IZVESTJE 16 • 2019 52 Članki PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA KULINARIČNEGA PAKETA KRAS/CARSO FOOD TOUR: UNIKATNO POPOTOVANJE V DOŽIVETO OKUŠANJE PRISTNEGA KRASA JASNA FAKIN BAJEC Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU jasna.fakin@zrc-sazu.si Izvleček: Prispevek predstavlja vsebino turističnega kulinaričnega doživetja z naslovom Kras/Carso Food Tour: unikatno popotovanje v doživeto okušanje pristnega Krasa, ki ga je Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta s Krasa javnosti predstavilo maja 2019. Turistični paket je bil dokončno oblikovan v okviru mednarodnega projekta MEDFEST (Sredozemska kulinarična dediščinska izkušnja: kako ustvariti trajnostne turistične destinacije). Njegova zasnova temelji na novih trendih pri razvoju turiz- ma v 21. stoletju in smernicah Slovenske turistične organizacije, ki turizem razvija po merilih 5-zvez- dičnih doživetij (ang. Slovenia Unique Experiences), trajnosti in višje kakovosti. Prispevek pod drob- nogled postavlja tudi pogoje za pridobitev znaka edinstvenih avtentičnih doživetij. Ključne besede: gastronomija, 5-zvezdična turistična doživetja, merila, tradicija, sodobnost, Kras Uvod Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta, katerega člani so priznani gostinci, lastniki turističnih kmetij in drugi ponudni- ki domačih kulinaričnih izdelkov in storitev s Krasa, se od svoje ustanovitve leta 2007 ukvarja z razvojem turizma na podeželju. Njihova ponudba temelji na predstavitvi ku- linarične tradicije kraške pokrajine, vendar so njihove zgodbe vedno prepletene s sodob- nimi znanji, kreativnostjo in inovativnostjo. Ob ustanovitvi društva so obudili odmevno turistično prireditev Mesec Krasa oz. Mesec kraške kuhinje, 1 v spomladanskih mesecih 1 Leta 1996 je v okviru Občine Komen Odbor za kmetijstvo in turizem, kateremu je predsedoval Vid Sorta, začel izvajati akcijo Mesec Krasa, ki se je do leta 2000 odvijala v jesenskem času. Namen akcije je bil na komenskem Krasu, kjer je bil razvoj turizma nekoliko zapostavljen, oživeti turistično ponudbo, predvsem pa pritegniti goste iz zalednih krajev in ta del Krasa predstaviti tudi ostalim prebivalcem Slovenije. V okviru akcije so po gostilnah, restavracijah in drugih lokalih, pa nas v zadnjih letih ozaveščajo o pomenu zelišč, divjih rastlin in njihovi vlogi v kraški kulinariki. Oblikovali so kulinarični festival Divji okusi Krasa, kjer tako kot pri Mesecu kraške kuhinje različni kraški gostinci mesec dni v svojih restavracijah ali na kmetijah po- nujajo jedi, obogatene z divjimi rastlinami. V letu 2019 so svojo ponudbo nadgradili z novo zgodbo, to je kulinaričnim doživetjem Kras/Carso food tour: unikatno popotovanje v doživeto okušanje pristnega Krasa, ki je njiho- kjer so stregli hrano, mesec dni ponujali značilne kraške jedi, pripravljene po starih receptih, in vina kraških vinarjev. Med ponudniki so bile usklajene tudi cene. Akcijo, ki so jo podprla še lovska, športna, kulturna in druga društva, šola in nekatere vaške skupnosti s komenskega Krasa, so dopolnjevali še s prireditvami, predvsem prikazom že pozabljenih domačih šeg in navad. Od leta 2001 do leta 2007 Občina Komen prireditev z naslovom Mesec Krasa ni več organizirala, vnovič pa so jih oživeli leta 2007, ko je pobudo prevzelo Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta in se povezalo s podobno prireditvijo na tržaškem Krasu (Fakin Bajec 2011: 274). IZVESTJE 16 • 2019 53 Članki va dosedanja prizadevanja povezala v celo- letno doživetje. Ideja za paket je med člani društva tlela nekaj časa, dokončno pa je bila oblikovana v okviru mednarodnega projekta MEDFEST (Sredozemska kulinarična de- diščinska izkušnja: kako ustvariti trajnostne turistične destinacije), ki so ga v letih 2016– 2019 vodili sodelavci ZRC SAZU, Geograf- skega inštituta Antona Melika. 