291. št. — 4. leto. Poštnina pavžalirana. Današnja številka velja K 2*—» V .Liubljanl, nedelja 27. novembra 1921. Naročnina /a kraljevina SHS M.ssčiio 40 K. Letno 480 i Inozesnc-lvo: Mastčno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta sa enkrat 2 K, večkrat popust. Uredsištrot WoRov» .liM 1/L T*i*tan JR), Uprava: Marijin trg 8 Talefon 44, Hokopiai te n. vračajo. fr9mtt '!em j« priložiti znamko za odgovor. mmmmmmmmmmmmmmm Vladna kriza. KOrV.t iNACJJE. — PRIBIČEVIČA NAJ ZAMENJA POMIRLJIV ČLOVEK. — PAŠIČ V ZADREGI. — POGAJANJA. — DEMOKRATI NEZADOVOLJNI Z VSEMI MINISTRI? — RADIKALI POPUŠČAJO? Z 'greb, 26. nov. »Novosti« poročajo iz Beograda: Po razpoloženju v radikalnem klubu se zdi, da ministra Trifkovič in Joca Jovanovič ne bosta ostala v vladi. Zagreb, 26. nov. »Jutirnji List« piše iz Beograda: G. Davidovi«: je v demokratskem klubu poročal o pregovorih z g. Pašičem, ki je izjavil, da radikalci portfclj notranjega ministrstva ne smatrajo za vprašanje, Ja pa stoie na stališču, da naj ta portfclj prevzame druga osebnost. G. Pašič se ne protivi temu, da ostane g. Pribičcvič v bodočem kabinetu, da pa je potrebno, di postane min. za notr. stvari človek, ki bo vodil politiko pomirljivosti napram vsem plemenom našega naroda, posebno pa naprain Hrvatom.. G. Pašič je izjavil g. Davidoviču, da mu je kralj priporočal, naj se vršijo pogajanja med posameznimi parlamentarnimi klubi, potem pa, ko bo dosežen sporazum, bi bil kralj pripravljen, sprejeti demisijo kabineta in poveriti g. Pašiču rekonstrukcijo. A' demokratskem klubu se je govorilo o taktiki v parlamentu ter se je sklenilo, da naj se čimprej skliče narodna skupščina, da začne z rednim delom. Zagreb, 26. nov. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Splošno se smatra, da so radikalci popustili demokratom samo zaradi tega, ker niso našli možnosti, formirati parlamentarno večino, ki bi mogla sprejeti proračun in volilni zakon. Smatra se. da bodo radikalci ostali skupaj z demokrati, dokler se ne sprejmejo ti nujni zakoni, potem pa bodo šli sami brez demokratov na volitve. Demokratska stranka pa stoji na staišču, da ima ta skupščina nalogo delati, dokler ne poteče zakoniti rok, t. j. Vidov dan 19.23, dočim trdijo radikalci, da ima ta skupščina sprejeti samo proračun in volilni zakon. Beograd. 26. nov. Današnji »Radikal« piše o krizi: G. Pašič je bil na predvčerajšnji seji radikalnega poslali iškega kluba pooblaščen, dži uredi vprašanje kabineta tako, kakor bo naj-.koristn. za’ državo. S tem pooblastilom pa je zvezana velika odgovornost za g. Pašiča samega. On pozna razpolo-' ženjc svojega kluba. Lahko bi se reklo, da sc g. Pašič nalnja pred dilemo* ali se zameriti klubu, ki mu ,e dal najširše pooblastilo, ali pa demokratom. Vsekakor prvega ne bo mogel storiti, pa bo zato nedvomno podal ostavko. Beograd, 26. nov. Danes popoldne se bo nadaljevala seja demokratskega kluba, na kateri se bo razpravljalo o razdelitvi portfeljev. Dopoidne je po-setil predsednik radikalnega kluba Aca Stanojevič ministrskega predsednika Pašiča, s katerim se je razgovarjal o razdelitvi pori feljev. Zagreb, 26. nov. »Večer« poroča iz Beograda: V demokratskem klubu se čuti' nezadovol jnost poslancev, ki očitajo vsem ministrom, da nimajo do-vplj tesnili zvez s svojimi klubi. Demokrati zahtevajo, naj njihovi ministri redno obveščajo klub o delu vlade, ker so poslanci narodu ravnotako odgovorni kakor vlada. Beograd, 26. nov. (Izv.) V političnih krogih se mnogo kombinira d osebnostih, ki bi imele vstopi v novo rekonstruirano vlado. Kakor je posneti iz razgovorov pristašev radikalne stranke, bo od dosedanjih ministrov ostal samo Pašič. Na novo bi stopili v vlado dr. Velizar Jankovič, dr. Grgin, Ljuba Jovanovič in dr, SrskiČ. Nova albanska kriza. Pariz, 26. nov. »Dally Tclegraph« poroča, da se je začela rova albanska kriza. Ko je Jugoslavija svoje čete po odloku poslaniške konference umaknila, jc tiranska vlada takoj zahtevala, da bi smele njene čete zasesti nevtralni pas. Poslaniška konferenca pa te zahteve tiranske vlade ni odobrila, ker je mnenja, da Ima samo lokalno orožništvo pravico ču-vati nevtralni pas do končnoveljav-nega sklepa in rešenja v vprašanju 'mej. Tiranska vlada se sedaj pogaja z zastopniki miriditskih poglavarjev, toda brezuspešno. Poslaniška konferenca je sporočila tiranski vladi, naj •potrpi. i! 3111!. - Trst, 25. nov., V zvezi s splošno stavko je prišlo do izgredov, pri katerih so bile vržene bombe. Fašisti in komunisti so se večkrat spopadli. Usmrčen je bil tajnik organizacije stavcev Miiller, več'drugih funkcijo-narjev je težko ranjenih, ad vladna kriza. Pariz, 25. nov. Kakor se poroča iz Turina, je približno 100 dijakov, ki so bili zaradi navodnega govora Briamlo-vega o italijanski armadi razburjeni, vdrlo v francoski konzulat, razdejali pohištvo in razbili okna. Policija je razgnala demonstrante. Turinski prefekt je okrajnega komisarja zaradi zanemarjanja dolžnosti odpustil iz službe. - Pariz, 25. nov. Italijanski poslanik je pravosodnemu ministru Bonnevcvju kot namestniku ministrskega, pred-sednika Brianda izrazil svoje globoko obžalovanje zaradi dogodkov v Turinu. Bonnevey je izjavil, da upa, da bo italijanska vlada povzročitelje dogodkov primerno kaznila. JZ KLUBA SAMOSTOJNIH KMETOV.' Beograd, 26. nov- (Izv.) Danes popoldne Je imel klub 'Samostojnih kmetov sejo, na kateri je podal minister Pucelj poročilo o sedanji situaciji ter Izjavil, da namerava tudi on podati octavko. Kakor se doznava, ostaja Samostojna kmetska stranka na Istem stališču v pogledu koalicije, kot dosedaj In ne namerava kandidirati druge osebe, ker se zdi minister Pucelj najbolj primerna oseba za to ministrstvo. Do spremembe kandidature bi prišlo le, če bi bil klub po danih razmerah k temu prisiljen. Seji je prisostvoval tudi naš poslanik v Pragi dr. Vošnjak. SEPARATISTIČNO GIBANJE V HRVATSKEM SOKOLSTVU. Zagreb, 26. ncv. (2 v) Z c. jutri je bila sklicana skupščina Sokola na ' Wilsonovem trgu. Kakor se čuje, bi naj bila skupščina sklepala o samo-stalndm hrvatskem Sokolu, ki bi se odcepil od Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. Ker pa povzročitelji te akcije niso našli zadostne opore pri zunanjih odsekih, se je sklenilo, da ta skupščina odpade ter so izdali na podrejene odseke kratko priobčilo, v katerem obžalujejo, da ni prišlo do sestanka skupščine, na kateri bi se bilo sklepalo o zelo važnih vprašanjih, upajo pa, da se bo to vprašanje moglo razčistiti v najkrajšem času. IZ zakonodajnega odbora. Beograd, 26. nov. Danes dopoldne je bila seja prve sekcije znkonodaine-ga odbora, na kateri se je razpravljalo o začasnem zakonu z dne 27. junija t. 1, o proračunskih dvanajstinah. Po referatu glavnega ravnateljstva ^ državnega računovodstva je treba povečati poprej odobreni kredit 500 milijonov dinarjev za x6o milijonov dinarjev. S tem je popravljena samo številka, zakaj ko je bil odobren kredit 5°° milijonov, se je mislilo, da sc bo zboljšala valuta dinarja. Predlog za zvišanje kredita je bil sprejet z večino. Sprejet je tudi novi člen 96., ki ureja položaj uradniškega računovodstva z izpre-membo, da se je pristavilo pasusu: »Kdor je končal državno trgov, akademijo, oziroma šolo ali državno ge- odetsko šolo, ustanovllen ) leta 1889. in kdor je najmanj 15 let bil uradnik v NASE ZUNANJE POSOJILO. Beograd, 26. nov. Današnji »Bco-gradski Dnevnik« piše: Naša vlada smatra, da je najpovoljnejša .ponudba za posojilo ponudba tvrdke Bo!ton in Komp., s katero je minister dr. Ku-in amidi dosegel v Londonu sporazum. Radi tega se je začela naša vlada pogajati z Anglijo, da se tako i/vrše običajne formanosti. Brzojavni odgovor se pričakuje danes. Ponudba Rotscliildove skupine in ponudba belgijskega bančnega konsorciia niste bili tako ugodni in se zato ne bo razpravljalo o njima. ZA PREPREČITEV BANKEROTA V NEMČIJI. London, 26. nov. (Izv.) Angleški državni minister je izjavil, da če se hoče »Nemčija izogniti popolnemu bnnkcrotu, mere v prvi vrsti gledati na to, da omeji kolikor mogoče inflacijo bankov::v ter pospeši davčno zmožnost države. Žele potem smeio ententine d"žave pričakovati, da ima Nemčija resno voljo izpolnili svoje obveze ter ji eventuelno v slučaju potrebe s kakoršnimkoli koncesijami priskočiti na pomoč. HARDING ZA SODELOVANJE NEMCHE IN RIJSUE PRI RAZ-OROŽITVEN1 KONFERENCI. London, 26. nov. (Lv.) Glasom neke brzojavke iz Washingtona, je predlagal predsednik Harding, da naj se povabita na razorožitveno konferenco tudi Rusija in- Nemčija. Tudi v Bc'i hiši prevladuje zahteva po udeležbi obeh držav pri tej konferenci. Pariz, 26. nov. (Izv.) Glrsom neke brzojavke, ki jo je prejel »Matir.