za gradbince V Zahodni Nemčiji menijo, da pomeni naslednjih deset let zlato dobo za gradbince. Ugotovili so namreč, da je 2 milijona stanovanj popolnoma dotrajanih, 6 milijonov stanovanj pa je potrebnih nujnih popravil. Pavel Košir, Jožef Kurat, Franc Kalan, Franc Lamovec, Pavel Lan-gerholc, Janez Mravlja, Minka, Janko, Jožef, Polde, Franc in Janez Ravnihar, Ivan Vidmar, Ludvik šti-bilj, Alojzij Zupančič, Matevž Zon-tar, Vincenc Ahčin, Lovro Benedik, Ivan Cemažar, Štefan Dolinar, Janko Fireder, Viljem Gorjanc, Peter Jenko, Ivan Jugovic, Alojzij Kajzer, Frančiška Kalan, Vinko Krajnik, Janez Miklavc, Ivan Lužan, Ivan Plestenjak, Ignac Triler, Pavel, Janez in Franc Vilfan, Franc Vreček, Jožef Vehovec, Anton Stanovnik, Stanko Zavrl, Jožef Zontar in Franc Zakotnik. Kot žrtve nacističnega terorja so padli: Anton Bašar, Jernej Balanč, Leopold Hafner, Anton in Ivan Kalan, Ivana Masterl, Peter Oman, Angela Eržen, Stanko Rajgelj, Janez Vilfan, Janez Rozman in Jožef Zan. V taboriščih so umrli: Valentin Gros, Minka Ravnihar, Janez Po-renta, Peter Hafner, Vencelj Šilar, Vinko Jeruc in Andrej Krek. Kot talci so izkrvaveli: Anton Berčič, Jože Gosar, Stanislav Kalan, Franc Rajgelj, Jožef Plestenjak, Dalibor Rot, Anton Šifrer (roj. 1911), Anton Šifrer (roj. 1919), Valentin Vrhovnik, Franc Volgemut, Ivan Vodnik in Viktor Rozman. Strahotna žetev smrti! Na področju ene same vasi... s »FIKOVA VILA« tem nenavadnim imenom še zdaj označujejo hišo Petra in Marije Kokol v Zabnici št. 42. Na pročelju hišice je vzidana plošča iz hotaveljskega marmorja z vklesanim besedilom: Na tem mestu je bil decembra 1941 ustanovni sestanek OF Zabnica Ploščo so vdelali v zid leta 1961 v spomin na prve sestanke za ustanovitev krajevne organizacije Osvobodilne fronte v Zabnici. — Sprva so sicer nameravali vzidati ploščo v vnanjo steno bližnje sadne sušilnice, kjer je bilo tudi več sestankov OF. Vendar prvi pa je le bil v »vili«. N GROBIŠČE PETIH PARTIZANOV a vaškem pokopališču je lepo urejeno in redno oskrbovano grobišče štirih poimensko znanih in enega še nepoznanega partizana. Posebnost nagrobne plošče na žabniškem pokopališču je prav gotovo vklesan meč, ki ponazarja simbol častnega bojevanja. — Napis na nagrobni plošči, ki je kar precej velika (100 cm X 65 cm), pove, da tu spe štirje borci in ena borka: Za svobodo domovine so dali življenje Jeruc Jože, roj. 13. 11. 1917 - padel 27. 3. 1942 Fiderer Janko, roj. 18. 5. 1922 - padel 17. 3. 1943 Rozman Maksa, roj. 13. 2. 1921 - padla 10. 12. 1943 Podlesnik Niko, roj. 20. 11. 1913 - padel 27. 3. 1942 En nepoznan partizan Slava padlim junakom Inje to zadnji spomin in zahvala, ko iz krvi in trpljenja je pognala drugačna pomlad in je zrasel nov dan Tone Šifrer V to grobišče so bili poleti 1945 pokopani prekopani partizani, ki so padli po bližnjih hribih; partizanka Rozmanova pa je padla v mlinu ob Rdeči poti v Sp. Bitnjah. - Odkritje plošče na grobišču je bilo 16. junija 1952. C. Z. radio 20 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 JH1 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Sobotni glasbeni omnibus Minute z ansamblom Boruta Lesjaka Lahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Portret orkestra Quincy Jones 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut z ansamblom Francija Puharja 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Minute s pianistom Gyorgyjem Czifro 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Deseta muza 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 211 nedelja 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — STRuSkuc: Pravljica o dečku in prašičku 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 10.05 11.10 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Glasbena med igra Koncert iz naših krajev Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — P. Lužan: Dan gospoda Iksa Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Skopje Literarni nokturno — P. Aretino: Pisma V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, musi cal 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Študije, invencije in etude 23.55 Iz slovenske poezije 221 4.30 8.10 9.05 ponedeljek 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Slovenske ljudske pesmi v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Zvočni signali Minute s Štirimi kovači k 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Če bi globus zaigral 20.30 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslo vanskih študijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi ■ iz studia 14 '13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru Jerry VVilton 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretji program ,19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 Francis Poulenc: Koncert za dva klavirja in orkester v d-molu 19.50 Literarni večer — A. de Musset: Bežno čustvo 20.35 Baročna violina in čembalo 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marjan Lipovšek, Pavel Šivic 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 231 4.30 8.10 9.05 torek 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Značilnosti igranega fdma Iz glasbenih šol: Glasbena šola Kranj Kdaj, kam, kako in po Čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Družba in čas Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Toneta Janše in Deča Žgurja 19.50 20.00 20.30 21.25 22.20 23.05 23.15 Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — G.Strniša: Driada III (Velikan) Zvočne kaskade Iz simfoničnega opusa Grazyne Bacevviczeve Literarni nokturno — D.Ivančan: Srečno otočje Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Glasbena ustvarjalnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča 14.33 Znana imena, znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 