2 Namen članka je predstaviti kulinarični paket na Krasu in njihove snovalce, hkrati pa spregovoriti o novih trendih v turizmu, ka- terim sledi tudi Slovenska turistična organi- zacija (STO), ki v jedro turističnega razvoja postavlja trajnostni oziroma zeleni turizem s poudarkom na gastronomskih in kulturnih doživetjih. Slovenija bo v letu 2021 tudi no- silka naziva Evropska gastronomska regija – to je laskavi naslov, ki ga podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT). Cilj projekta ni samo odmevna, mednarodna promocija nacional- ne kulinarike in gastronomije, temveč pou- darja edinstvenost slovenskih kulinaričnih kultur, izobraževanje za bolj zdravo in so- naravno življenje, spodbuja inovativnost v gastronomiji ter tesnejša medsektorska pove- zovanja na področju prehranske politike, ga- 2 Glavni cilj projekta je bil razvoj trajnostnih kulinarič- nih doživetij, predvsem v podeželskem obalnem zaled- ju, kot pomembnih spodbujevalcev »alternativnih« in trajnostnih turističnih destinacij. Z zavedanjem, da so trajnostna kulinarična doživetja pomembni alternativni turistični proizvodi, povezani s tradicijo, lokalno pride- lavo in okoljem, ter kot taki privlačni za turiste, so par- tnerji v okviru pilotnih akcij oblikovali osem turistič- nih paketov, ki bi pritegnili nove obiskovalce, izboljšali gospodarske dejavnosti izven sezone, spodbujali social- ni razvoj podeželskih območij obalnega zaledja, zaščitili kulinarično dediščino ter ozaveščali o pomenu lokalne proizvodnje, predelave hrane in s tem povezanih znanj (več gl: https://medfest.interreg-med.eu/). Vodilni par- tner projekta je bil ZRC SAZU, Geografski inštitut An- tona Melika. Vodja projekta je bila dr. Nika Razpotnik Visković, vodja pilotne akcije na Krasu pa dr. Mateja Šmid Hribar. Pri razvijanju kraškega paketa sta sodelo- vala še dr. Primož Pipan in avtorica pričujočega članka ter sodelavci Javnega zavoda Komenski Kras. stronomije, gostinstva, turizma, kmetijstva, zdravja, izobraževanja in trajnostnih načel v ekonomskem, kulturnem, socialnem in okoljskem smislu (Spletni vir 1). Zato v STO poseben pomen pripisujejo tudi gastronomi- ji, ki je po Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 prepoznana kot eden od desetih vodilnih turističnih produktov. Tem načelom smo sledili tudi pri pripravi kraške- ga kulinaričnega paketa Kras/Carso food tour. Gastronomija naj bi namreč veliko pripo- mogla k razvoju odličnih doživetij z dodano vrednostjo oziroma butično 5-zvezdično po- nudbo. Kaj pa to sploh pomeni? Novi trendi v turističnem razvoju V dobi, ko se vsi soočamo z izzivi, po- vezanimi z reševanjem posledic podnebnih sprememb in negativnim vplivom človeka na okolje, neenakomerno porazdelitvijo politič- nih in gospodarskih moči, neenakostjo med spoloma, staranjem prebivalstva in bliskovi- tim napredkom na področju informacijskih in tehnoloških znanosti, se seveda spreminja tudi turistična industrija in navade, pričako- vanja, vrednote turistov. Trenutno je postal turizem najpomembnejša gospodarska dejav- nost. Svetovna turistična organizacija navaja, da je bilo v letu 2018 zabeleženih 1,4 milijarde turističnih prihodov, v Evropi 710 milijonov. V svetovnem merilu so turisti ustvarili 1,7 trilijonov ameriških dolarjev (World Tourist Organisation 2019: 18). V Sloveniji je bilo v prvih devetih mesecih leta 2019 zabeleženih več kot 5,1 milijona prihodov turistov in več kot 13,2 milijonov njihovih prenočitev, kar je za 5,8 % več prihodov in 2 % več prenoči- tev kot