« je ameriški ser.at sklenil, da se tudi Rusija in Nemčija povabita na udeležbo pri razorežitveni konferenci. V to svrho se bo konferenca za nedoločen čas odložila. London, 26. nov.. »Daily Express« poroča iz NVashingtona: Pedsednik Harding se je včeraj izrazil tako, da se da sklepati iz njegovih besed, da bo Nemčija pred edgoditvijo razoro-žitvene kohferenCe najbrže povabljena v Washington. Čujejo se tudi različni glasovi, da bo povabljena tudi Rusija. To izjavo smatrajo za Har-dtngov odgovor na govor Brianda, ki je izjavil, da je odvisna veličina francoske armade od Nemčije in Rusije. Vest lista »Exchange« iz Wa-shingtona trdi. da bela hiša živahno pozdravlja željo, po kateri naj bi se še pred odgoditvijo komcrence povabilo Nemčijo, Rusijo in nekatere druge države, ki danes še niso zastopane na konferenci in ki naj bi san-kcijonirale sklepe konference skupno z drugimi državami. IZJALOVLJENA STINNESOVA AKCIJA V LONDONU. Pariz, 25. rov. »Journal« poroča iz Londona: Hugo Stlnnes je nocoj odpotoval iz Londona. Govori se, da so se pogajanja, katere je 'započel, da bi dobil denarnih sredstev, izjalovila. Angleški finančniki so, predno se česar Ltijo, baje zahtevali, da se ukrene vse potrebno, da se zvišajo nemški menični tečdji. London, 25. nov. Zunanji urad objavlja komunike, v katerem se izjavlja, da med Stinnesom jn Llovd Georgcm ni bilo nobenih porazgovorov. Berlin, 26. nov. (Izv.) Danes dopoldan se je vršila v ministrstvu zunanjih del seja kabineta, v kateri je podal Hugo Stinries poročilo* o svojem potovanju v Anglijo in o uspehu tega potovanj. Ko je Stinncs končal svoj govor, se je vnela živahna debata, v katero so posegli razni vladni zastopniki. Kabinetna seja do sedaj še ni končala ter je pričakovati, da bo njen sklen osvetlil marsikatere dosedaj zakrite vzroke Stlnneso-vega potovanja v Anglijo. Naša politika. 1. dec. vsi v .Union*. računski stroki; kdor je bil v položaju nadzornika ali načelnika odseka v gl. direkciji drž. računovodstva ali najmanj 15 let kot ukazni uradnik v računski stroki«. Clcn 96. je bil sprejet z navedenima izjiremembama toda veljal bo samo za one, ki se že nahajajo v finančni službi, za one, l*i hod.) vstopili v bodoče, ta člen ne velja. Poleg tega se je dodalo d-ugemu stavku tudi: »Kdor je končal šest razredov gimnazije in, geodetsko šolo.« Predlog o uredbi glede državnih tečajev, ki naj bi se podaljšala do januarja 1923, je bil odgoden, ker se ni mogel doseči sporazum. Dosedanje politično življenje, ki se je odigralo v okvirju jugoslovanske države na slovenskem ozemlju, nosi na sebi določne poteze dveh političnih sistemov. Na eni strani imamo zamisel političnega delovanja, ki postavlja celokupno strankarsko organizacijo in strankarske akcijske programe v službo države, naroda in pojavljajočih se pokrajinskih interesov. Na drugi strani pa se uveljavlja politična teorija, ki stavi ves državni in uprtivni aparat ter osnovna državna in narodna načela v službo strankarskega boja proti sostrankam, proti političnim nasprotnikom. V posebni meri velja to za slovensko ali našo pokrajino, ki je že pred vojno morala občutiti žolč strankarske strahovlade s strani slovenske ljudske stranke in katere glavni voditelj jc bil Ivan Šušteršič. Ko je po preobratu jugoslovanska demokratska stranka započela samo-stalno politično delovanje, tedaj se je v prvi vrsti vrgla na javno upravo, da iz nje, oziroma, da iz njenih glavnih mest iztisne strankarsko zagrizene osebnosti nasprotnih strank. To delo je bilo brezdvomno pozitivno. AH zabredla je v strankarski strasti na drugo, negativno stran in izrabila politično odločujoča stališča svojih voditeljev, da je »podemokratizirala« našo državno upravo, to se pravi, da jc nadomestila klerikalni predvojni sistem z enakim, ki je postavil na vodilna rnesta partizansko demokratsko orijentirano uredništvo. Ta proces se je vršil širom cele naše države. Danes izpregledujejo demokratični voditelji sami, da je s tem bilo zadano državni upravi zlo in da bo morala bodoča administrativna politika uvesti v državno uradnittvo, dok'er se nahaja v službenih položajih, smer pravičnosti in nepristranosti. Na že’ost se mora korstatiruti, da je demokratska stranka uvedla v zgodovini slovenskega javnega življenja dosedaj nepoznano izrabljanje države, državne moči in državnega aparata v svrho, da se strankarsko uveljavi, da pomnoži svoje vrste■ in da pobije politične nasprotnike. Mesto, da bi stranke delovale na udejstvitev določenih političnih, gospodarskih, kulturnih a’i socijalnih programov, smatrajo kcd glavno nalogo, da se polastijo državne moči in da se strankarski boj prenese iz javnega živ« l j en ja na državno poprišče. V tem tiči negativna državotvornost, ki je našo državno upravo spravila ob vsak kredit, ki je ugled države pri večini državljanov uničila, ki le v določenem obsegu soustvarjala danes obstoječe malkontentstvo in nasprotje, oziroma ma'odušje proti samostojni in svobodni državi. V tem tičijo nujni in neizbežni učinki napačne in koruplne politike na narod in državo. Na mesto dosedanjih političnih šeg bo morala stopiti stvarna, konkretna in strokovna politika. Izdelali bo morala administrativne načrte, programe prometnega razvoja, kulturnih dstanov. socijalnih idealov ter vzgojnih ciljev. Govoriti bo morala o demokratlzacijskih oblikah javnega življenja ter o gospodarskih in linančnih vprašanjih. Da danes demokratska stranka nima tolikega odziva v slovenski javnosti, kakršnega bi želela, leži 'predvsem v nedosfatkih njenih vodilnih mož, ki so mesto stvarnih in strokovnih programatičnih vidikov uveljavili navedeni korupcijski sistem in odurni način političnega boja. NEMŠKI DE7ERTERJI V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga. 26. nov. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna«, je pri zadnji mobilizaciji pobegnilo preko 9000 vojnih obveznikov nemške narodnosti v Nemčijo. Vsi ti so bili sedaj od nemških orožnikov pritirani nazaj v Češkoslovaško. Da pa pokaže vlada svojo strpljivost tudi proti nemškemu življu v državi, se pripravka za vse te ubežnike obširna amnestija. ZASEDBA BURŠKE. Dunaj, 26. nov. Uradno se objavlja: Zvezne čete nadaljujejo zasedbeno vkorakanje v južno Burško, pri čemer jih prebivalstvo povsod prisrčno pozdravlja. V Scldcuningu je izrabila madžarska tolpa noč pred zasedbo v to svrho, da je napravila pri tamošrmh trgovcih vlome. Tudi še nezasedene kraje, kakor Gross Petcrsdorf in Hammerdorf vznemirjajo madžarske tolpe. ŽITA SILI NAZAJ V ŠVICO. Funchal, 25. nov. Bivša ccsarida Zlta jc izrazila željo, odpotovati v Švico, da bi bila navzočna pri operaciji slepiča enega njenih otrok. Naprosila je potom portugalske vlade zavezniške sile za dovolitev od-petovanja. UKRAJINSKO - ROLJŠEVIŠKA VOJNA. Dunaj, 26. nov. Ukrajinski dopisni urad poroča iz Novega Lvova: Zmaga ukrajinske severne armade pod voddstvom generala Jaszlcnska nad 44. boljševiško divizijo pri Teterivu je Imela za posledico, da je prebila fronta na desnem bregu reke Teteriv. Mesto Zitomir je v ukrajinskih rokah. Ujetniki rdečih čet izjavljajo, da bo odpor bcljševi-škili čet, ki se morajo boriti bosopete. lačne in pri 16 stopinjah mraza, kmalu zlomljen. IRSKI PARLAMENT* London, 26. nov. »Dai!y Mati« doznava, da sinfajnovci energično vztrajajo pri svoji zahtevi po skupnem irskem parlamentu, da pa so pripravljeni uster-skim poslancem prepustiti neke vrste vefo-pravice. PREFINJENIH ODNOŠAJEV MED ITALIJO IN KEMALISTI. London. 26. nov. »Morning Post« noreča iz Pariza: Pogajanja med Italijo in kemallstično vlado so se prekinila. . Borzna poroSla. Beograd, valute: franc, franki 500, 5vic. franki 1370, leji 71.50; devize: Lom don 298, Pariz 210, Ne\vyork 74.50, Ženeva 1400, Milan 30, Praga 79.75, Berlin 25.25, Dunaj 1.85, Budimpešta 8.75. Curih, 26. nov. Berlin 4.75, Holandija 184, Newyork 577,'London 21.59, Pariz 41.10, Milan 23/0, Praga ’6.20, Varšava 0.09, Zagreb' 2.50, Budimpešta 0.82, Bkarešta 5.25, Dunaj 0.37, avstr, kron« 0.26. »DILETANTSKI ODER« in ' »LEPA MASKA« prva dva zvezka »Nove 1 atije« sta izšla ih se dobita za ceno 8. oilu. 3 dinarje po vseh knjigarnah in v upravi »uugoslavije« na Marijinem trgu št. 8 ter njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju.(V razprodaji ima »Novo Talijo« tudi gledališki vlasi\* Ijar g. F.m. Navinšek, Ljubljana, Se-lenburgova ulica. mm Trafike in trpine! Naročite najnevejše žalne koleke D. C. M. ter jih priporočajte v nakupi ttJU <1 Dalmatinska iredenta. V Trstu se je osnovalo iredentistično društvo s programom, da se dela za odtrganje Dalmacije od Jugoslavije in za nje pridruženje k Italiji. Kako bo to društvo, o katerega ustanovitvi se poroča zadnje dni, delovalo in koliko bo irrtelo uspelia, to je drugo poglavje. Kakor hitro se naša država na potrebno mero konsolidira v vseh smereh, ne le da bomo zasmeh-ljivo gledali na takole italijansko početje, marveč mu bomo' odgovorili z vse drugačnimi protiakcijaml, ki bodo stvarno drugače utemeljene, in trdno upamo, t-udi — uspešnejše v svojem delovanju. Da pa se bomo zavedali, koliko manj pohlevni so Italijani v svojih narodnih zahtevah, . poglejmo, na kaj se upira »dalmatinski« iredentizem. Tu se sklicuje po eni strani na historične italijanske pravice. Kaj je ž njl-pii? Dalmacija se je v rimski dobi imenovala velika provinca, obsegajoča današnje dežele: Dalmacijo, . Črnogoro, Bosno-Hercegovino in še zapadno Srbijo ter južno zapadno Hrvatsko. Ko je sledila slovanska invazija, je vsa ta velika dežela prišla pod gospodstvo Slovanov, razen maloštevilnih mest na obali in pa otokov pred njo. To je bil zadnji in edini obstanek Dalmacije, ki Je tudi ohranil staro ime. Za ta zadnji ostanek Dalmacije so vodili srdite boje Hrvati z Benečani, dokler niso ostali naposled'res v benečanski Oblasti. Toda, povdarjamo še enkrat, tb so bila le maloštevilno mesta, Zadar, Split in Trogir ter otoki. Dubrovnik je ostal samostojen, Kotor pa je prišel v srbske roke. V turški dobi je vse ozadje postalo turško, a mesta, sp ostala benečanska. Jo primorsko posest so si polagoma Benečani razširili na račun turškega zaledja, v glavnem v dobi med letom 1683—1718, ko so se na avstrijski strani bojevali zoper Turčijo. V mirovnih sklepih po teh vojnah so jim Turki odstopili dalmatinsko ozadje, to je ono ozemlje, ki tvori še danes deželo Dalmacijo. Toda ne pozabimo glavnega: ta uspeh ni bil uspeh Benečanov, kajti zanje so se bojevali po dalmatinskem skalovju domačini Srbohrvati in njjh junaški hajduki ter uskoki. Po pravici lahko zapišemo, da so si Dalmatinci sami izbojevali osvobojevanje izpod turškega jarma. Odslej je ostala Dalmacija pod be-nečansko vlado — Dubrovnik niti ni spadal zraven — do Napoleonove dobe, ko je prišla z Benečijo vred pod Avstrijo. To so vse njihove historične pravice! In v narodnem oziru? Prebivalstvo starih dalmatinskih mest ni. bilo italijansko, marveč posebnega romanskega jezika. Pozneje je ta jezik izumrl in v mesta so se naseljevali Slovani, in pa Italijani iz Benečije. Italijanstvo teh mest, kar ga je ostalo do 19. stoletja, tedaj nikakor ni bilo avtohtono, marveč prisiljeno. / In koliko je tega italijanstva? V Dalmaciji je naštela avstrijska vlada,' ki je Italijane privilegirala na vse načine, 1. 1910 vsega skupaj. 18.028 Italijanov cd 643.646 celokupnega prebivalstva.. Od te peščice Italijanov pa odpade na Zader z bližnjo okolico ter Lastovo, kar dobi Italija po RapallsM pogodbi, 11.400 ljudi italijanske narodnosti. Ostane tedaj v jugoslovanski Dalmaciji še 6.400 Italijanov, pač dovolj velika množica, da se deželo prolda-mira kot neodrešeno. Od tega ima Spliit slabih 2.100 Italijanov, ostalo se 'porazdeli na,majhne delce po posameznih dalmatinskih mestih. Niti enega kraja pa ni, kjer bi prihajali Italijani kot narodna manjšina količkaj v poštev, kaj šele da bi imeli večino. To je tedaj Dalmazia irredenta! Ce mislijo Italijani nanjo, moramo mi reklamirati zase ne le sleherno gorsko vas nad Huminom, marveč celo one Hrvate po Abrucih.1 tli (Od našega izvestltclja.) Od dobro poučene diplomatične osebe je dobil vaš dopisnik sledeča za-. nimiva pojasnila: Odnošaji med Anglijo in Francijo so se v zadnjem času resno poslabšali. Obstoj antante do sedaj še ni bil tako ogrožen. Dobro poučeni krogi izjavljajo javno, da je Francija s svojim nastopom na vzhodu Anglijo razžalila in da sp s te'm ravnanjem Francijo resno ogroženi angleški interesi na vzhodu. Nezvestobo Francije utemeljujejo angleški vodilni krogi z predzgodovino frdncoskp-turškega sporazuma. Italija in Francija ste sklenili tajne dogovore s Kcmalisti že meseca marca, ko so bili turški delegati v Londonu v svrho pogajanj z najvišjim svetom. O teh tajnih dogovorih pa niso obvestili niti Francozi niti Italijani svoje zaveznice Anglije. Ko so zvedeli angleški državniki o teh dogodkih, so javno .izrazili globoko nejevoljo o početju angleških zaveznic, češ da tako početje ne soglaša s prijateljskimi odnošaji odkrite zveze. Narodna skupščina v Angori pa teh francosko-itali-jansko-turških sklepov ni ratificirala. S posebnifn zadoščenjem je angleška vlada vzela to na znanje in opozorila svoji zaveznici na veliko napako, ki ste jo zagrešili ravno s svojim samovoljnim postopanjem. Nekaj mesecev na to je zvedela angleška vlada, da je odpotoval francoski poslanec Franklin-Bouil-lon v Angoro. Na vprašanje angleške vlade, v kaki misiji je potoval- Bouillon v Angoro je odgovorila francoska vlada, da je šel poslance v Angoro iz lastnega nagiba kot novinar in da ni sprejel nobene misije ’ francoske ' vlade., Franklin Bouillon se je vrnil čez par mesecev v Pariš, kjer pa je ostal le malo časa, nakar je odšel zopet v Angoro. Na pdnovno vprašanje angleškega kabineta o tem potovanju je odgovorila francoska vlada, da ima Bouillon nalogo, kot oficijelna osebnost zvedeti, če bi bil možen lokalni sporazum med Ke-malisti in Francijo. Zato je iznenadijo in naravnost razočaralo angleško diplomacijo dejstvo, da je sklenila Francija s Kemalisti velevažen političen dogovor, ki tangira v velikem obsegu tudi angleške interese. To se je doznalo iz debat v francoski zbornici in iz pisave raznih listov. In o vsem tem francoska vlada angleškega kabineta ni prav nič obvestila. Vsled tega nastopa Francije, katerega je označi! angleški vnanji minister napram francoskemu poslaniku kot nelojalen, so postali odnošaji med obema državama silno napeti. Vsi angleški listi ostro napadajo Francijo in v nedeljo je priobčil neki londonski list pisma francoskega ministrskega predsednika, katera pisma mu prav gotovo ni dal na razpolago g. Briand, kajti ravno iz teh pisem jasno odseva besedolomstvo in nelojalnost francoskega ministrskega predsednika. Domnevajo, da je ta pisma objavila angleška vlada sama — gre namreč za pisma Drlandova, ki jih je pisal angleškim državnikom — da predoči angleški Javnosti dvoumnost francoske politike. Ni čudno torej, če se bavijo angleški državniki % vprašanjem, da nastopi tudi Anglija samovoljno brez obzira na Francijo, in reši vprašanja, ki tangira,io obe državi s stališča samo angleških interesov. Posebno živahno se poudarja, da naj uredi Anglija po tej francoski metodi samovoljnosti svoje odnešaje med Anglijo in Nemčija Seveda je še veliko vprašanje, če bo Anglija izvajala tako dalekosežne posledice., Gotovo pa je, da je položaj jako resen, kar znači osobito izrek nekega vodilnega angleškega državnika, ki je izjavil: Prisrčno razmerje med Francijo in Anglijo še ni bilo nikdar, odkar 'obstoja, tako globoko skaljeno. —■e— na. Glavni plen, ki ga bo razdelili današnji vladarji sveta med seboj na washingtonski konferenci, je Kitajska. Država z nastarejšo kuhuro in ogromnim številom prebivalstva je danes brez vsake moči in v popolni anarhiji, tako, da v tem oziru »razdelitev ne bo težka. Težje pa bo spraviti v sklad gospodarske interese udeleženih držav, ki imajo na Kitajskem investirane ogromne kapitalijc v železnicah, premogovnikih in tovarnah. Kitajska delegacija je predložila konferenci v posebni spomenici te-le zahteVe: t. Velesile naj ne sklenejo med seboj nikakih pogodb ali dogovorov o Kitajski in o splošnem miru v njenih pokrajinah, ne da bi prej obvestile Kitajsko1 in ji dale možnost, da sodeluje. 2. Vse pravice, privilegije in posebne obveznosti o Kitajski naj se objavijo in preiščejo, da se določi njih veljavo in se' spravijo v sklad med seboj in s temelji rvashiiig. Ionske konference. 3. Sedanje omejitve političnega, sodnega in administrativnega delovanja Kitajske naj se takoj in kakor hitro mogoče odstranijo. 4. Za nedoločeno dobo se glaseče obveznosti Kitajske naj se določijo na omejeno primerno dobo. Besedilo dogovorov o posebnih pravicah in privilegijih naj se tolmači po nače’ih navadne, ga prava. 5. Pravice Kitajske kot nevtralnega trga naj se v bodočih voj-naj, katerih bi se Kitajska ne udeleževala, varuje v polnem obsegu. 