Zvočni portreti 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Vladimirjem Samcem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Richard VVagner in »primer« Bayreuth 20.35 Torinski glasbeni večeri 22.15 Koncerta nt na glasba za kitaro 23.00 Dve komorni simfoniji 23.55 Iz slovenske poezije 241 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 sreda 15.30 15.45 16.45 Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Za pojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Karavana melodij Naš podlistek — O. Župančič: I/, pisem 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana 18.05 Po poteh,odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Komorno glasbeni studio, vmes 21.15 Kulturni globus 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — C.Zlobec: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Značilnosti igranega filma 14.25 Galsbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu bossa nove z orkestrom Baja Marinba Band in Eumir Deodato 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Zborovska tradicija predklasičnih obdobij 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Iz popularne hrvaške orkestrske literature 21.00 Sodobni literarni portret 21.20 Nikolaj Rimski-Korsakov: Car Saltan, odlomki 22.15 Razgledi po sodobni glasbi 23.37 Luigi Dallapičcolla: Tartiniana, druga suita za violino in klavir 23.55 Iz slovenske poezije 251 četrtek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Dekolonizacija in boj narodov za svobodo 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 17.30 18.05 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S Pihalnimi godbami Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Marec 1976 Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska poezija v pesmih'za glas in spremljavo Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Posaarskega Radia 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski zvok 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Salzburške slavnostne igre 1975 22.00 L. van Beethoven: Missa solemnis v D-duru, op. 123 23.30 V duhu starih časov 23.55 Iz slovenske poezije 26 petek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola televizija j sobota 9.30 TV v šoli: Z vseh poldnevnikov, TV izbor (Bg) 10.35 TV v šoli: Na brazdah življenja, Širne VuČetič, Urbanizem (Zg) 12.00 TV v šoli: Moderna terapija, Politična ekonomija (Sa) 15.10 Nogomet Partizan : Radnički Niš — prenos (Bg) 17.45 Študij na univerzi: , Pedagogika 18.05 Obzornik 18.25 H. Sienkievvicz: Potop — nadaljevanje in konec 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Vodnikova smrt - francoski film, B 21.40 Moda za vas, B 21.50 TV dnevnik 22.05 625 22.45 Smučarski skoki za pokal Kongsberg — reportaža iz Planice Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.00 Filmska burleska 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.55 Športna sobota 21.20 Monitor 22.20 Gorske enote JA in mladina Kranja TV Zagreb - I. progran 15.10 Nogomet Partizan : Radnički 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroški spored 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zapiski iz NOB 20.30 Morilec stoletja <■ — celovečerni film 22.05 TV dnevnik 13.50 14.45 15.10 15.45 16.00 16.05 16.55 19.15 19.30 19.50 20.00 21.45 22.00 22.15 Veseli tobogan: Logatec Pravljica iz lutkarjevega vozička: O siromaku in kaziju, B Pisani svet Okrogli svet Poročila Hišica v preriji, B Aarau: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — prenos srečanja Jugoslavija : Romunija, B (EVR-Lj) v 2. odmoru Moda za vas, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar V. Kovačevič: Kapelski kresovi — nadaljevanje in konec TV dnevnik Smučarski skoki v Planici — reportaža, B Športni pregled — posnetek 211 nedelja 8.15 Poročila 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor, Šentvid, B 8.50 625 9.30 Vzpon človeka, B 10.20 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, B; S. Makarovič: Hiša tete Barbare 11.30 Kmetijska oddaja (N. Sad) 12.30 PoročHa Oddajniki II. TV mreže 17.40 Košarka Crvena zvezda : Partizan — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Ansambel Les Humphries Singers 20.50 24 ur 21.10 Čudežni svet Jacka Arnolda — celovečerni film TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Folklora 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 14.00 Gledalci in TV 14.30 Nedeljsko popoldne 18.15 Živel Bnjovski — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.05 TV nadaljevanka 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Športni pregled 22.05 TV dnevnik 22 ponedeljek 8.10 TV v šoli: Pomlad v sadovnjaku, Literatura, Varstvo okolja, Nemščina, Desent na Drvar, Amazonka (Zg) 10.00 TV v šoli: Literatura, Gruž(Bg) 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) 17.10 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O študentu, krč arici in sodniku, B 17.35 Lisica - film, B 17.50 18.10 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 22.00 22.15 22.30 Obzornik Rdeči križ, B Odločemo Mladi za mlade (Bg) Risanka, B TV dnevnik J.Gay: Beraška opera, B Mozaik kratkega filma TV dnevnik Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — Jugoslavija: Bolgarija, posnetek, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščine morskega konjička 18.00 T V vrtec 18.15 TV časopis 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 19.55 Aarau: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos srečanja Jugoslavija : Bolgarija, B ■ TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Mitič: Sestre 21.10 Na prvem mestu: Tin Ujevič 21.55 Dokumentarni film 22.10 TV dnevnik 22.30 TV seminar torek 8.10 TV v šoli: Literatura, Potopis, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec (Zg) 10.00 TV v šoli: Prirod oslovje, Glasbeni pouk (Bg) 11.05 TV v šoli: Zg Z 11 si a "O 10 600 1.000 5.000 20 20 60 100 800 800 8(K) 800 1.000 10.0(K) 50 500 600 6(K) 1.000 150.000 6(K) 6(K) 5.000 30 60 300 800 1.0(K) 5 586405 272515 66 16 486 3436 43086 11086 298106 45197 97217 38 50888 97558 14738 63668 03268 22328 35998 45848 3!) 