v istem obdobju prejšnjega leta (Sple- tni vir 2). V publikaciji Svetovne turistične organizacije še lahko preberemo, da je razvoj svetovnega turizma v mnogih skupnostih in pri posameznikih pripomogel k spremembi in izboljšanju življenja, vendar je pri tako visoki rasti potrebno učinkovito upravljanje destinacij, da turizem ne bo uničeval okolja, IZVESTJE 16 • 2019 54 Članki naravnih danosti, kulture in kvalitete življe- nja tam živečih. Zato mora tudi turistični razvoj slediti ciljem trajnostnega razvoja in izgradnje boljše prihodnosti (World Tourist Organisation 2019: 2). Sodoben turist ni več zadovoljen s kla- sično ponudbo, povezano s poležavanjem na obali, pohodništvom v hribe ali zdravlje- njem v toplicah, temveč sledi novim turi- stičnim trendom, ki jih poudarja tudi znak 5-zvezdičnih doživetij (ang. Slovenia Unique Experiences). Tega podeljuje Slovenska turi- stična organizacija (STO). Znak zagotavlja, da je zbirka edinstvenih avtentičnih doživetij najboljše kakovosti in v skladu s trajnostnimi načeli delovanja v turizmu. Ponudbo mora zaznamovati prevladujoča tema (prim. iz ku- linarike, kulture, športa, narave, zgodovine ipd.), prepletena z lokalnim karakterjem ter osebnim pristopom in odnosom do gosta. Doživetje mora biti najboljše kakovosti (pre- mium), individualno in butično; ponudnik pa mora zagotoviti celotno organizacijo, tr- ženje, komunikacijske in rezervacijske kana- le (Spletni vir 3). Glavna merila, ki identi- fi cirajo najboljše slovensko doživetje, pa so: lokalno, avtentično, edinstveno, izkustveno, zeleno, butično, premium, dodana vrednost, desezonalizacija 3 in 5-zvezdično (prav tam). Podrobna analiza pravil pokaže, da mora doživetje odražati lokalno identiteto ter skozi domačo zgodbo podpirati lokalne kulturne in naravne elemente, ki označujejo posebno- sti območja (prim. kamen, veter, reka, polja, hribi, gozd ipd.). Dušo zgodbi seveda dajejo domačini, zato se priporoča interakcijo gosta z lokalnim prebivalstvom, ki na različne na- čine spregovori o svojem načinu življenja ne- koč in danes (prim. preko kulinarike, obrtne dejavnosti, kulturnih in pohodniških poti, festivalov, novih aplikacij ipd.). Lokalna identiteta se mora odražati tudi v kulinarični ponudbi in spominkih. Merilo avtentičnosti oziroma pristnosti odraža zahtevo, da dožive- tje predstavlja naravo, kulturo, ljudi obmo- čja, na katerem se izvaja. T o ne pomeni, da se kopirajo prakse ali zgodbe drugih turističnih destinacij (prim. ponudba sivke iz Toskane). Doživetje mora izražati tudi izkustveno noto in obiskovalca nagovarjati na čustveni in praktični ravni. Turist z aktivno udeležbo na delavnicah (prim. kuharska delavnice, delav- nice tradicionalnih obrtnih izdelkov, udelež- be v kmečkih opravilih ipd.) ne samo spre- mlja, obišče, si ogleda kulturne posebnosti 3 razvoj turističnih vsebin izven glavnih turističnih sezon Vinogradnik Bogdan Cotič z »Buntove« kmetije v Škrbini, 2019 (foto: Marjan Močivnik). IZVESTJE 16 • 2019 55 Članki območja, temveč na praktičen način »stopi« v kulturo tamkajšnjih ljudi. S tem se gost tudi nauči novih stvari, hkrati pa ponudba lahko vključuje različna presenečenja. Pomembno je še, da ima doživetje prvine edinstvenosti in odkriva skrite kotičke sveta (prim. spre- hodi po vinogradih, poljih, travnikih, gozdo- vih), kjer ni interneta in telefonskega signala ipd. Med visoko turistično ponudbo spadajo tudi paketi, ki vključujejo nočno opazovanje zvezd, pitje vode iz naravnih izvirov, uživa- nje hrane z domačega vrta, adrenalinsko ali aktivno raziskovanje podeželja ipd. (Peljhan 2019). V nasprotju z masovnim turizmom so trenutno v trendu prihodi manjših skupin ali celo