6. Med-.narodni prepih v Tihem oceanu in na skrajnem Vzhodu naj se s trdnimi do? ločbami uredi. 7. Naj se izvršijo priprave za razpravljanje mednarodnih vprašanj tičočih se Tihega oceana in skrajnega Vzhoda, ki laliloj služijo za podlago pobliž.nje določitve skupne politike signatarnih sil. — Kitajci bodo seveda dosegli, kar bodo sklenile »višje« sile. prisiljena vsled velike brezde’ice šte-diti. (Izvozna statistika izkazuje v primeri z 1. 1920 razliko in sicer primanjkljaj 54 milijonov danskih kron za mesec september. To znači 124 milijonov avstrijskih kron. Zmanjšal pa se je tudi uvoz na Dansko. V mesecu septembru 1920 smo notirali 338 milijonov danskih kron, letos pa izkazujemo samo 136 milijonov danskih kron. V tekočem letu smo izvpzili za 6.4 milijonov danskih krov živine in sicer največ v Jugoslavijo, dalje za 3.2 'mil, klavniških produktov, za 38.8 mil. mlekarskih produktov in za 13.3 milijonov jajc. Danska je imela kupčijske zveze tudi z Avstrijo, toda odkar propada avstrijska krona se sklepa vedno manj. Pač pa smo kljub’temu prodali na Dunaj v zadnjem času precejšne množine krompirja in žita. Naši carinski dohodki so radi zmanjšanega uvoza padli od 3,437.000 danskih kron na 2,966.000 kron. Živila so postala pri nas z malimi izjemami precej cenejša. Povprečne za bla^o v velikih množinah so padle skoro na yišino cen v mesecu jul. 1916, kar znači gotovo jako razveseljivo znižanje cen za živila. S sosednimi državami živimo v najboljših odnošajih in gotovo je, da se bo Danska takoj zopet gospodarsko ojačila, ko se urede valutne in gospodarske razmere v državah, ki so bile zapletene v svetovno vojno. Gospodarstvo. (Razgovor našega dopisnika z danskim poslanikom Bruunom Mathe na Dunaju.) ; Novoimenovani diplomatski zastopnik na Dunaju je prišel te dni iz Koda-nja in je prevzel posianiške agende. Kxel. Mathe Bruun, ki je bil preje prvi tajnik danskega poslaništva v Wash'.ng-tonu je sprejel vašega dunajskega dopisnika in mu dal sledeča pojasnila o gospodarskem položaju na Danskem: Daši je ostala med svetovno vojno Danska neutralna trpi jako veliko na posledicah vojne. Pri nas imamo nič manj kot 70.000 brezposelnih. Upam pa, da ic to najvišje število, ki smo je dosegli. Vzrok breZdclici je gotovo sosedna Nemčija, ki vsled padanja m^trke v industriji in gospodarstvu močno konkurira. Povpraševanje po. izvoznem blagu ne odgovarja več našim željam in je padlo v primeri z izvozom v mirnem času. Nemčija namreč radi. slabih valutnih razmer ne more kupovati. Angleška pa, ki je prej od nas pokupila največ svinjine, sirovega masla in jajec — angleški delavec je bil naš najboljši odjemalec — pa tudi ne more več toliko in tako dobrega blaga kupovati, ker je Na Dunaju, 23. nov. Zadnja dva meseca kar mrgoli na Dunaju tujcev iz vseh kohcev sveta. Jugoslovani tekmujejo z Italijani, enih in drugih je toliko tu, da se čuje v mestu, v. trgovinah, gledališčih, barih, kavarnah več italijansko in jugoslovansko nego nemško. Cul sem n. pr., da je bil včeraj znani Moulin Rouge dom Jugoslovanov. Godba je s\irala vse tri naše himne in zapored razne venčke naših pesmi, a razna omizja so prepevala kakor 'doli kje v Ljubljani ali Zagrebu. In od vseh strani so frčali godbi — tisočaki. »Neka bude veselo! Učinili smo dobre sino dobre, po-Učinili smo dobre poslove 1« Italijani in tudi tamošnji Jugoslovani kupujejo Dunaj. Vse, kar vidijo in le količkaj potrebujejo, Kupijo s saj za polovico ceneje nego doma. Posebno kupujejo: obleko, čevlje, kh.bitke, dežnike, pohištvo, orodja, šivalni stroje, fotografske predmete itd. Kamorkoli prideš, jih moreš slišati govoriti, kaj vse so kupili za bagatelne cene. Plačajo sicer velikanske vsote avstrijskih kron, ali oni plačajo v mislih le v lirah, — ena lira okoli 240 kron. Za življenje in stanovanje porabijo na dan okroglo 20 lir, kolikor stane v Trstu ali Vidmu srednje vrste obed, — V Rotovški kleti je bila neki večer družba Slovencev iz Soške doline; štirje so imenitno večerjali, vsi vkup so imeli 6 litrov najboljšega — in vse vkup je stalo 20 lir. Doma bi dali !e za virio slabše vrste 31:20 lir. Spletli izda Italijan za obed z vinom vesel 2 liri. Iz-vrtni sedeži v gledališčih — 2 'iri. Zato dere na Dunaj, kdor le more. Ako že'Italijani žive ir^ kupujejo , na -Diinaju tako strašno po ceni, kaj šele Švicarji, Angleži, Amerikanci. — Ame-rikanec more dobro živeti na Dunaju cel teden za dva dolarja, dočitn more iti doma s tem denarjem komaj enkiat v kavarno. . . Da so to nezdrave, žalostne krivične razmere, je umljivo samo po sebi. Za Jugoslavijo so te razmere glasen — namesto, da sc jim/skušamo ubraniti. Bogate dežele z visoka valuto so se spravile na roparski polu d v Avstrijo in kar se tu godi ood obliko legitimne trgovine, ni nič drugega nego rop. — Goriški Slovenec, ki -e nakupil zn nad en milijon krm blaga in menjal le 4200 lir, je sam priznal: »bogi Dunajčanjc, kako jim krademo 1 S palico naj nas naženejo!« Kakšne bodo posledice, kdo to ve? Ali eno je gotovo: Cim več trgovci prodajajo — manj imajo. Za prodano, blago dobe na oči horedrie vsote, ali za nje ne morejo več nadomestiti svoje zaloge. In vendar je trgovina tu tako živahna, kakor še nikdar doslej! Kaj bo'iz tega? Kratek povprečen račun kaže, da je krona izgubila na svoji vrednosti nasproti tujim valutam za 1000 do 1200 krat, a povprečna cena blaga ie poskočila le za 400 krat (za mnog »kaj le 200 krat 1) Ako bi poskočile vse cene blagu na takozvano svetovno pariteto, tedaj bi dobili pravljične cene! To je pač dokaz, da je cena dolarju, franku, liri krivična! V teh opazovanjih in konkluzijah v primeri z Avstrijo moremo reči, da tam, kjer je Jugoslavija danes, je bila Avstrija pred enim letom. Prva sledi drugi za petami! — Kam prijadra Avstrija v enem letu? Ali naj prileze Jugoslavija v enem letu na sedanje stališče Avstrije? Komaj ste doli z veseljem pozdravili malo poboljšanje dinarja, kar je padel čez npč za 80 centimov pri too dinarjih. Takih skokov ne more prenašati naša trgovina. Vse odredbe za zboljšanje naše valute, kolikor tukaj sodijo, ne bodo nič pomagale, ako nas ne reši kak čudežen vzrok, ki v svetu povzdigne zaupanje v našo državo In njeno bodočnost. A. G. • ii 1 ■' » N -f Ogromne številke nemškega proračuna. Po proračunu za 1. 1921 znašajo reparacijska plačila Nemčije arttanti 112 mil jard 25 milijonov inark. Ta vsota se bo pa gotovo še povečala, ker je pričakovati nadalnji padec marke. Primanjkljaj za 1. 1921 znaša skupno 161.06 miljard mark, k čemur pa je pripomniti, da pridejo reparacijska bremena šele prihodnje leto do veljave. Vlada priporoča največjo varčnost in je naznanila, da se morajo ustaviti doplačila, ki, jih plačuje vlada za preživljanje prebivalstva. Zastopmk vlade je izročil državnemu zboru dodatke k proračunu za 1. 1921 z besedami: »Nemčija je beraška država.« -j- Povišanje vseh mogočih taks in trošarin. To poročilih iz Bo»grada je predložil dr. Križman finančnemu odboru načrt zakona o povišanju vseh mogočih taks in trošarin. Odbor razpravlja o prvem delu, k! govori o povišanju sodnih in finančnih taks. Povišanje ima namen, izboljšati stanje naših financ. + Trgovinski dogovor z Avstrijo. Zakon o podaljšanju trgovinskega dogovora z Avstrijo bo do konca tega leta gotovo sankcijoniran. V trgovinskem ministrstvu se proučiva sedaj projekt za nov trgovinski dogovor za prihodnje leto. -j- Prodaja češkega sladkorja v dežele, ki so nastale na razvalinah bivše Avstrije, zlasti v Jugoslaviji in Romunski, je skoraj popolnoma prenehala, zakaj sladkorne cene v imenovanih deželah nemorejo tako naglo kvišku kakor je naglo padala domača valuta. Tudi v JJemški Avstriji je bila s 1. listopadom odpravljeno omejeno gospodarstvo s cukrom in zalaganje • sladkorjem; posebno za obrt, ki izdeluje sladščice, je bilo puščeno le v prosti trgovini. K večjim dobavam slad- „Labedje jezero", k! ga je v letošnji sezoni izbral operni balet, da ž njim pokaže uspehe operne baletne šole in umetniško višino njenega voditelja, je izpadel z uspehom, ki znači povoljni tehnični in umetniški napredek. Ne smemo pozabiti, da sestoja Operni balet iz večine mladih deklet, ki so komaj par let v baletni šoli in da je splošni inteligenčni nivo njenih članov brez globokejše izobrazbe, ki je za umetnost sploh neobhodho potrebna.