819 10189 28389 246H99 633899 "5-* •o H « .-njo = 2 a -O 10 100.000 300.000 20 40 200 300 600 8«) 10.000 800 1.000 30 500 600 600 600 800 8. Po precej izenačeni in borbeni igri, v kateri so domačini vseskozi vodili, so na koncu kljub minimalni zmagi pol koša zasluženo zmagali. Povedati moramo, da v tržiški ekipi niso nastopili štirje standardni igralci. Izid je bil 4.r>:44 (24:23), največ košev so dosegli za Tržič: Ribnikar 20, Petek 9, Berton-celj in Benedičič 8; za Kranj 75 pa: Bogataj 10, Jenšterle 8 Pogačnik 8, Trček 7, Križnar 6, Grum 6 terCalič 1. Med tednom pa so se tržiški košarkarji pomerili z ekipo Gumarja in ga premagali z rezultatom 68:51 (38;26). Tudi tokrat je pri domačih največ košev dosegel Ribnikar 23, pri gostih pa Mlakar 15. J. Kikelj Pušnik odstopil Prvi rally za državno prvenstvo »Tara 76« se je za državnega prvaka Aleša Pušnika, sicer člana AMD Škofja Loka, končal kmalu po startu. Pušniku se je že na drugi hitrostni preizkušnji zlomila polos na njegovem avtomobilu renault 12 gordini in je moral odstopiti. Malo pred koncem rallyja je moral odstopiti še Palikovič, medtem ko Alihodžiča sploh ni bilo na startu. Sicer pa je startalo 64 posadk, na cilj pa jih je prišlo 44. Zelo dobro pa so se odrezali ostali slovenski vozniki, saj so osvojili kar tri prva mesta in prva štiri mesta v skupni uvrstitvi. Najbolj je presenetil Mariborčan Holnthaner, ki je zmagal v razredu nad 1300ccm., saj je po nekajletnem premoru spet ZaReezultaU: do 785 cem: 1. Petrovič (Cz) 2758, 5. Simončič 2795, 6. Črnivec (oba ŠOLT) 2895; do 1150 cem (grupa 1.): 1. Vidic (Slovenija avto) 2469, 2. Cvetkovič (T. Užice) 2508; do 1150 cem (gr. 11.) 1. Arsič (Akademac) 2475, 2. Milovanovič (T. Užice) 2577; do 1300 cem: 1. Poberaj 2298, 2. Zonta (ol i Slovenija avto) 2313, 3. Vidljinovič (Mladenovac) 2618; nad 1300 cem: 1. Holnthaner (Maribor) 2399, 2. Su-ster (Slovenija avto) 2507, 3. Joksič (Akademac) 2532; skupna uvrstitev: 1. Poberaj (Slovenija avto), 2. Zonta (Slovenija avto), 3. Holnthaner (Maribor), 4. Vidic (Slovenija avto), 5. Arsič (Akademac), 6. Šuster (Slovenija avto); ekipno: 1. Slovenija avto, 2. Akademac, 3. Crvena zvezda, 4. Titovo Užice, 5. Maribor republiške ekipe: 1. Srbija, 2. Slovenija, 3. Vojvodina. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, stari oče in stric Janez Tomažič Visoko 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, -ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Zgajnarju za zdravljenje in g. kaplanu za pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: sin Janko z družino, hčerki Marija in Ivanka, sestra Ana z družino, vnuk Lojze in ostalo sorodstvo. Visoko, 16. marca 1976 ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene Angele Tomše se zahvaljujemo vsem, ki so ji v poslednjih dneh stali ob strani in jo spremili na zadnjo pot. Naša posebna zahvala dr. Vinku Šarabonu za zdravniško skrb, predstavniku krajevne organizacije ZB Stadion za poslovilne besede ter vsem, ki so darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Tomšetovi! F. S u Sporočamo žalostno vest, da se je tiho, kot je živel, za vedno poslovil od nas, naš dobri in ljubljeni mož, oče, ded, praded in stric Alojz Pavlin Iglejev oče Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 19. marca 1976, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Pivki 11, na pokopališče v Naklem. Na pokojnikovo željo cvetje hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Žalujoči: žena, otroci z družinami in drugo sorodstvo Pivka, Naklo, Kranj, 17. marca 1976 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete Ivane Špik roj. Kacin se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom za pomoč, vsem, ki ste se od nje poslovili, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala delovnim kolektivom Jelovica — obrat Sovodenj, Poliks, Alpina Žiri in Žito TOZD pekarna Kranj za podarjene vence. Hvala g. župniku za cerkveni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sinovi in hčerke: Jernej, Janez, Franc,Filip, Mici, Pepca, Anica, Ivanka, Marija, Angelca, Kati z družinami, sestra Francka in ostalo sorodstvo. Podlanišče, Planina, Bovec, Dobrovo, Ajdovščina, Žiri, Sovodenj, Kranj, Radovljica, 18. marca 1976 Teodor Kališnik: slabe zime škodujejo sankanju Tržič — Ime Teodorja Kališnika ali Tejča, kot mu pravijo Športni prijatelji, v slovenskem in jugoslovanskem sankanju ni neznano. Rodil se je leta 1957 v Podljubelju, kjer je doma precej znanih tržiških sankačev in Športnikov. Najprej ga je navdušil motokros, pred štirimi leti pa še sankanje na naravnih progah. Tejč, ki se je izučil za avtomehanika in je zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, pravi, da sta sankanje in motokros posrečena in koristna športna kombinacija. Poleti dobiva na motorju prepotrebno vzdržljivost, spretnost in pogum za nevaren in drzen sankaški šport. Sankanje na naravnih progah je sicer počasnejše od tekmovanj na umetnih progah, vendar hitrosti le redko zdrknejo pod 50 kilometrov na uro. »Z uvrstitvami letošnje zime sem zadovoljen, saj sem šele pred kratkim presedlal med člane,« je pripovedoval v nedeljo Podljubeljčan, ki tekmuje za tržiški sankaški klub inje zmagal na nedeljskem mednarodnem tekmovanju v Podljubelju. »Četrti sem bil na republiškem članskem prvenstvu. Med mladinci pa sem bil dvakrat prvi. Posebno sem vesel nastopa na evropskem prvenstvu v In žigu v Avstriji, kjer sem zasedel 27. mesto med 60 tekmovalci. Pa še precejšnja smola me je spremljala,« nadaljuje Teodor Kališnik. »V prihodnje pričakujem Se boljše rezultate, saj sem še mlad in me sankanje veseli. Če ne bi bilo tako, bi po težki poškodbi v Idriji zanesljivo odnehal. Tako pa nameravam nadaljevati z obojim: sankanjem in motokrosom.