posameznikov, ki od doma pobegnejo le za dva, tri oziroma do sedem dni. Sodobni, petični turist se želi spočiti v novem okolju, pozabiti na stres in naporno vsakdanje življe- nje. Zato išče t. i. individualno ponudbo, namenjeno le njegovim potrebam, znanju in želji po raziskovanju. To odraža tudi merilo butičnosti, ki obiskovalcu omogoča občutek intimnosti in možnost, da se poveže z vo- dnikom in drugimi udeleženci turističnega paketa. Ponudba ne sme biti dostopna vsem turistom, temveč mora biti ekskluzivna le za peščico. Kot najpomembnejše merilo pa ve- lja izpostaviti varovanje okolja – torej zelen pristop, kar pomeni, da ni plastične embala- že, gost ne onesnažuje okolja, izpostavlja se pohodništvo, kolesarstvo, ponudba različnih navadnih in modifi ciranih koles ali možnost najetja električnih vozil. Z drugimi besedami, sodobni turist si želi pozabiti na vsakodnevne skrbi, odtuje- nost (osebno, družbeno), spoznati drugačno okolje ter ga polno doživeti. Ne želi si narave in kulture le videti, temveč ju polno izkusiti. S tem želi odkrivati pristnosti različnih kul- tur, preprostost in hkrati doživeti raznolike aktivnosti (adrenalinski šport, kolesarjenje, tek …). In kako ta merila vključiti v edin- stven kulinarični paket in hkrati nagovoriti domačine, da živijo v edinstveni in butični pokrajini? Kras/Carso Food Tour ni zgolj turistično kulinarično doživetje po Krasu, temveč zgleden primer sodelovanja med ponudniki Pri snovanju kulinaričnega paketa smo si vsi udeleženi zadali nalogo, da upoštevamo merila 5-zvezdičnih doživetij in oblikujemo pakete z višjo dodano vrednostjo, namenje- ne petičnim in ozaveščenim gostom, ki si v kraškem okolju želijo spoznati naravne in kulturne znamenitosti, se sprostiti v mirnih in odmaknjenih kotičkih kraških vasi, skle- pati nova poznanstva ter se naučiti različnih praks, povezanih s predelavo in uživanjem Del članov društva Planta s predsednico društva Aleksandro Pelicon v Coljavi, 2019 (foto: Marjan Močivnik). IZVESTJE 16 • 2019 56 Članki hrane. Končno različico paketa smo snovali skoraj eno leto, s tem, da so se že pred tem člani društva veliko pogovarjali, kako bi svoji dosedanji ponudbi dodali dodano vrednost. Zaradi tega je društvo za svoje člane organi- ziralo več strokovnih izobraževanj in izletov v tujino, kjer so spoznavali uspešne prakse. Po enoletnem intenzivnem sodelovanju med po- nudniki in nami – raziskovalci ZRC SAZU – smo kraško kulinarično doživetje strnili v štiri tematske sklope, v katerih prevladujejo kulinarične teme, povezane s kraško naravo, podnebjem, znanjem in karakterjem Krašev- cev in Kraševk. Metodologija priprave ponudbe je te- meljila na pogostih sestankih med glavnimi člani društva in sodelavci ZRC SAZU, po- globljenih intervjujih s člani društva, sku- pno interaktivno delavnico, ogledom dobrih praks v tujini ter testiranjem pripravljenih paketov. Skozi intervjuje smo želeli spoznati zgodovino in izkušnje družin, njihove poseb- nosti, razmišljanja, ponudbo in želje. Glavno vodilo končne priprave paketa pa je bilo vre- dnotenje kraška narave in njenih kulinarič- nih sestavin, pomen tradicionalnih kulina- ričnih znanj in domačih okusov, ustvarjalna in inovativna znanja ponudnikov ter sočuten odnos do gostov. Paketi zajemajo tudi različ- na izkustva, njihova osrednja tema pa je na drugačen način spoznavati posebnosti kraške kuhinje nekoč in danes. Krajša predstavitev posameznih paketov Spomladanski paket »Kraška zelišča in divje rastline – sprostitev in užitek na cvetočih kraških travnikih in gmajnah« goste ozavešča o botanični pestrosti kraških rastlin na gmaj- nah in travnikih. Že od nekdaj so kraško spomladansko kulinariko zaznamovala