-Ne poznamo od blizu ustroja te baletne šole, vendar mislimo, da bi ,spadala v njen. okvir poleg fizioloških in telesnih vaj, obširna strokovna šola o vseh, umetnostnih vejah, temeljito razpravljanje duševnih temeljev dramatičnega dogajanja, obširen pouk o ritmičnih in dinamičnih oblikah in končno splošen nauk o glasbi. Sele tedaj bi prišli do zares sodobnega pojmovanja baletnega plesa, o katerem ne moremo ravno re-Cl, da bi bil v posebni meri zastopan na naši operi. O, Pohan goji eno obliko baletnega plesa, ki pa'danes ni več v izključni veljavi in sicer francoski balet, francoski okus. Ta smer se omejuje na podajanje posameznih plesnih vrst; balet j« za to tu, da zapovrstoma razvije do-pbllke. Za vsemi plesi si- cer trepeta določno duševno razpoloženje in celo dogajanje. Razen te naloge ni baletu pripisano drugo delovanje, kvečjemu, da pantominsko spremlja odigravanje dejanja, v katero so razvrščeni kot bistveni deli baletnega umetniškega učinka poedini plesi. To naziranje, ta manira je veljala do nastopa nove ruske'baletne šole, ki je v letih pred svetovno vojno omamila za-padne odre. Tu je propadel stilizirani ples In je na njegovo mesto stopil sistem plesnih dogajanj, ki naj izraža določne duševne razvoje gotove dramatične misli. Kadar je Nižinski plesal sijamskega princa, ni enostavno kopiral kak sijamski narodni ples. Namen mu je bil, izzvati živo občutje sijamskega kulturnega sveta, njegovega načina življenske ritmike, orl-jcntalsko dušo sijamskega človeka, — Nova smer baletne umetnosti je z eno besedo uveljavila obliko plesnega dogajanja, ki je po eni dramatični ideji odu-ševljcno in je porinila v ožadje baletno obliko, koje glavni namen je zapovrstno nanizanje posameznih plesnih-vrst. Ako bi hbteli n. pr. podati Labodje jezero v tem slogu, tedaj bi taka naloga zahtevala od baletnega rezišerja izredne in prave umetniške tvornosti, ki je polnovredna z umetniškim ustvarjanjem poljubne druge umetniške »troke. Tu ni več tehnika prvo, ampak umetniška intuicija izvirnega plastičnega in ritmičnega dogajanja, ki naj izraža v celokupnosti določeno dramatično idejo in njene duševne'sestavine. G. Pohan je Labodje jezero podal v sledeči sestavi. Najprvo je,s precejšnjo dovršenostjo razporedil pantominski razvoj predpisanega dejanja Labodjega jezčra. V to je vpletel samostalne dele različhlh plesov in iger, n. pr. p’esne točke labodov, deklic s cvetnimi obročki in igro z rutami. Vrinjeni ples s cvetnimi obročki se nam ne vidi posebno globok; ker nima za odraslega človeka posebnega smisla. Povsod mora namreč biti merodajen določen psi-hlčni simbolizem. Tega v tej igri ni najti. Pač pa je tvorila igra deklet, ki si mečejo rute, izredno posrečen in v po danosti dovršen nastop, ki je v gledalcu pričaral sanje mladosti, nežnosti in či-stote. Rutina g. Pohana in tudi tehnični napredek posameznih plesalk, se je pokazal osobito v tretjem dejanju pri posameznih plesih. Brez izjeme so bili plastično in realistično zamišljeni. Posebno je omeniti Indijski ples gdč. Vav-potičeve. Videlo se je, da je zahotela nekaj globokeJšega. V njeni glavici deluje že samostalna iznajdljivost in tvornost, ki bi hotela doseči določne teles-noplastične učinke. Tam na odru je {£- gledalo , kakor 'da se poraja neki duševni efekt, četudi brez globokejše strastnosti. — Ritmični zalet gospodične Chladkove v,španskem plesu je bil izborno zadet. Sploh bi se moglo na vsakem podanem plesu ugotoviti resen napredek naše baletne šole. Škoda, da se je vse gibalo v navedeni obliki. Male plesalke so se vedle z diskretno obzirnostjo in pri ruskem plesu so .se razigrale v neki meri dovršeno. Princu so se ppznala njegova leta, zato ga ljubezenski ogenj ni mogel povzdigniti nad bravurne dokaze telesne moči. Začarane princese so tehnično že rutirane, če bi le zmogle neke globokejše zamisli v njihovih igrah. Gdč. Nikitina je predstavljala samostalno umetniško vrednost, dasiravno smo videli lani labuda umirati za merico boljše. Pleše prešerno, s kipečim življenjem. Njeni častilci so jo hoteli videti na samostalnem večeru., Pantominska igra je bila posrečena in brez vidnih slučajev neokretnosti. V pantomini in v plesih je glavna vrlina voditelja opernega baleta. Zanimiv in izviren poizkus bi bil ustvariti iz celokupnega scenlčnega ozadja in uporabljenih kostumov enotno kompozicijo. Plesno, dogajanje bi valovalo nad ozadjem takorekdč barve-uih dogodkov in bi izrabilo barvene učinke v podčrtanje duševnega i® ritmičnega ozračja. Glasba Labodjega jezera je bila srednje, pripravljena. Orkester se je gibal v sredini med dobrim in slabim in g. kapelnik Neffat ni mogel delati čudežev ob enostavnem klavirskem izvlečku. Vse to ve orkester najbolje. Nekateri valčki so bili kruti in basovsko reguliranje časa neusmiljeno. Pa so zopet prišla mesta z lirično milino, ki so na mah pregnala trenotno neugodje ter opijanila s čustveno opojnostjo. na in ritmična podanost baletne klas , je daleč nazadovala za odrom in so ubogi živčni centri plesalk z^iali ..J" prigibaii, da so se mogli kolikor t0,' prilagoditi precej nedelikatno podam glasbi. Glasba ni napravila na obč n stvo večjega utiša, ker je interpr cija zanemarila izklesati napetost rt* miko in dinamike, ki bi vezala- Josiu šalce na izredne lepote glasbe Labodje Ba Scenerija je bila izborna. Osobito Je treba omeniti kuhinjo čarovnice. Sklepno dodajamo, da je baletu1 Cer v navedenih ozirih uspel in PP o'dličen tehnični in umetniški r>aP , ge naše baletne šole. Plesna tehnila ni tako velika, da bi mogla poi-Je ob domači porabi uspevati. Iz-v°£ zračnih izdelkov je pa tudi v zna-lGe,ju itagraciie, Zaradi valutnih pstner preklicujejo inozemski naročniki svoja pred meseci odposlana naro- ■ 1 a^° se lahko reče, da jculanai-*Va...s^uacija v slovaški emailni iudu-s«iji prav težka in resna, to + . Zvišanje P°štn»b pristojbin v emčiji. Dopisnica bo^ stala eno inar- 9> pisma eno marko m pol, tiskovine ,tJo - .... 5o g 40 fenikoy, do 100 g 75 feiri- 0v. Istotako’ se bodo zvišale brzojavne iti telefonske pristojbine. + Cene sladkorju v Cehoslovaški. ^a novo sladkorno kampanjo so dolo-•^ne^cene na 3380 č. kron (do sedaj t°o č. kron), za surovi in 6500 č. kron P;‘ za rafinirani sladkor za tono. S 15. ■ ffl. se je upeljala svobodna trgovina s sladkorjem, a prodajo izvršuje društvo za izvoz sladkorja. Na čislom dobičku izvoženega slacjkorja pa rtiči pira država s 50 %, producenti s 36 % in tvbrnicc s 7 %. ■*f* Pogajana z Grško glede olajšav pri transportu našega blaga. Mem našo it} grško vlado se vrše pogajanja glede olajšav pri transportu našega blaga. — Pogajanja se bližajo koncu. Na podlagi do sedaj znanih sklepov, bodo vsi naši transporti preko Soluna deležni znatnih železniških in carinskih olajšav. - -j- Obveznice državnega posojila. Tiraniska hranilnica in Mastna, hranilnica ljubljanska sta prejeli obveznice 7 odstotnega .državnega investijskega posojila. Oni, ki so podpisali pri tem zavodu posojilo, naj prinesejo ai poš* ljejo po pošti začasno potrdilo, da prejmejo originalne obveznice. Obveznice se bodo razpošiljale poštnine prosto, -K Dobava mesa »a garnizijo Ljubljano. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljublani, da se bo sklenila 5 decembra t. 1., dopoldne pri IV. arinijski intendanturi v Zagrebu (Jezuitski trg* 4) ioba št. 128) pogodba za dobavo mesa za potrebo garnizije Ljubljane za čas od 1. januarja do 30. junija ic>22. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled. Dnevne vesti. vč’ — Narodno - socijaiua zveza s do roča •'•em njenim podružnicam, da ima Zvezna Nhigarna v Ljubljani veliko zalogo ledih JJAUK (posebno mladinskih), ki *o jako Y>ri-jHana Miklavževa, božična in novoletna £fila. Tudi Ima Zvezna knjigarna zalogo ?*usnih koledarikov in S. Santlovih bobnih razglednic. NaSe podružnice imajo skupnem nakupu primeren popust, zato Oživljamo vse podružnice, da se pri uaku-K^vanjii omenjenih stvari obračalo le na \ezno'knjigarno. Svoji k svojim! ®’!nister v Ljubljani. Radi ko-/“Mjonelne oddaje glavnih zalog tobaka, ki ^ VrSi te dni, je dospel v Ljubljano rninl-*'i‘ n. r. dr. Velizar Jankovič. |. — Glede na opazite dveh ljubljanskih "slov k odredbi višjega Šolskega sveta, da ?.c naj o slovesnih prilikah pojo začetne kl-'ce vseh treh narodnih himen, poroča se >am uradno, da je bilo službeno odrejeno, "a.) se pri vseh službenih svečanostih poje, £»>• svira začetek himne *Bp?.<; pravde«, Wem še začetek »Ljepo naje domovine« In jOnčno še začetek »Naprej zastave slave*., r? se že v tem pokaže naše troplmensko jpllnjenje. — Kdor bi bil v Beogradu nav-rje pri pogrebnih svečanostih po najem ,'%opokojnem kralju Petru I, Osvobodi-aitu, je slisai. kako je vois.