« Kališnik meni, da v našem sankanju največ pomenijo Jeseničana Lavtižar in Klinar ter njegova klubska kolega Janez Bahun in Drago Česen. V splošnem pa naše sankanje na naravnih progah za tujim zaostaja. »Zadnja leta nas predvsem tepejo slabe zime,« meni. »Za pripravo dobre san-kaške proge je treba veliko snega. Tega pa zadnje zime ni bilo in je bilo še za tekmovanja proge težko pripraviti. Kaj šele za trening. Če bomo želeli doseči pri sankanju vidnejši napredek, bomo morali panogi zboljšati pogoje in jih vsaj približati pogojem tekmovalcev iz drugih držav. Menim, da je tržiški sankaški kolektiv dober, da ima veliko naraščaja in lahko doseže še velike uspeh.« J. Košnjek Letošnji obeti za tržiško telesno kulturo Denarja le za najnujnejša popravila Tržiška telesnokulturna skupnost raču-n« letos na 1,749.312 dinarjev, kar je precej "ianj od prvotno oblikovanega finančnega programa, ki je govoril o 2,700.000 dinarjev. prj usklajevanju z drugimi samo-uPravnimi interesnimi skupnostmi se je Pokazalo, da bi bil tolikšen denar dobrodošel, vendar možnosti tega ne dohajajo, "el načrtovanih nalog zaradi tega ne bo Upesničenih, vendarle športniki in teles-nokulturni delavci sodijo, da so tudi na ta način precej prispevali k stabilizaciji. Republiški telesnokulturni skupnosti bodo lržičani prispevali 218.000 dinarjev. r Pionirji za finale KRANJ — V zimskem bazenu bo od danes pa vse do nedelje VK Triglav organizator že drugega polfinala za jugoslovanski vaterpolski pokal. Za mladinci se bodo namreč za vstop v pol-finale potegovali še pionirska moštva beograjskega Partizana in Crvene zvezde, Kotorja, zagrebške Mladosti-industrogradnje, reškega Primorja in domačega Triglava. Čeprav tu ni izrazitega favorita za Prvo mesto in vstop v finale, lahko prav zato pričakujemo izenačena srečanja. Vsa peterica ima namreč enake možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Spored srečanj — danes ob 8. in 16. Ul"i. jutri ob 8. in 17. uri in v nedeljo ob 8. uri. -dh Redna dejavnost klubov in društev je na skrbi telesnokulturne skupnosti. Letos se ji sicer obeta nekoliko več denarja, vendar kaže upoštevati novoustanovljeno Občinsko zvezo za telesno kulturo in njene tri komisije, ki so tudi odvisne od telesnokulturne skupnosti. Realna vrednost denarja bo upoštevajoč inflacijo v resnici celo nižja od lanske. Temeljito popraviti dorajane športne naprave v tržiški občini, kamor sodita predvsem dom Partizana in letno kopališče, je bila velika želja skupnosti. Vendar na temeljitejša popravila ni misliti. Kaj šele na novogradnje objektov in naprav. Tudi letos bo tako ostalo le pri najnujnejših popravilih. V Tržiču načrtujejo izgradnjo športnega središča s pomočjo samoprispevka. Vanj bi po sodbi skupnosti kazalo vključiti tudi popravilo sedanjih objektov. Nekaj denarja bodo terjali tudi redna dejavnost telesnokulturne skupnosti (namestitev poklicnega sekretarja), izdelava značk, diplom in plaket, po katerih sprašujejo društva ob raznih tekmovanjih, in izobraževanje kadrov. J. Košnjek Iskra presenetila »Vodovodarje« Kranj — V tukajšnjem zimskem bazenu se je nadaljevalo odprto vaterpolsko prvenstvo Kranja. V četrtem nepopolnem kolu se je moštvo Skrlovcev dobro upiralo boljšemu Kamniku, medtem ko je Iskra presenetila favorizirano moštvo Vodovodnega stolpa in mu z dobro igro odvzela planirani točki. Iskra pa je nato v zaostalem srečanju premagala še mladince Triglava. Izidi: Kamnik : Škrlovc 11:3, Vodovodni stolp : Iskra 6:8, Iskra : Triglav 13:9. Lestvica: V januarju je bil v Kranju ustanovljen poslo-•Ji odbor nogometnih sodnikov občine Kranj, glavna naloga v letošnjem letu bo nedvomno Povečanje števila nogometnih sodnikov. Vsi, ki 8e zanimajo, da bi opravili izpit za nogometnega sodnika, se lahko prijavijo vsak torek in če-trtek popoldne v prostorih TZNSG Kranj (ktet-?' Prostori skupščine občine Kranj) do vključno aprila. Poleg moških se lahko prijavijo tudi ženske. Kamnik Iskra Vodovodni stolp Skrlovc Korotan Triglav 47:22 42:21 27:28 33:37 23:28 21:47 Kranj - SLOVO OD AKTIVNEGA &ELA — Pred uradnim dvobojem koških kegljaških reprezentanc Jugoslavije in Italije na prenovi/enem kranjskem kegljišču se je od aktiv-nJga dela v kegljaškem športu ponovil starosta kegljačev Triglava ^tane Rebolj. Rebolj je bil eden od ^tanoviteljev kegljanja v Kranju ^Vsploh, saj se je zavzel, da je ta 8Port od gostilniškega prešel v tekmovalnega. Njegovo dolgoletno delo Je prav gotovo tesno povezano z ^Pehi kegljačev Triglava, ki pa niso ^pjhni. Poleg priznanj K Z Jugosla-vjJe, KZ Slovenije se je Rebolju od-7°lžil tudi matični klub. Darilo mu Jf? izročil sedanji predsednik Franc H°zman. (dh) - Foto: F. Perdan Pari prihodnjega kola (nedelja ob 10. uri): Korotan Triglav, Iskra Kamnik, Skrlovc : Korotan. -dh Brzopotezni turnir Ob zaključku šahovskega prvenstva Šenčurja so prizadevni šahisti organizirali brzopotezni turnir. Sodelovalo je 14 šahistov. Zmagal je Vreček pred Kordišeni in Remicom. B. R. Šahovsko prvenstvo Šenčurja Pred dnevi je bilo končano šahovsko prvenstvo Šenčurja za leto 1976. Na prvenstvu, ki ga je organiziral šahovski klub Šenčur, je sodelovalo 22 šahistov. Prepričljivo je zmagal učenec osnovne šole Šenčur, komaj 14-letni Štefan Vreček, drugi je bil Cencelij, tretji pa Vrhovnik. Na prvenstvu je šest igralcev osvojilo četrto, trije pa tretjo kategorijo. B. R. Zlata puščica za Vinka Freliha Letošnja tekmovanja v streljanju z zračno puško za »zlato puščico« se bodo končala v nedeljo, ko bo na sporedu še republiško prvenstvo. Na njem se bodo zbrali vsi tisti tekmovalci, ki so na občinskih prvenstvih dosegli najmanj 530 krogov od 600 mogočih. V Kranju se je občinskega prvenstva udeležilo 33 strelcev. Spet se je izkazal Vinko Frelih iz sekcije Iskra, ki je z rezultatom 553 krogov osvojil občinsko »zlato puščico«. Frelih je poleg Naglica najtesnejši kandidat za osvojitev repu bliske trofeje. Republiško prvenstvo bo v Murski Soboti, udeležilo pa se ga bo 12 strelcev iz Kranja. Rezultati: 1. V. Frelih (Iskra) 553 krogov. 