prva sveža zelišča, ki so jih naše none vključevale v jedi. Vsaka gospodinja je na svojem vrtu ime- la kotiček z zelišči, kjer ni smel manjkati pe- teršilj, zelena, timijan, lovor idr. Na kraških gmajnah pa je moč nabrati šetraj, koromač, meliso, meto in divje rastline, kot so šparglji, kopriva, regrat. Na krožniku nam ti ne priča- rajo le naravnih in močnih okusov, ki so nam danes nekoliko neznani, temveč kar celotno kraško divjino. K tradicionalni kraški kuhi- nji, ki jo v spomladanskih dneh zaznamujejo zeliščne frtalje, regratova solata, zelenjavne mineštre, danes priznane kraške kuharice in kuharji dodajo še novodobne jedi s sestavi- nami ali izdelki, pridelanimi ali vzrejenimi na Krasu (mlečni izdelki, suhomesni izdelki, kraški med, jagnjetina, svinjsko meso idr.). V okviru spomladanskega kulinaričnega paketa pa se lahko gost na spomladanskem soncu še poduči o posebnostih divjih rastlin, vešči- nah nabiranja zelišč ali pripravi zeliščnih mil, mazil in tinktur. Gurmane pa bo na zeliščni njivi pričakala marenda (dopoldanska mali- ca) – prav taka, kot so jo Kraševci na polju zaužili ob večjih kmečkih delih, kot so bili košnja in spravilo sena, žetev žita in trgatev. T ema drugega kulinaričnega paketa je po- membna sestavina v kraški kulinariki, in sicer suhomesni izdelki, med katerimi kraljuje pr- šut. Naslov paketa »Kraški pršut – kulinarič- Ponudnik Dejan Kukanja iz Komna (foto: Jasna Fakin Bajec, maj 2019). IZVESTJE 16 • 2019 57 Članki no bogastvo, plod dolgoletnih izkušenj kraških kmetov in posebnosti kraške narave« že nakaže, da znanja o pripravi in sušenju pršuta niso sodobna, temveč veljajo za tradicionalno ve- ščino Kraševcev, ki so v preteklosti bolje znali prisluhniti podnebnim posebnostim. Vetrov- ni in mrzli zimski dnevi, ko burja še danes pometa po ozkih kraških gasah (ulicah), so kot nalašč za pomemben družinski praznik oziroma na Krasu imenovan svinjski praznik, ko se gospodar, družinski člani, sosedje ali prijatelji zberejo na kmečkem borjaču (dvo- rišču) in zakoljejo prašiča. Mrzel zrak ohladi meso in ustvari dobre pogoje za pripravo sve- žih in suhomesnih izdelkov. Priprava in zore- nje pršuta zahteva posebne postopke soljenja in sušenja. Ves trud pa je poplačan, ko se na roke narezana rezina pršuta kar stopi v ustih. V tej kulinarični ponudbi lahko gost spozna celoten postopek soljenja in sušenja pršuta, lahko pa se tudi izkusi v njegovem ročnem rezanju. Med kraškimi vinskimi posebnosti pa ne gre izpustiti vina teran, kateremu je name- njen tretji tematski paket z naslovom »Kra- ško vinogradništvo – preplet podnebja, kraške rdeče zemlje, znanja in marljivih rok kraškega človeka«. Paket zaznamuje tako spoznavanje zgodovine vinogradništva na Krasu kot uče- nje tradicionalnih in sodobnih znanj o pri- delovanju terana in belih sort, ki se na Krasu prenaša iz roda v rod. Med najbolj prizna- nimi vini je seveda kraški teran – avtohtono temnordeče vino, pridelano na kraški rdeči zemlji (terri rossi ali jerini) iz sorte refošk. Njegove blagodejne učinke so poznali že Ri- mljani. Ponudniki tega paketa bodo goste z veseljem povabili tako v svoje podzemne kle- ti, kjer bodo lahko okušali tudi druge sorte vin in spoznali razvoj kraškega kletarstva, kot na največji kmečki praznik – bendimo (trgatev). Prav šege in navade, povezane s tr- gatvijo, lahko pričarajo nepozabno doživetje ter spoznavanje o prepletu kraške kulture in narave z gostoljubnostjo kraškega človeka. Četrti, zadnji paket pa temelji na stari gostinski dejavnosti, saj so v mnogih kraških gostilnah ali ošterijah, kot jim rečejo na Kra- su, že v 19. stoletju vedeli, kaj njihovi gostje (takrat furmani, popotniki in kasneje