ška godba po ve-'Kem žalnem obredu na ta način zasvl-la v cerkvi tudi začetne akorde »Naprej »stava slave«. — Kakor v tem slučaju, ,v ?. ra\naj° vojaško godbe po nalogu vc>nh višjih oblasti tud! povsod drugod. Iz'lre,,le«be v osebju, a Albert V«-^rn,a!fl ravnatelj državne kmetijske šole ““ Grmu, je pomaknjen vi. čin. razred in “oenem prideljen v službovanjo agrarni di-!e«UI v Ljubljani. Za upravitelja kmetijske *°Ie na Grmu je imenovan kmetijski svet. *• iBohuslav Skallcky. G. Albin Cotič, asi-*'ent na drž. kmetijsko - kemičnem zavpdu Ljubljani je pomaknjen iz X, v IX. čiri. JJtered. Za strokovna učtelja v IX čin. rcr-JJdu sta imenovana gg, inž. Fr, Kroplvšek, ?r°kovnl učitelj na drž. strokovni šoli v Jurju ob Juž. žel. in inž. Ferdo Vončina, JjPlent na drž. kmetijski šoli na Grmtt, — trokovnl učitelj na vinarski In sadjarski »sl v Mariboru g. Fr. Wernlg je pomak-iz v X. čin. razred. — Sanitetna »Jerenta pri ljubljanskemu zdravstvenemu »jetu gg. dr. Ernest Mayer in dr. Fr. Dol-sta pomaknjena iz VI. v V. čin. razred. * . — Zagorje ob Savi. Radi pomanjkanja l^iezniških vozov je trboveljska premogo* 'opna družba danes ustavila obrat v rudo-,Qplh Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Kaj ta- ®sa še nismo doživeli, kar obstoji Jugo-r'*vija. Ob času, ko zapirajo v Zagrebu šole a«i pomanjkanja premoga, torel sredi zi-,,‘c> mora počivati delo v največjih premo-flvnikih Jugoslavije radi nedostavitve Č°lezriiških vozov. Na tisoče rudarjev Je 'rez dela, tudi če morala samo za nekaj dni, 'endar se vprašamo, kdo bode povrnil ško-Z’ k' io trpijo že itak siromašni naši ru-:an>? Kje tiči pravi vzrok te za državo atasirofalne vozovne krize? Stranke, k! so a vladi, se tepejo za ministrske stolčke, 'o pa iskali <...; ,m°šklh In 56 ženskih delavnih moči. Po j “dovanj se je izvršilo 373. — Promet od 3q januarja do 19. novembra 1931 Izkazuj? iti strallit in sici!r 15.122 delodajalcev 15.399 delojemalcev. Posredovani se Je B(*rsil° v tem času 92-12. — Dela IšCcjo: tjjSf11- moči. rudarji, koviuarji, peki. mli-soh1 * mesarji, uataliarji', natakarice, hotel. oarice, dninarji. dtiiU3fice, sluift, trgov, sodniki, sotrudnicc, vzgojiteljice, bolti, fice oe' ho,n' strežniki, služkinje, kuba-it,.,* Vajenci, vaienke itd- — V delo se sprci- *vw- ■ v*v«.»>. ji/ivr ijJ.0:. elelftrompptfrii mi zarji kolarji. k,nrri?' zi^arli, tesarji, tapctnlki, čevljarji, wariN Steparice 'za -čevlje, ICe. vajenci, vajenke ild. Za družino narpdhtega mučenika Za uboge družino narodnega mu-hratna i^romflria so poslali danarn* podpore Sokolskemu dni življenje i*. svoje narodno prepričanje., ter zapustil osme.ro revnih otrok. Rodoljubi! Ne zapustite uboge družine narodnega mučenika Ivan Kromarja, temveč ji še dalje blatimo bedo! Denarne prispevke je poSlljati na društvo -Sokol« v Črnomlju. Prevoz zemskili ostankov narodnega mučenika hc bode šo teinom tega lota ti a Klavnpsten uačin izvrši), priprave «0 v polnem teku. Podrobnosti se bodo pravočasno v Časopisih objavile. — Vlom'v Zalogu. Neznani tatovi so vlomili v bajtarjevo hišo v Zalogu št 57 pri D. M. v Polju ju odnesli revnemu gospodarju raznega bisga v vrednosti 3966 kron. \ — Smrtna nesreča. V livarni v Štorah sc je pretečeno soboto smrtno ponesrečil delavce Alojzij Čebular, ko je po neprevidnosti zašel med transmlsiiska jermena, ki so ga zgrabila in raztrgala, 1 '—Rop. Služkinja Marija Bergant iz Škofje- Loke je šla v nedeljo 20. t. m. na kolodvor. Pred kolodvorom jo je napadel tičk neznan lopov,' io vrgel na tla ter ji iztrgal ročno torbo, v kateri Je bilo raznega blaga in d e mi rja v vrednosti 10001 kron. O lopovu do sedaj se ni njkakega sledu. . — VallkoRa dlvjp.ca tpafka jc vjel v past v Bukovci nad Škofjo Loko cestar Kaniti. Maček je tehtal 25 kg ter je napravil po okolici mnogo škode med perutnino. . — Tatvine. Posestniku Fr. Ušlakarju x Brega pri Predvoru je bilo ukradeno več seua, — Urbanu Bohjpcu, posestniku v Mu-ravi Je bila ukradena steklenica sadjevca v vrednosti 1420 kron. — Josipu Hojkarju v St. Vidu nad Ljubljano je bi) ukraden ročen vntiček vreden 1000 klon. — Samomor. V Zagrebu se jc ustrelil glavni nadzornik osrednje zadruge Hrv. kmetske zveze g. Val. KovaSič. Samomor ie storil bnie ‘Vsled neozdravljive živčne bolezni. Uubliana. » V ponedtljek dne 28. nov. in v sredo dne 30. nov. pokrajinski namestnik g- I. Hribar ue bo sprejemal strank, ker se v ponedeljek odpelje k okrajnemu glavarstvu v 'Log?lec, v sredo n* k okrajnemu glavarr *4vu v Litiji. — Koncert udruienja jugoslovanskih novinarjev. Spored koncerta, ki ga priredi ljubljanska sekcija Udruženja jug. novinarjev v četrtek 1. dec t 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v proslavo narodnega ujedinjehja. je nastopni: 1- a) Stevan St. Mokranjac: X. rukovel srbskih narodnih pesmi, b) Pnkorny: Teče voda, teče (Slovaška narodno pesem), c) Dev: Svatba na poljani, Mešani Jtbori, poje »Pevsko in glasbeno društvo Ljubljana« pod v odstvom g. prof. Marka Bajuka. 2. Iv. Ocvirk: Kaj si tak žalostna? Moški zbor, poje ^Pevsko društvo Krakovo-Trnovo* »od vodstvom g. Mirka Premelča. 3. a) A. Lajovic: Kaj bi te gledal, b) J. Pavčič: Ka| ml pravi ptiček ta, poje gospa Pavla Lov-$etoya, spremlja z- Anton NeffaL 4. a) Pr. G. Krek: Tam na vrtni čredi, b) St. Premi;!:’ Lilije, c) A. Lajovic,' Napitnica. Mešani zbori, pevsko društvo *Shwcc“ pod vodstvom g. Murija Kogoja.'5. a) Leoneavallo: Prolog i?! opere «Bajfi^roi, bi Gounod, Molitev ValentittS h opere »Faust*. Poj« g. $frhon ll'inwn,tvski, spremlja g' Anton N«ffav. o. a) l erdo Juvanec: Slovenska zatilja, b) A. Foerster: Razbita čaša. c) O. Dev: »'tur je morala doč«. Možini zbori, poje p«v*to ^bor >Zywo carjevi pod vodstvom s. Mirka Premelča. 7. a) Lisinski: Zorko njsjn. Tužaljka iz opere aPorim, b) A. La jo?';-: Serenada, c) Si. Monluszko: Arija v/, opere >tialka«. Poje n. Marcel Sowilslii, spremlja g. Anton Nef-iat. S. a) Stevan St. Mokranjac: II. Ruko-vet srbskih narodnih pesmi, h) A. Lajovic: Ples kralja Matjaža. Mešani /bori, poje pevski zbor >•Glasbene Matke- pod vodstvom g. Josipa Michla. 9. a) E. Adamič: Večerna (Kanon), b) M, Hubad:- Je dro uštno poleti (koroška uaroibia) mešana zbora, c) E. Adamič: Čuj nas, zemlja! moški zbor. Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom kapelnika g. Zorka Prelovca. Po koncertu prosta zabava. Svira j orkester Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina na koncert je sledeča: Pritličje I. in JI. vrsta 15. din., HI. in IV. vrsta 12. din., V.-VIII. vrsta- 10 din., IX.-XN. vrsta 8 din. in XIII.-XXI. vrsta 5 din. Balkon L vrsta 5 din. in galerija I.-IV. vrsta 4 din., stojišča 3 din., za dijake in vojake 1 din. Predprodaja sedežev in vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. ~ Dne /. dccembra praznujemo državni praznik ujediujenja troirnenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Gremij trgovcev .odreja, da naj jmajo člani gremija ta dan nrcdpoUhte trgovine zaprte. — V smishe zakona za vojvodino. Kranjsko z dne 9. junija 1914 smejo biti trgovine v Ljubljani v nedelio pred sv. Miklavžem in v nedeljo pred Božičem odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. i do 6. ure popoldne. ~ Cirerpij trgovcev opozarja svoje člane tla razglas mestnega magistrata, ki prepoveduje v trgovinah, razim onih 2 živili, porabo električnega toka po .pol 5 uri zvečer dalje. Ker so zapretene kazni, zelo stroge, priporočamo, da se člani strogo drže tega razglasa ter si za čas od 1. decembra t. I. do 28. februarja 1522 nabavijo , druga svetila. Od dne J. marca 1922 dalje je dovoljena zopet normalna poraba' elek- I trike. — Narodni dom — pitani dom. SvoJ-čas je ljubljanski »Narodni dom« služil kulturi iu zabavi. Predvsem kulturi. Nastanjena so bila v njem društva ^Ljubljanski bokpU« * Ciril Metodova druZba«, ?SIavec«, »Ljubljanski Zvoii«, ki so v nje nemoteno lahko delovala. Semtertje so se vršili v veliki dvorani koncerti, predavanja, zborovanja, gledališke predstave, tudi zabavni ve- j čeri In predpustom par plesov. Od prevrata sem pa kraljuje v Narodnem doifiu Ter-psitrov«. Predlanskim Ji Je za nekoliko časa zaprl vrata Narodnega doma Sl. Naroda članek »Hopr.asa«. Ko je letos prišla jesen v deželo, se je zopet Narodni dom izpreme-ni! v plesni dom. Večer 2a večerom se v veliki dvorani pleše,, danes tehniki, jutri medlcinci itd. itd. odkritosrčno privoščimo zabavo naši mladini, toda pribiti moramo dejstvo, da se v današnjih težkih časih, ko vse tarna pod pezo draginje vse preveč pleše in premalo dela. Iu največ se pleše v Narodnem domu.. Društva nastanjena v Narodnem domu pa