2. Naglic (S. Kovačič) 551, 3. Šilar (Iztok) 543, 4. Peternel st. (Sava) 5412, 5. Rzman (Iskra) 540, 6.. J. Frelih (T. Nadižar) 538, 7. Csrne (Iskra) 537, 8. Plestenjak 535. 9, Rotar (oba Iztok) 534, K). Malovrh (Iskra) 530, ll. Kern (Tabor) 530, 12. R. Zupan (S. I. .loki) 530. B. Malovrh Maraton v Dupljah uspel TVD Partizan Duplje je v nedeljo organiziral smučarski maraton na 20 km za vse kategorije. Nastopilo je 91 tekmovalcev iz 32 klubov. Med moškimi je bil najboljši Janez Krišelj (Preddvor), med ženskami pa Marija Fistcr. Maraton bo odslej tradicionalna prireditev v Dupljah. Najmlajši udeleženec je bil 9-letni Aleš Grašič iz Dupelj, najstarejši pa 56-letni Miloš Bašin iz Ljubljane. Rezultati — moški: 1. Janez Krišelj (Pred dvor), 2. Jaka Reš (Radovljica), 3. Roman Seljak (Alples), 4. Filip Grašič (Duplje), 5. Miha Jelene (JLA), 6. Drago Boškovski (Bled), 7. Franc Naglic (Jesenice), 8. Janez Sitar (Kamna gorica), 9. Darko Ribnikar (Preddvor), 10. Alojz Prime (Mali vrh); ženske: 1. Marija Fister (Jamnik), 2. Simona Krničar (Triglav), 3. Slavi Fister (Jamnik). J. Kuhar Spet 60 novincev v Stražišču Tudi druga tekma novincev v smučarskih skokih, ki jo je organiziral smučarski klub Triglav na 15-metrski skakalnici v Stražišču, je bila po množičnosti izredno uspela. Spet je nastopilo več kot 60 mladih skakalcev. Rezultati — cicibani: 1. Iztok Melin (Kranj), 2. Martin Škrjanc (Cerklje), 3. Mirko Vodan fTrboje), 4. Robi Konjar (Drulovka), 5. Ivo Drinovec (Naklo), 6. Jože Jagodic (Cerklje); ml. pionirji: 1. Viktor Jagodic (Ilovka), 2. Miro Mrak (Kranj), 3. Tomaž Udir (Drulovka), 4. Bojan Snedec (Bela), 5. Marko Oblak, 6. Zdravko Udir (oba Drulovka); st. pionirji: 1. Pavel Vidmar (Bela) in Rafko Batistič (S.tražišče), 3. Sandi Zevnik (Orehek) in Marko Bernik (Drulovka), 5. Milan Pire (Trboje), 6. Fnc Urbane (Rupa); ml. mladinci: 1. Mirko Gregorc (Olševek), 2. Milan Ekar (Bela), 3. Franci Obed (Kokrica), 4. Lado Benedičič (Kranj), 5. Jože Kralj (Rupa), 6. Ivo Udir (Drulovka). J. Javornik Najmlajši tekmovali na Joštu Preteklo soboto je SK Triglav na Joštu organiziral odprto prvenstvo Kranja za cicibane v veleslalomu v želji, da poveča zanimanje za smučarski šport v Kranju in da v svoje vrste pritegne čim večje število nadebudnih mladih smučarjev. Tekmovanja, ki je potekalo v lepem vremenu, se je udeležilo nad 30 dečkov in deklic. Na daljši progi so tekmovali cicibani, rojeni 1966- 1968, na krajši pa mlajši. Rezultati — cicibanke: 1. Mojca Dežman, 2. Breda Tomažič, 3. Alenka Šorli; cicibani: 1. Matjaž Peneš, 2. Aleš Lavrič, 3. Boštjan MiheliČ; ml. cicibanke: 1. Sabina Bradač, 2. Urška Ješe; ml. cicibani: 1. Miloš Krampi. 2. Tomaž Zupan, 3. Žiga VVeiseisen. J. Ponikvar Občinski teki Jutri ob 9. uri se bodo v Zgornjih Gorjah pomerili smučarski tekači na občinskem prvenstvu Radovljice. Ob organizaciji TVD Partizan Gorje bodo startali v vseh starostnih kategorijah. J. A. Smučarske tekme turističnih delavcev Krvavec — Turistično društvo Cerklje je skupaj s Športnim društvom Krvavec letos že tretjič organiziralo smučarske tekme turističnih delavcev v veleslalomu na Krvavcu. Tekmovanja se je udeležilo 86 smučarjev iz petih turističnih društev; največ iz turističnih društev Kokrica in Cerklje. Med moškimi nad 35 let je bil najboljši Dolenc (Kokrica) in tudi ekipno je zmagalo v tej panogi TD Kokrica. V starostni skupini od 20 do 35 let je bil najboljši Potočnik (Besnica), ekipno pa je tudi v tej panogi zmagalo TD Kokrica. V skupini od 12 do 20 let pa je bil najboljši Lužovec (Cerklje) in tudi ekipno je bilo v tej panogi prvo TD Cerklje. Med pionirji cio 12 let pa je bil prvi Jenko (Kokrica) in ekipno prav tako TD Kokrica. Pri ženskah je bila nad 15 let prva Trefalt (Cerklje) in ekipno prav tako TD Cerklje. Pri pionirkah do 15 let pa je bila prva Dežman (Kokrica) in tako pripomogla, da je tudi ekipno zmagalo TD Kokrica. Nagrade in priznanja najboljšim b 2 (1:0, 2:0. 3:2). Končni vrstni red: 1. Romunija, slavija. 3. Avstrija. 4. Norveška, « Francija. 7. Italija. H. Madžarska. 2. Jugo-Danska, -dh V vodstvu OŠ Simon Jenko II. Mlajši pionirji A skupine v občinskem pionirskem košarkarskem prvenstvu so odigrali že dve koli. Igra najmlajših košarkarjev kaže na prizadevna delo s podmladkom po osnovnih šolah, kar lahko ocenimo kot izredno pozitivno v razvoju košarke v občini. Po dveh kolih sta edini neporaženi ekipi OS Simon Jenko II. ter OŠ Stanko Mlakar, ki se bosta najverjetneje tudi edini potegovali za naslov občinskega prvaka Izidi: 1. kolo: S Mlakar : J. B. Tito 20:16 (12:6). S. Jenko I. : L. Seljak 24:12 (13:3), F. Prešeren : S. Jenko 3:23 (0:13), S. Jenko I. : J. B. Tito 22:1« (13:4). S. Mlakar : S. Jenko II 23:11 (9:8): 2. kolo: S. Jenko II : L. Sejljak 24:13 (11:4). J. B. Tito : S.Jenko II 10:17(6:10), S. Mlakar: S.Jenko 1 25:16(7:5). Lestvica: 4 3 Slovensko prvenstvo na Pohorju S. Jenko II S. Mlakar S.Jen' J. P Na Pohorjll j> bilo slovensko prvenstvo za mlajše mladinki' in mladince v slalomu in veleslalomu. Tekmovanju se je udeležilo nad 80 smučarjev iz 14 slovenskih klubov. Pri mladincih je bil v obeh disciplinah najboljši Virk (Olimpija), pri mladinkah pa v slalomu Zavadlav (Olimpija), v veleslalomu pa R. Pin-tar I Alpetour). REZULTATI VELESLALOM: ml. mladinke: I. Pintar 105,18, 2. Valič 105,52, 3. Kolčne (vse Alpetour) 106,21, 4. Zavadlav 107,95. 