turi- sti) cenijo na gostilniškem meniju. Čeprav takratna ponudba ni bila bogata, je vedno vsebovala lokalne kulinarične sestavine z do- mačih vrtov, njiv in okoliških kmetij. Danes ni nič drugače in vsak gurman v okviru pake- ta »Kraška visoka kulinarika – kjer se tradicija starih gostiln sooči s sodobnostjo in ustvarjal- nostjo« spozna, da med ponudnikom visoke kulinarike lokalni okusi in sestavine veljajo za pomembno merilo. Butičnost in pristnost Predstavitev turističnega paketa novinarjem na Buntovi domačiji v Škrbini (foto: Jasna Fakin Bajec, maj 2019). IZVESTJE 16 • 2019 58 Članki ponudbe dodatno bogatijo degustacijski me- niji s štirimi, šestimi ali osmimi hodi, vrhun- sko dodelani krožniki, vinska spremljava, do- datna degustacijska ponudba in seveda čas, ki ga vsak kuhar ali kuharica ter natakar ali natakarica posveti svojemu gostu. Kot pou- darjajo priznani kraški kuharji in kuharice, tu ni prostora za hitenje, temveč ob vrhunski hrani spoznati kulturo kraškega človeka med tradicijo in sodobnostjo. Kratka predstavitev ponudnikov Ponudniki, ki prepletajo niti kulinarične- ga paketa v celoletno zgodbo, se zavedajo, da brez tradicije ni inovacije, brez spoštovanja narave in domačih sestavin ni dobrih oku- sov, brez drznosti in vztrajnosti ni uspeha, brez medsebojnega spoštovanja ni osebnega zadovoljstva. Hkrati jih druži spoznanje, da lahko hrana poveže ljudi, ustvari medsebojno zaupanje in splete dobre medsebojne odnose. Ob pristnih, razumevajočih in sproščujočih pogovorih se lahko rodijo tudi uspešne po- slovne odločitve. Vsak ponudnik ob kulina- ričnem doživetju želi na svoj način predsta- viti svojo vas in družino, kjer črpa navdih za svoje delo. Nekatere zgodbe nadgrajujejo tradicijo družine, druge odkrivajo poslanstvo vrhunske kuhinje, spet tretje se oblikujejo povsem na novo. Vse pa sledijo prepričanju, da le lokalne sestavine iz bližnjega gozda, z gmajn, njiv ali kmetij lahko prinesejo domač in vrhunski okus. Kdo pa so glavni snoval- ci doživetja, ki se še kako zavedajo pomena medsebojnega sodelovanja in načina prepleta preteklih znanj s sodobnimi trendi in pogoji? To so Turistična kmetija Ostrouška-Pe- licon iz Coljave, Gostilna Skok iz Štorij, Gostilna Komel iz Kobjeglave, Turistična kmetija Krasberry, Vanesa Jež z Gorjanskega, Kmetija »Pri Buntovih« iz Škrbine, Gostilna Špacapan iz Komna, vinogradnik Dejan Ku- kanja iz Komna in Dediščinska kmetija Čil- čevi s Pedrovega. Da vendarle ne bomo pre- več razkrili, saj si ponudniki želijo, da vsak gost na svoj način začuti njihovo ljubezen do kulinarike, naj navedemo le njihov glavni moto, ki je bil večkrat izpostavljen v poglo- bljenih intervjujih in lepo odraža posebnosti vsakega gostitelja. Aleksanda Pelicon ali Sandra, kot ji rečejo domačini, s Turistične kmetije Ostrouška- -Pelicon iz Coljave (Sandra je tudi predsedni- ca društva Planta in glavni steber ohranjanja kraške kulinarke), pravi: »Mi imamo ponudbo že od začetka vezano na tradicijo. Tako kot se je kuhalo včasih, tako kuhamo tudi zdaj. Ne po gostinsko, ampak kot tradicionalna kraška kuhinja.« Desna roka predsednice društva in aktivna zagovornica razvoja zelenega turiz- ma je lastnica gostilne Skok iz Štorij, Katja Skok, ki je pri predstavitvi gostilne pouda- rila: »Čim več sestavin je z naše njive. Če ni z naše, je s sosedove kmetije«. Inovativen in drzen član društva, ki s svojimi idejami in že- ljo po kvalitetnejšem sodelovanju daje zagon vsem članom, je Simo Komel, ki v Kobjegla- vi uspešno vodi nekdanjo Mipovo gostilno. Njegov glavni moto pa je, da »krožnik ne gre na mizo, če ni zraven povedano, kako je bil narejen, zakaj je bil tako narejen, zakaj smo se tako