jSJE         Prve hlače.
3^. vlv zebkov Andrejček je vsako leto zelo težko fjk2~*f Cakal pirhov. Vednoinvedno je izpraševal, ^Sg«^ kdaj bo vendar prišla Velika noč. Posebno ^^^ lansko^leto ni mogel pričakati velike sobote. 3^E?         Dva dni  poprej   50   bili   namreč mati v
'IK^m^ mestu. kjer so mu kupili prve hlače. Iskali ^ijSfc so jih po več prodajalnah, kajti takih, kakršne J^BjE bi bile za Andrejčka pripravne, ni bilo iz-J^I^K lepa najti. Slučajno so pa le naleteli 11 a majhne z širokima hlačnicama. Pa so morali doma Se gledati,
-   77   -
da jih ni razklal na dvoic, ko jih je pomerll. Sedaj si pa mislite junaka, kakršen je bil Ozebkov Andrejček!
Vlaknil je roki v žep. pomaknil kučmo malo nazaj in hajdi na vas. Vse ga je gledalo in marsikalcri izmed njegovih ubožnejših vrstnikov si je mislil: ,,Da bi še meni kupili take!"
Pa Andrejček se je hotel tudi postaviti, da je inoCan in da nima zastonj hlač.
Ponirčkov  Šimen,   ki  je  bil dve leti starejši kot    , on, mu je nastavil dolgo palico, da bi bil kmalu padel.    ¦
Andrejček ga pomeri od nog do glave, češ, ko-   ^ liko te pa je, ter pograbi palico, da bi mu jo vzel.
A Šimen je bil pripravljen na napad in ni je hotcl izpustiti. Andrejček pa tudi ni odjenjal. Nekaj časa sta se prerivala semtertja, a Šimnu se je menda zdelo že odveč, zato je naenkrat spustil palico.
Andrejček pa \e ravno močno potegiii!. a ker je nasprotna sila odjenjala,   se  je  prevrnil,   kakor je bil dolg in širok  v obcestno blato. Vsi. ki so ju opazo-vali.  so se  začeli   smejati,   le   Andrejček   se   je   držal resno in gledal, če so hlače še cele. Vidcč, da so samo malo blatne,   se je .jel še sam smejati.   Vendar ga je    2 bilo malo sram,   ker  se je tako osramotil.   A vendar   1 je  še vse popoldne skakal okoli in posedal  po tleh.
Ko je proti večeru šcl domov, se mu je zdelo. da hlače niso več nove. No, mati so ga takoj prijeli, kje se je valjal. Mora! je nove hlače spet sleči in oblcči one grde stare. ki so mu jih mati naredili iz domačega platna in jih dali barvat. Vedno jih je potem česlo nadlegoval, kdaj bo spet oblekel nove hlače. Ker ni prej miroval, so mu obljubili. da takrat. ko bo šel k božjemu grobu.
ln res je dobil takoj v soboto zjutraj nove hlače. Popoludne bi bil moral iti pa k božjemu grobu. pa je prišlo drugače.
S Pavlinovim Janozkom sta se zmenila, da gresta irjjat rože na holm za vasjo. Takoj po kosilu sta jo mahnila tja. Nabrala sta veliko rož. ter šla spet proti domu. Ko sta bila že blizu vznožja holmca, jima pride na misel, da bi se skušala. kdo bo prej v dnu.
—   78   -
Štela sta do tri, potem pa vdrla navzdol, kolikor je kdo mogel. Pa Andrejček je moral bit-i že pretežak, kajti noge so mu opešale in zvalil se je na tla. Kcr ni mogel hitro vstati, se je zadrsal po hlačah, ker je biio dosti strmo in gladko. Janezek ga je spodaj že čakal in se mu smejal. Nekaj sredi pota je Andrejček sliSal pod seboj: ,.Resk, resk!"
Sele na vznožju je videl. kakšen je bil ta ,,resk". Hlače so bile zadaj raztrgane in vse umazane.
Božjega groba pa Andrejček to leto ni videl. To mu je bilo žal! Pa pomagati si ni mogel, kajti z raz-trganimi hlaCami ni smel iti v cerkev.
Sedaj mu pa mati ne kupijo več tako lepih hlač. ampak one raskave in trde.  o katerih pravijo,  da so iz lesa ...   Večkrat  mu pa obelajo, da mu bodo ku-pili   -    saj   vam ne   upam  povedati!    Ootovo   bi   se prestrašili! No pa vendar — pravijo, da take. kakršne ^B nosi tisti pošaslni hudobni duh, ker jih mnogo raztrga, ^M ko se plazi po svetu in pase izgubljene duše.             J^t
No  pa  ta   bi  gotovo  Andrejčku   ne storil  nič ^M žalega. ker bi mu njegov angel vamh ne pustil.   Saj ^H drugače  je  priden.   samo  razposajen  je.  kar  ga pa tudi mine, ko pride čas za to.
Slavko Slavič.