5. Jerman 108,47, 6. Juvančič (vse Olimpija) 108,55, 7. Sajovic 108,70, 8. Likozar (obe Alpetour) 108,71, 9. Zaje (Olimpija) 109.22, 10. Ravnikar (Alpetour) 109,44; ml. mladinci: 1. Virk (Olimpija) 101,71, 2. Valič (Alpetour) 103,14, 3. Sitar (Branik) 104,03, 4. Ster (Alpe-tetnr) 104 03 5 Horvat (Triglav) 104.9«. «. Kravcar (Tržič) 105,07. 7. Cerkovnik (Akadei mik) 105,2«. 8. Markič (Tržič) 105,92, i). Franko (Olimpija) 105,96, 10. Klemen. (Tržič) 107.0«; SLALOM: ml. mladinke: I Zavadlav (Olimpija) 74,80. 2. Klanjšček (Branik) 76.11. 3. Kolčne 76,20, 4. Valič (obe Alpetour) 76,33, 5. Zaje (OlimpijaI 76,99, (i. Likozar (Alpetour) 77,13, 7. Juvančič (Olimpija) 77,43, 8. Bernik (Železniki) 78,87, 9. Ravnikar (Alpetour) 80,4!), 10. Zupančič (Olimpija) 81,13; ml. mladinci: 1. Virk (Olimpija) 71,71, 2. Valič (Alpetour) 72,31. 3. Cerkovnik (Akademik) 73,81, 4. Ster 74,18, 5. Bogataj (oba Alpetour) 74,54, 6. Horvat (Triglav) 74,95, 7. Lukanc (Tržič) 75,33, 8. Karničar (Jezersko) 75,75, 9. Ster (Alpetour) 75,90, 10. Markič (Tržič) 75,91. F. P. 87:51 68:44 50:51 42:59 3:23 3:23 -bb- r*. ^ondorju Gorenja vas — To nedeljo je bilo občinsko prvenstvo Škofje Loke v namiznem tenisu za posameznike. V dobri organizaciji TVD Partizan Gorenja vas, je nastopilo kar 50 posameznikov v veteranski, članski in mladinski konkurenci. Največ uspeha je imel NTK Kondor iz Godešiča, ki je od treh naslovov osvojil dva. Vrstni red — mladinci: 1. Berčič (Trata). 2. Hafner (Kondor), 3. Subic, 4. Selak (oba Gorenja vas); člani: 1. Rant, 2. Bertoncelj, 3. Starman (vsi Kondor), 4. Oblak (Gorenja vas); veterani: 1. Cuš (Kondor), 2. Pintar (Gorenja vas), 3. Trdina, 4. Jaklič (oba GrčeSk. Loka) J.Starman Darilo za 8. marec in vse dni v letu Sedemnajsti mednarodni dan invalidov bo kot vedno tudi letos na prvi dan pomladi 21. marca. Predsedstvo mednarodne zveze invalidov je za letos izbralo geslo »Delo invalidov«, ker problemi nezaposlenosti najbolj tarejp predvsem telesno in duševno prizadete ljudi. Tudi na Gorenjskem bodo mednarodni dan invalidov povsod primerno proslavili. V Kranju bo slavnostna akademija jutri, v soboto, ob 9. uri v dvorani kina Center, še pred tem pa bo prijateljsko srečanje invalidov iz več zavodov za rehabilitacijo, društva paraplegikov in kranjskega društva invalidov. Naslednjo soboto bo akademijo pripravilo društvo invalidov v Škofji loki v samopostrežni restavraciji na Trati, 3. aprila pa bo akademija tudi na Jesenicah. Dan invalidov je tudi priložnost, ko društva pregledajo, ali so v preteklem obdobju naredila korak dlje ali pa morda stagnirajo. Prav tako vprašanje smo zastavili trem predstavnikom humanitarnih društev Gorenjske in Kranja. Konrad Pauli, predsednik koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko: »Menim, da so društva invalidov na Gorenjskem lanskoletno geslo ,Ne izolacija, temveč vključevanje' dobro razumela in tudi uresničila. Tako smo uspeli naše člane vključiti v delegatski sistem, za naše delo smo zainteresirali družbenopolitične organizacije, tako da z nami sodelujejo pri razreševanju naših problemov. Tudi celotno področje Gorenjske smo pokrili kot pravimo z mrežo poverjenikov, ki so se vključili v delo komisij za socialno delo pri krajevnih skupnostih, prizadevamo pa si, da bi prišli tudi do invalidov v najbolj odmaknjenih krajih. V zadnjem času še posebej skrbimo, da so invalidi in pa poverjeniki seznanjeni z novimi zakonskimi predpisi: še posebej bo to veljalo tudi za novi zakon o usposobljanju invalidov, ki bo v kratkem sprejet. Tu bodo svojo vlogo morali odigrati tudi aktivi invalidov po organizacijah združenega dela, ki naj bi pospešili uskladitev samoupravnih aktov z določili novega zakona. Tudi povezava gorenjskih društev v koordinacijskem^ od^ "Ti se je pokazala kot ^ko društva : usklajujejo, nje in se sj Irena Fij* „ t. jfu^ - va za pomoč duševno prizadetih Kranj: »Naše društvo, ki je bilo ustanovljeno 1968 leta na pobudo Posebne osnovne šole Kranj, uspešno deluje in je že tako vpeljano, da bodo v kratkem lahko prevzeli starši prizadetih otrok tudi odgovornejše funkcije, to je da bodo društvo sami vodili. Med uspehe v zadnjem obdobju štejemo predvsem lani odprt oddelek za otroke s cerebralno motoričnimi motnjami. Sicer pa je med nalogami društva tudi pomoč pri zaposlovanju naših absolventov; naj povem, da se jih od lanskih 17 ni zaposlil le 1. Moramo pohvaliti tudi dobro sodelovanje organizacij združenega dela z našim oddelkom za delovno usposoblja-nje, tako da imamo vedno delo, izdelki pa so dovolj dobri, da je tako sodelovanje obojestransko zadovoljivo. Naj pri tem posebej omenim Savo Kranj, Tekstilindus Kranj in Gorenjska oblačila in še nekaj organizacij je, ki nam s svojim odpadnim blagom omogočajo le-to uporabiti za delovno usposabljanje duševno prizadetih otrok. Naj omenim še lani izvedeno uspešno šolo v naravi, ki jo letos načrtujemo za otroke in mladostnike oddelka za delovno usposabljanje.« Janez Gašperšič, tajnik temeljne organizacije slušno prizadetih Slovenije, Kranj: »Ne morem drugače, da ne bi na prvem mestu omenil novih prostorov, ki bodo v kratkem nared na Titovem trgu v Kranju. V novih prostorih, ki so jih slušno prizadeti Gorenjske čakali lahko rečem kar 20 let, bo prostora tako za urejanje vseh zadev in problemov naših članov, teh je 460 na ^Gorenjskem, bo pa tudi prostor, kjer se bodo člani lahko sestajali. Vse doslej je bila zato kulturno prosvetna dejavnost v ozadju, saj do kakih srečanj praktično ni moglo priti: zdaj pa bomo imeli lahko predavanja, razne tečaje, prireditve in podobno. Sicer pa lahko rečem, da je za zadnja leta značilno, da imajo organizacije združenega dela dokajšnjo mero razumevanja /.