odločili«. Novo zgodbo o kraški ku- linariki sta podala tudi Vanesa in njen mož Pepi, gospodarja Turistične kmetije Kras- berry z Gorjanskega in gojitelja jagod, ki se strinjata, da se pri njih »kuhinja dela na njivi in na pašniku«. Pomen tradicije in spoštova- nja starih znanj nenehno poudarja najstarejši član društva, lastnik kmetije »Pri Buntovih« iz Škrbine – Bogdan Cotič, ki skupaj s svojo hčerko Tjašo pravi, »če hočeš cenit življenje, moraš vseeno malo bolj pametno jesti«. Ne- koliko umetniško noto in sproščenost daje vinogradnik Dejan Kukanja iz Komna, ki je zgodaj spoznal, da »kmetijstvo ni služba, kme- tijstvo je način življenja«. Podobno velja za najmlajšega člana društva Tomija, ki skupaj z Borutom piše novo zgodbo na Dediščinski domačiji Čilčevi na Pedrovem, kjer »pouda- rek dajemo tradicionalnim pasmam, ki so naj- IZVESTJE 16 • 2019 59 Članki projekta FOST-INNO in Združenja za razvoj turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina v sodelovanju z RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica. World Tourism Organization (UNWTO). 2019. International T ourism Highlights. Madrid: UNWTO. Spletni viri: Spletni vir 1: Podelitev prestižnega naziva Evropska gastronomska regija 2021 Sloveniji kot edinstveni vrhunski gastronomski destinaciji. https://www. slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/sporocila- za-javnost/8809-podelitev-prestiznega-naziva- evropska-gastronomska-regija-2021-sloveniji- kot-edinstveni-vrhunski-gastronomski-destinaciji (dostop: 29. 11. 2019). Spletni vir 2: V prvih devetih mesecih več kot 13,2 milijonov prenočitev. https://www.slovenia. info/sl/novinarsko-sredisce/novice/10641-v- prvih-devetih-mesecih-vec-kot-13-2-milijonov- prenocitev?utm_campaign=si-nov19-pr-tta- 43&utm_medium=email&utm_source=Net- Results# (dostop: 28. 11. 2019). Spletni vir 3: Izbira za petko. https://www.slovenia. info/sl/edinstvena-dozivetja-slovenije (dostop: 28. 11. 2019). bolj prilagojene temu okolju in najbolj znajo izkoristiti naravne danosti in naravne vire tega okolja«. Za konec velja predstaviti še požr- tvovalno članico iz Komna, Ado Špacapan, ki skupaj s sinom Agom sledi zgodbi »zmeraj smo delali na tipičnih domačih jedeh, čim bolj lokalno obarvano«. 4 Zaključek Vsi snovalci, ki smo sodelovali pri izvedbi kulinaričnih paketov, smo prepričani, da bo gost na Krasu užival, pa ne zgolj zaradi lepe, neokrnjene narave, posebnosti kraške kultu- re, temveč tudi zaradi Kraševcev in Kraševk, ki so in bodo pisali pristne, edinstvene in inovativne zgodbe. Mirno lahko trdimo, da smo v okviru paketa vsi spoznali, da ni do- volj, da živiš v lepi, neokrnjeni naravi z boga- tim tradicionalnim znanjem in novimi ideja- mi, temveč je za pristen uspeh treba imeti še mnogo socialnih vrlin. Potrebno je sodelova- nje, sočutnost in razumevanje drugega, znati drugemu pomagati in ga opolnomočiti, znati deliti in ne skrivati svojih znanj in idej, znati vzpostavljati kompromise in včasih tudi sto- piti korak nazaj. Le tako je možno ob dobrih zunanjih in fi nančnih pogojih stopiti dva koraka naprej in lažje doživeti svoj osebni in družbeni uspeh. Brez socialnih vrednot na- mreč trajnostni turizem ne bo zaživel in ne bo prispeval k boljšemu in bolj zdravemu ži- vljenju v skupnosti. VIRI IN LITERATURA Literatura: Fakin Bajec, J. 2011: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC. Peljhan, L. 2019: Poletimo v novo turistično sezono: spoznavanje trendov v turizmu in dobrih praks za ustvarjanje turističnih inovacij. Interno gradivo pridobljeno na delavnici organizirani v okviru 4 Več o načinu in možnosti naročanja paketov pa na sple- tni strani www.krascarso-foodtour.com.