godrnjajo, ker Jim večni ples moti redue pevske vaje. Pa to še ne bi bilo vse. Poleg plesnih vaj oddaja upra-vitcljstvo Narodnega doma po večkrat na mesec za zabave strank prostore poleg velike dvorane in jih vzame društvom, lcaterlm ie pa vkljub temu povišalo najemnino za znatno vsoto. Ju kdor b! sl ogledal zjutraj po taki zabuvl prostore Narodnega doma, bi videl pravcati hlov. Edina želja vseh v Narodnem domu, nastanjenih društev je ta, da se hrupne žaijavne veselice 111 ■ plesne vaje omeji res na minimum. Da ni tako ve-hka potreba po plesih dokazuje Slaba ude-ležba na vseh letošnjih plesnih prireditvah najbolj pa sramotno slab obisk takega piesa pred par dnevj, m katerem sc ie po iziavi hudobnih jezikov vrtelo le tokih 20 valdt-nikov. Mislimo, da danes ni oflsa za vese-iačetiie, pat-pa je treba resnega iii narodu koristnega dela! Splošna or^uiUMciJa vojnih invalidov za alovesko ozemlje s centralnim sedežem v Ljubljani vabi na veliko veselico, ki jo bo priredila dne 3. decembra 1021» ob 8. uri zvoCer v v;Jikj dvorani hotela »Union« s sodelovanjem &. dr. Čerina. Na sporedu bo med drugim: srečoiov, šaljiva pošta in ple?i Cisti dobiček je namenjen za povzdlgo društva iu predvsem za podporo najrevnejših vojnih žrtev, Predprodaja vstopnic v tra- ! & Severjev^* S lati. tudi ne za to, ker ni hotel poslušati svojega predstojnika. Ampak samo zato, ker niso bili ž njim zadovoljni — ne morda t-župan ali pa g. in?ener ampak njegovi sodelavci. Ti pa ga tršo marali za to, ker ni trobil v njihov nemško socijaldemokratičnl rog. ampak je bil organiziran kot zavedla Slovenec pri slovenski stranki. Ker se ni dyl teptati nemškim sodelavcem, ampak jim poveda!, kar jim gre, zato je prišlo večkrat do prepira ln celo do tožb. Da je bil Wald-liauser upravičen in nedolžen, to jev sodnij, sko dokazano, ker so biji naduteži obsojeni, on pa prost. Sedaj pa se je udal terorizma svojih somišljenikov tudi žypan Grčar ia spodil Waldiiauserja iz službe, da bodo v plinarni zopet čistokrvni nemški IntemacJ* JonalcI. . ■ V • Dvojim mera. Ravnatelj plinarne tall-ner Toplak je imel nedavno 6 dni dopusta. Izostal pa je 4 tedne. Ko je prišel nazaj. Je lepo mirno zopet nastopil službo. Delavec Waldhauser je bil nekaj dni odsoten, ker Je bil — sicer neopravičeno — poklican k vojakom. Ko sc je vrnil, ga niso več sprejeli v službo. Tako sc postopa z delavccm Slovencem in tako zopet 7. gospodom nemškim inženirjem pri mestnih podjetjih, katerim na čelu soc. demokratički župan. Pa pravlj«, da ima delavec iste pravice v njihovi stranki, kakor gospod! sSchlms v Narodnem domu.* V pon-deljek je priredila plesni večer v »Nar. domu* plesalka Alma Jelenska pri dokaj plčtl udeležbi. Zn ta ples so vabili veliki plakati, ki so pevedali, da se vrši v »Narodnem dc»-mu« ne samo plesni večer, ampak tudi »Tanzabend«. Po čegavi neokusnosti in netaktnosti ie prišel ta »Tanzabend.t na lepake za prireditev v »Nar. domu« nam ni znano. Na vsak način pa je bilo že to neprimerno. Na . koncu jjTanzabenda« pa se je razlegel raz odra v dvorani »Nar. doma« »Tanzabcnda« popolnoma dosledno Schluss, kar jc na navzoče samoobsebi umljivo, uplt-valo jako čudno. Naš »Nar. dom« še do sedal ni bil onečaščca ne z nemškimi lepaki, naš oder ne z nemško govorico. Upamo, da je bilo to prvič in nazadnje. 1 Pes je ugriznil v Studencih v gostilni Trofenik nekega učenca na prsi, da deček dva dni ni mogel v šolo. To ni prvi slučaj, asr,pak v kratkem času že tretji. Ali za Studence ne veljajo predpisi o kontuimcu z» tega mesarja oziroma gostilničarja? Zahtevamo, dr. se v tehi oziru napravi red. Lovski pohod zadnje nedelje v krčevinskem lovišču je poplačalo 23 zajcev z življenjem. Vinski trgovec Josip Povednih je .otvo* ril v soboto v Vojašniški ulici novo trgovino 7. vinom. Celi«. Rapallski zalili kolki ln računski listi CMD'$e dobe v Celju v trgovini Goričar et Leskovšek, ter v Gaberju na Livad!c. Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v pondeljek 28. tm. predava ob pol S. uri zvečer g. prof. Kožuh »o solnčnih urah«. Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo dne 27. nov ob 3. pop. se ponavlja Su* dermannova »Tiha sreča'-, z gosp. režiserjem Danilom II Ljubljane. Predstava j* imela popolen uspeh na primieri. ' > Cankarjeva proslava s predavanjem sa vrši v Celju dne 12. decembra zvečer. Predaval bo gospod Podbevšck. Podruinica Stov. kmetijske družbe v Zulcu ima chines v nedeljo 27. tm. ob 14. url v gostilni Piki svoj redni občni zber. Srbo-hrvatfiki tečaj nameravajo v. Celju prirediti trgovski nastavljene!. Ker se uozdaj se ni oglasilo dovolj udeležencev, j« uplsovalijl rok * podaljšan do 30. nov. tL Za četrto porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju, katero se prične dne 12. decembra 1921 so bili v sredo 23. novembra izžrebani sledeči porotniki: 1. Glavni porotniki: Štiglic Josip, posestnik, B06- __ na; Ivan Berger, trgovec, Loka; Urch fr, trgovec, Celje; . Mlkola Jakob, posestnik, / Grobelno; Goričar Karl, trgovec, Celje; Za-bukovšek Maks, krojaški mojster, Celje; Govek Jože, posestnik, Kasaze; Raček Fr, lesni trgovec. Loka; Ocvirk Martin, posestnik. Pirešica; Cerkovnik Jurij, posestnik, Brezova; Samec Valentin, posestnik, Run-tole; Jošt Ivan, posestnik, Lipovec; Razgoršek Janez, posestnik, Trobendol; Kristan Miha, posestnik ln župrn, Lemberk tri; Lapornik Josip, posestnik. Leže; Klabnčar Henrik, klepar, Brežice: Terglav Alojz, posestnik, Gornje Grušovlje; Dernač Jakob, posestnik in trgovec, Artiče; Melavc Jože. posestnik in les. trg., Zg. Obrežje; Marinc Andrej, posesinik In gost., Sv. Magdalena; Videnšek Janez, posestnik, Jezerce; Grobelnik Jožef, posestnik, Gotovlje; Ošlak Anton, posestnik in trg., Ponikva; Skrabar Jakob, posestnik, Griže; Sivka Jernej, posestnik, Vrbus; Wolf Franc, posestnik. Sv. Peter v Sar. dolini; Topole Martin, posestnik, laveie; Podgoršek Anton, posestnik, Ponikva ob juž. 2.. Strašek Matevž, posestnik. Nezblše; Kralj Dragotin, knjigovodja, Celje.; Resnik Matija, ooseStnik Marija Gradec; Leskovšek Jaka veleposestnik, Celje; Florenlni Franc,, posesinik In gost., Loke; Delakarda Josis. posestnik In trg* Arclla; Kugler Mihael, posestnik. Šmartno; Dr. Koš Fran. odvetnik, Laško. — II. Nadomestni porotniki: Karbeutz Franc, trgovec, Ccije; Pristovšek Maks, posestnik, Drešl-njavas; Pajk Karol, posestnik, Gaberje; Sto/.ir Jožef, posestnik, Trnovlje; Cerer Franc, posestnik, Trnovlje; Vivoda Josip, posestnik, Breg; Šketa Martin, čevljar, Žalec; Novačan Anton, posestnik, Trnovlje; Kač Ivan, posestnik, Ruše. Osebna vest. Pri ccijskl carinarnici je Imenovan revizorjem 5, razreda dosednjnl carinik 2. razreda Josip Petrič iste carinarnice. Nov Šolski vlak. OJ 24. novembra vozi med Celjem ln Zidanim mostom šolski vlak. Odhaja Iz Celja ob 13. url 20 minut. Ta vlak smejo uporabljati samo šolarji z mesečnimi kartami, drugemu občinstvu je vožnja s tem vlakom zabranjena. Vozi samo ob šolskih dneh. Krvava uš se širi v Celju po Jablanšklh vrtovih. Gospodarji se pozivajo, naj se takoj lotijo potrebnega dela,'da jo odpravijo, da se ta drevesna kuga ne razširi. Pasli koniumac Imamo še vedno v Celju In okolici. Ljudstvo se sprašuje čemu, ker ni zato nlkakega vzroka več, ker je bil Isti že davno po vseh večjih mestih odpravljen. i Pet do šest let staro deklico je dne 10. okt. pustila neznana ženska v javni bolnici na stopnicah v Celju. Zraven je bil listek, da je otroku ime Slavica in da ga naj vzame kdo za svojega. Res ga Je vzela neki kmetica iz Liboj. Te dni pa ga Je Ista pripeljala nazaj in ga brez da bi komu kaj javila, zopet pustila na Istih stopnicah. Poizvedovanja za materjo so bila doslej brezuspešna. Ce bi kdo kaj vedel, naj javi policiji v Celju. Občuten mraz Imamo te dni po naših krajih. Zjutraj Je vse pobelieno od slane, ki tudi podnevi ne Izgine. Vsekakor bolj zdrav mraz, kakor vlažnost in megla, ki smo Jo Imeli minulih 14 dni. GledališCe in glasba. Reptrisar Narodnega gledaliiča: Drama. Nedelja. 27. nov. pop. ob 3. url, Kozarec vode. Izven. Nedelja. 27. nov. zvečer ob 8. uri. Ljubezen. Izven. Pnndeljek, 28. nov. Komedlla zmešnjavi E. Torek, 29. nov. zaprto. Sredo. 