« zaposlovanje naših članov, tako da nezaposlenih ni. Sicer pa menim, da naša organizacija nudi in mora nuditi glušno prizadetemu članu pomoč pri uveljavljanju vseh pravic in ugodnosti, ki jih tak invalid v naši družbi ima. V zadnjem »..asu se čuti tudi večji posluh za probleme humanitarnih organizacij, predvsem je to značilno za SIS za socialno skrbstvo.« L. M. Razmišljanje ob smučarski nesreči Če bi prišla pomoč prepozno. Do 8. marca so osnovne organizacije sindikata, delovni kolektivi in posamezniki prispevali za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki 649.787,60 dinarjev. Pretekli teden so na žiro račun nakazali svoje prispevke še 104 darovalci. 15. marca je bilo tako na žiro računu Odbora za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki (številka 51500-678-280191) 889.787,60 dinarjev. Pretekli teden so nakazali denar: 155. Thaler in Stanonik, Škofja Loka (namesto venca na grob pokojni sosedi) 400 156. OOS Termika Škofja Loka 15.000 157. OOS socialnega zavarovanja Jesenice 850 158. Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko Škofja Loka 900 159. Tončka Klakočar, Srednja Bela, Preddvor 600 160. Tone Klakočar, Srednja Bela, Preddvor 600 161. OOS LB — poslovna enota Tržič 1.500 162. OOS upravni organi SO Tržič 2.500 163. Šolski center Radovljica 1.000 164. SŽ Tovarna vijakov Plamen Kropa 9.300 165. Vzgojno varstveni zavod Tržič 1.000 166. Občinsko sodišče Jesenice (iz poravnave K - 279/75) 1.000 167. Gimnazija Škofja Loka 1.050 168. Frizerski salon Zgornje Gorje 7a 500 169. Pustna skupina Gorje — »Radovna« — celotna nagrada za IV. mesto na Bledu 1.200 170. Ani Vidmar, Susnikova 19 in Drolc Ani, Partizanska 7, Šenčur 700 171. Postaja mejne milice Ljubelj 550 172. Gostišče Ančka, Rupa, Kranj 500 173. PTT Kranj, TOZD TT in transport 4.150 174. Kovinoservis Jesenice 4.650 175. Center srednjih šol Jesenice 1.550 176. OOS skupnosti za zaposlovanje Kranj 1.750 177. OOS TOZD PTT Škofja Loka 3.000 178. OOS kmetijskih delavcev KZ Naklo 1.050 179. OOS družbenopolitičnih organizacij Škofja Loka 2.500 180. PEKO Tržič 3.600 181. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske, Kranj 1.950 182. OOS Eksoterm, Kranj 6.500 183. Franc Juvan, štirnova 21, Kranj 1.000 184. Tončka Redžepović, Mlakarjeva 22, Kranj 200 185. Milka Ladan, Mlakarjeva 22, Kranj 200 186. OOS TOZD za PTT Radovljica 2.050 187. OOS Iskra TIO Lesce 1.950 188. Peko — prodajalna obutve Radovljica 300 189. Premru — Strupnikar, Podnart 50 400 190. OOS delovne skupnosti skupnih služb PTT Kranj 3.150 191. ZZB NOV Predoslje 150 192. OOS osnovne šole Žirovnica 2.000 193. AMD Kranj 500 194. KK SZDL Mavčiče 500 195. Janez Kern Gostilna Cerklje 37 1.000 196. Majda Kuhar, Zgornje Duplje 75 500 197. Družbenopolitične organizacije Trebija 1.000 198. Anica Medja, Delavska 47, Kranj 400 199. Kolektiv gostilne Knafclj, Žirovnica 86 a 1.250 200. Dušan Jakovič, Kranj, Zupančičeva 5 300 201. Šolski center za blagovni promet - šolski kolektiv 2.680 202. Strelska družina Franc Mrak, Predoslje 300 203. KO Z VVI Bitnje - Zabnica 620 204. Šolski center za blagovni promet 1.000 205. Glasbena šola Škofja Loka 3.500 206. Štefka Lornik, Pletilstvo Radovljica 300 207. GŠ Radovljica 750 208. Mlekarna Radovljica 1.000 209. OOS družbenopolitičnih organizacij Jesenice 1.000 210. Tine Zaletel, Kranj, Škofjeloška 1 400 211. Učenci 6. a razreda osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur, namesto šopkov tovarišicam ob 8. marcu 160 212. Oddelek milice Bohinjska Bistrica 300 213. Postaja milice Radovljica 950 214. Starejša in mlajša družina Rems, Radovljica, Janševa l/A 300 215. Ivanka Cerkovnik, Polje 31, Bohinjska Bistrica 50 216. Alojz Repinc, Bohinjska Bistrica, Polje 31 50 217. Franc Gruden, Ručigajeva 14, Kranj 100 218. Gimnazija Kranj 2.000 219. Kroj Jesenice 1.750 220. Kino podjetje Kranj 2.000 221. Osnovna šola Stane Žagar 1.200 222. OOS Žito - TOZD Triglav 5.600 223. OOS KO - OP 3.000 224. Občinski sodnik za prekrške (brez naslova) 350 225. KZ Tržič 1.000 226. OOS Niko Železniki 12.350 227. OOS Tehnik Škofja Loka 21.900 228. OOS osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka 3.000 229. OOS skupnih služb - Živila Kranj 2.250 230. Dijaški dom Kranj 2.000 231. GP Gorenjski tisk Kranj 18.000 232. VZ Preddvor 1.300 233. ZD Kranj 22.300 234. LB — poslovna enota Kranj 5.000 235. Klimatsko zdravilišče Tone Cufar, Dvorska vas 500 236. LB — poslovna enota Jesenice 2.300 237. Osnovna šola Cvetko Golar, Škofja Loka 1.450 238. Osnovna šola Železniki 3.000 239. Osnovna šola Kokrškega odreda Križe 1.000 240. OOS (51500-679-59764) 1.350 241. Merkator - TOZD Prehrana ' Tržič 5.200 242. Tovarna kos Tržič 3.800 243. OOS Termopol Sovodenj 5.500 V petek, 12. marca, popoldne se je na Kriški planini na Krvavcu, blizu smučarske proge z vrha Krvavca v dolino, hudo poškodovala študentka Irena Leimiš iz Crne na Koroškem, ki stanuje v Ljubljani. Obležala je v snegu. Prijatelji so jo zavili v vse, kar so imeli pri roki in zakurili ogenj, da se ponesrečen ka ne bi prehladila ali celo podhladila. Kaj več ji niso mogli ne znali pomagati. Na prevoz v dolino še pomisliti niso mogli. Kljub ognju in zavetju prijateljev je bilo poškodovanki vse huje. Nesreča se je pripetila okrog 17. ure, tako da dežurni reševalec, ki običajno zadnjič pregleda to področje okrog 16. ure, ponesrečenke ni opazil. Opozorila, da reševalcev na tem področju po omenjeni uri ni več, sicer so, vendar so premalo vidna in premalo opozarjajo smučarje na večjo previdnost. Žičničarji so okrog 18. ure zvedeli za nesrečo. Po naključju so še uspeli dobiti dežurnega reševalca. Ni šel v dolino, temveč se je namenil prenočiti na Krvavcu. Smučarki ni mogel veliko pomagati. Odšel je v zavetišče GRS iz Kranja, kjer so bili ta hip še tečajniki, bodoči planinski vodniki. Razen njih pa dva predavatelja, člana kranjske GRS. Eden od njiju in dežurni reševalec sta vzela reševalni akia čoln ter odhitela do ponesrečenke. Ob sedmih zvečer sta bila pri njej. Nudila sta ji najnujnejšo zdravniško pomoč, jo naložila na čoln in jo skoraj 10 kilometrov vozila in nosila po cesti, ki je sedaj spremenjena v smučarsko progo. V Referendum v KS Srednja Dobrava Ne to, prihodnjo nedeljo Srednja Dobrava — V torek smo v Glasu poročali, da bo v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini v nedeljo, 21. marca, referendum za samoprispevek za asfaltiranje cest, ureditev pokopališča in gradnjo mostu čez Lipnico. Organi krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij pa so zaradi tehničnih težav morali izvedbo referenduma prestaviti za teden dni. Zato bo referendum v nedeljo, 28. marca. Ce se bodo prebivalci odločili za samoprispevek, ga bodo plačevali pet let. Načrtovana dela v krajevni skupnosti pa bodo končali v prihodnjem srednjeročnem obdobju. A. Z. Skrbne priprave na sprejem vlaka Radovljica — Podobno kot v kranjski se tudi v radovljiški občini skrbno pripravljajo na letošnji sprejem Vlaka bratstva« in enotnosti, ki bo z okrog 900 gosti prispel 5. junija v Slovenijo. V radovljiški občini pričakujejo, da bo k njim prišo okrog 30 do 40 gostov iz prijateljske občine Brus v Srbiji. Zato so pri občinski konferenci socialistične zveze že imenovali poseben koordinacijski odbor. Na prvi seji je koordinacijski odbor razpravljal tudi že o okvirnem programu. Kot rečeno, bo vlak prispel v Slovenijo 5. junija. Za goste, ki se bodo pripeljali na Gorenjsko, bo ta dan popoldne glavni sprejem na kranjski železniški postaji, za tiste, ki bodo gostje prebivalcev radovljiške občine, pa malo kasneje na postaji v Lescah. Drugi dan si bodo gostje iz Brusa ogledali Bled, 7. junija pa bo v dolini Vrat piknik za vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti', ki bqdo prispeli na Gorenjsko. Naslednji dan je potem predviden še obisk muzeja in grobov talcev v Begunjah, grobišča v Dragi in ogled nove osnovne šole v Begunjah. Koordinacijski odbor bo v sredo, 24. marca, ob 17. uri imel že drugo sejo. Na to sejo vabi odbor tudi okrog 85 prebivalcev radovljiške občine, ki so bili med vojno izseljeni v Srbijo. Na seji se bodo z njimi pogovorili o obisku in bivanju gostov v radovljiški občini. A. 2. popolni temi sta jo izčrpana pripeljala do spodnje postaje krvavške žičnice, od koder so jo odpeljali, izmučeno od bolečin in mraza, v bolnišnico. Irena je bila rešena. Lahko rečemo, na račun naključja. Ni bila sama. Žičničarji so videli ogenj in zvedeli za nesrečo. Po naključju so našli na smučišču še usposobljenega gorskega reševalca, le-ta pa je naključno našel pomočnika v zavetišču GRS! Kaj če tega srečnega naključja ne bi bilo. Smučarka bi ostala sama, poškodovana in obnemogla. Kakšna bi bila posledica? Ob tem primeru ponovno poudarjamo popolno in vsestransko varnost na smučiščih, pa naj gre za osrednja smučišča in najbolj skrajne dele belih poljan. In prej ta varnost ne sme popustiti, preden se na poslovi poslednji smučar. Pa tudi smučarji se morajo bolj zavedati skritih prežečih pasti. Petkovo naključje s srečnim koncem se zanesljivo dvakrat ne bo ponovilo? J. Košnjek Vem za delovno skupnost, nekaj stočlanski kolektiv, ki gre s hudimano zanesljivim korakom v prihodnost, polno obetajočih delovnih uspehov in vsestranskih priznanj. Njihov most v bleščečo bodočnost je trd kot kamen kost, pričakovanja neizpodbitno grajena na kamniti podlagi. In ker se prihodnost tako veselo nasmiha in ker tudi sedanjost kopiči denarce, so v svojem finančnem poročilu pod nerazporejenimi izdatki zabeležili predvideno milijardo in nekaj sto milijončkov. Nekateri so omedleli ob tej nesrečni milijardi in samo nekaj sto milijončki in postali neutolažljivi v svojem viku in kriku, četudi sem jih miril in jim prigovarjal, da bi bilo prav gotovo lahko še slabše. Milijarda in nekaj sto milijončkov, prava figa, saj so samo v dinarjih . .. Bi bilo pa že večje obsodbe vredno, ko bi ta nekaj stočlanski kolektiv izražal svoje nepredvidene izdatke, recimo, v milijonih, in milijonih dolarjev. Vam pa naj zdaj poleti domišljija, kaj tvori milij ar dne dinarske izdatke. Meni se namreč niti ne sanja ... Če niste pravniki, a vendar odgovorni, da sestavite recimo poslovnik ali statut za svoje društvo, organizacijo, delovno skupnost in tako dalje, vam ponujam svojo posredniško pomoč. Na uho mi je prišla zelo uporabna in dobrodošla novica, da imamo na Gorenjskem kadre, ki so usposobljeni in pripravljeni sestaviti poslovnike in statute vseh vrst in vseh namenov. Par-don, ne le da so samo usposobljeni, celo pravi specialisti so postali, kar pa navsezadnje niti ni tako čudno. Ti specialisti za poslovnike in statute so jih zmožni proti ustreznemu plačilu proizvajati na tekočem traku in če bo časovna stiska le preveč nemogoča, jih bodo enostavno kar prepisali — in pri tem zaračunali svoje honorarno delo tako in v takšni višini, kakor cenijo sami sebe in svoje intelektualne in ostale sposobnosti. Seveda obsojamo le nekaj najbolj nesramno produktivnih primerkov, med njimi pa tistega se-stavljavca, ki je svoji delovni organizaciji pripravil poslovnik in ga krepko tudi zaračunal. Resda nimam načelno nič proti honorarnemu delu in plačilu, ki ustreza, saj sem navsezadnje tudi sam pogodbeno vezan, kar priznam vsem in vsakomur, vendar se ne strinjam in obsojam primere stremuškega zaslužkarstva za vsako ceno, izrabljanja nekega položaja in tre-trenutne situacije. Seveda so se ti tipi krepko znašli in dobro zaslužili, a naj bi pamet »ponucali« i tudi tedaj, ko so enostavno kopi-