30. nov. Revizor. E. Četrtek, l. dec; Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenia. 1. Jngana, vila nnipilajša, 2. Komedija zme."niav. Izven. Petek, 2. dec. Pampellška, O. Opera. Nedelja, 27. nov. Prodana nevesta, Izven. Pondeljek, 28. nov. zaprto. Torek, 29. nov. Labodje Jezero C. Sreda, 30. nov. Slavnostna prc.IsHva v spomin narodnega rsvobojenja. Na korist tavafdom. Boris Godunov. Izven. Četrtek, 1. dec. Prodana nevesta. Izven. Petek, 2. dec. Bolieme. A. P. llugolin Sattner: Oratorij Assum-pilo. Bilo je v dneh 13., 14. ln 17, marca 1912, ko so trumoma hitele množice na velike koncerte Glasbene Matice, ki je takrat c velikim zborom In zelo pomnoženim orkestrom izvajala prvič prvi slovenski oratorij, P. Hugolina Satlncrja »Assumptlo«. Uspeh koncertov je bil nenavadno močan, občinstvo navdušeno, listi so opozarjali na pomemben dogo'dek za našlo glasbeno zgodovino. Kmalu na to smo čltall v »Novih Akordih« o oratoriju mnenje strokovnjakov. Dr. Gojmlr Krek je ocenil delo na podlagi klavirskega Izvlečka, ki je bil b^š izšel v založbi Katoliške kn igarne, Anton Lajovic pa Je koncertom prisostvoval in Je opozoril na hibe- In pomanjkljivosti. Na obe poročili je repliciral p. Hugolirt Sattner rekoč, da bo po dobrih nasvetih oratorij predelal in ga potem pomlajenega zopet Izdal. Svojo obljubo je Sattner po devetih letih neumornega dela (saj smo med tem časom ' že spoznali njegova dela »Oljki«, »Soči« In »V pepelnični noti«) izpolnil ter smo Imeli priliko v nedeljo zvečer na cerkvenem koncertu v frančiškanski cerkvi zopet poslušati »Assumptlo«. Delo se danes, reprezen-tira v dokaj drugačni obliki na zunaj In na znotraj kot pred devetimi leti. 'Marsikaj Je skladatelj izrustil, nekatere medigra skrajšal, ponekod zopet mnogo novega dodal. Pri samospevih Je posebno pažnjo obračal na melodično linijo, na pravilno deklamacijo (n. pr. prekraren del: Preljubi Je moj),' Zbori so deloma skrajšani (Pridi, liltl) deloma Izpuščeni (Tl Jeruzalema slava In temu sledeči četverospev)! nekateri ženski Izpremenjeni v mešane, tudi v moški zbor, tako, c]a se pri eni in Isti točki menjajo. Orkestracija dela je popolnoma nova. Prvotna orkestracija je bila okorna, debela in nerodna, dočlm Je danes Jasna, plastična in se JI dr liro pozna, da Je Sattner tekom devetih let neumorno študiral. Vobče je oratorij v prenovljeni obliki mnogo boljši kot nekdaj. V njem je sicer ostala sveža, zdrava melodika, kateri se pa pridružuje v Izdatni meri modernejša harmonika. Občudovanja vreden jo bil trud skladatelja, da Je po spoznanju hib sam raztelesil svoje delo' in ga skoro popolnoma na- novo zložil. Zato zamiži mož, ki 29. t. m. dopolni svoje sedemdeseto leto globoko spoštovanje in Iskreno priznan le vseh, ki Jim Je napredek slovenska glasba pri srcu. Izvaianje oratorija »Assumptlo« na nedeljskem koncertu (bržčas zbog mnio skunnih skušenj, ki stanejo . lepe denarce) ni bilo popolnoma brezhibno. V pondeljek zvečer pa Je marsikatera hiba Izginila in smo lepote oratorija mogli uživati v neskaljenem zadovoljstvu. Vsi sodelujoči so z vidno vnemo tekmovali, da se podrede intendjam svojega dlilgenta-skla-datelia In pomorejo delu do častnega uspeha. Med solisti omenjam v prvi vrsti g. Pavlo Lovšetovo, ki Je s svojlpi srebrnočl-stim glasom podala neizrečeno lepo Marijine speve. O g. p. Kamllu Kolbu, ki ga poznamo lz produkcije gojencev Jug. konservatorija kot skladatelja — smo spoznali pevca z dobrim materljalom, ki ga Je treba gojiti, šolati. Pravtako nam Je g. Sattner odkril v g. Pokorni* novega tenorista, do-čim Je g. Cenka dr. Cepudrova Imela neznatno vlogo. Vsi solisti so ugajali. Zbor Je bil točen, za veličastna mesta oratorlia Žal prešibak, orkester Dravske dlvlsljo Je 'pa dokazal, da bo za podobne prireditve dober, če bo imel več skupnih skušenj z zborom in solisti. Splošen vtis Izvajanja Je bil prav zadovolllv In poslušalci so Imeli obrakrat lef užitek. P. H. SattnerJu. ki Je vm »vol« življenje posvetil glasbi, in ki nam Je ustvaril, velika koncertna dela ter si je stekel ne-venljivlh zaslug za razvoj našega cerkvenega petja k njegovi sedemdesetletnici, katero obhaja svež, čil, zdrav in neumorno delujoč, iskreno čestitamo! S. L. Dramska sekcija »Preporoda« Je gostovala v nedeljo 20. t. m. v Sokolskem domu na Viču s SchOnherrjevo dramo »Otroška. tragedija« in s Stritarjevim monr.logom »Orest«. Ljubljanski dijaki so pokazali na tem večeru svojo pridnost, nadarjenost In navdušenje. Najprej smo videli Stritarjev »Orest«. G. Krištof ga Je dobro naštudiral In tudi dobro Igral. Pri »Otroški tragediji« se je najbolj poglobil v svojo ulogo g. Petrovčič kot mlajši brat Janko. Takoj v prvem dejanju je prinesel š seboj na oder malo več življenja. Dvorana Je bila nabito poina in gledalci so imeli prav lep u!.itek. »Preporod« z vsake predstavo bol) napreduje in kmalu bodo njegove predstave prvovrstne. Želimo Po teh besedah so molčali vsi trije. Kdo ve, kaj je premišljal Nostradamus v tem trenutku! Tako hlizu Henrija! Tako blizu Saint-An-dreja! Kako strašni'spomini so pač Vstajali v njegovem srcu! Toda Vrag ni črhnil besede, ni trenil z roko. Le ko se ga je Saint-Andrč po naključju doteknil, ga je popadel tako silen trepet, da se je zdelo nekaj hipov, kakor bi ga tresla mrzlica. Poteklo je deset rpinut. Kralja se Je lotevala tesnoba, ne toliko od čakanja kakor od čarodejeve navzočnosti. Spet je povzel: »Rekli ste, da prihaja* in vendar « »Evo je!« ga je prekinil Nostradamus. Henri in Saint-Andrč sta se Hlastno ozrla proti vratom Sv. Dioniza; videla nista nikogar. »Čarovnik!« je zarohnel Henri. »Ne pozabi, da govoriš s francoskim kraljem!« Nostradamus pa je ponovil z glasom ncokruljivega visočanstva: »Evo je! . • .« In res: baš tedaj seje pokazala F1 o r i z a. Stopila Je skozi vrata, prekoračila most in krenila proti kočiji. Kakor bi vedela, da j e. pripravljena zaradi nje, je stopila- vanjo,' Zgrudila se na k! opico in Zaspala še tistih i p . . . Grom je prirohne! z obzorja ter le raztreščil nad njihovimi glavami, črno nebo sc je razklalo, kakor bi bruhnilo kri. »Bog obsoja naše početje!« je tamrmral Saint-Andrč ves prepaden. :* * Kralj je onemel od strmenja. Vse do zadnjega ni mogel verjeti, da bi bil takšen čudež mogoč. In vendar je prišla Fioriza radovoljno. Čudež se je zgodil! Z grozo je zrl v Nostradama. Le ponos mu je branil, da se ni pre- križal in jel moliti. Njegov pogled se je vrnil k Florizi'. Videl je, da mirno spi, smehljaje se v tragični luči. ki je bila na njo iz plamenečega neba. Tedaj se je zabliznilo tudi v njem, kakor se je bliskalo pod nebnim svodom. Kakor grom med oblaki, je zabučala v njegovi duši strast. In če bi me stalo dušo in zveličanje,« je zahropel, «— moja bo! Čarovnik, od kod imaš svojo oblast. Od pekla? Magari! Ako je treba, ti dam svojo dušo . . .« »Vzamem jo!« je odgovoril Nostradamus. Kralj je planil proti kočiji. Je li slišal Nostradamov odgovor, ki je bil' gotovo še strašnejši in presenet-ljivejši od Florizinega prihoda? O tem dvomimo. Priskočil je kakor brez uma ter vrgel spremljajočim Vojnikom in ženskam v kočiji dvoje, troje kratkih povelj. »čez tri dni bom v Pierrcfon-dsu!...« Kočija je zdrdrala. Spremstvo okoli, nje je pognalo konje v tek. Henri je obstal na mestti, ne čuteč mlačnega dežja, ki je sipal nanj svoje debele kaplje. Gledal je za kočijo, doklej" ni izginila v dalji. Mirnejši v gotovosti svoje zmage se je vrnil nato k Nostradamu, ki ga je ves čas opazoval. »Zahtevajte, kar vam drago!« je Velel kratko. »Ničesar ne potrebujem od vas. A vi, sire, me boste še potrebovali. Namenjeni ste v Picrrefonds. Ako hočete uspeti, moram vedeti dan.« »Danes je sobota. Prihodnjo sredo bom v Pierrefondsu. Nostradamus je ponovil: »V sredo!« Nato se je priklonil kralju s tistim vedrim veličanstvom, ki ga je razlikovalo povsod od vsakogar. Hotel je ili. A kralj ga je prijel za komolec* rekoč: »Izpolnil! ste obljubo glede mladenke. Nagrade nočete. Kakor vam drago. Vedite pa, da vam je Lduvrc odprt; gorje mu. kdor bi vam poslej izkušal škoditi. A to ni vse. Obljubili ste mi tudi Roya!a de Beaure-versa,« »Dobite ga, kakor dekle!« »Kdaj? Povejte! Kdaj? . . .« »Kmalu. Za nekaj dni.« »Kako ga dobim? Povejte! Kako?« Nostradamus se je sklonil h kralju. Smehljaj mu je razkril ostre zobe. Nasmehnil se je, kakor bi grizel. »Kako dobim rokovnjača v svojo oblast?« je ponovil kralj. »Tako, kakor ste dobili hčer velikega profosa, veličanstvo!« In s čudnim glasom je dodal čez hip: »Razbojnik vas poišče sam!..-« Nekaj minut potem, ko- so kralj, Sant-Andr„č in Nostradamus izginili, je stopil izza gruče kostanjevih dreves mlad mož, ves bled od gneva. Videl je bil vse:, čarodejen prihod, Florize in odhod spremstva s kočijo. Ta vohun, ki je tako opazoval ves prizor, je bi! Roland de Saint-Andrč. Na vogalu kraljevega dvohca, kamor je bil namenjen, je srečal očela in kralja; spoznal ju je po radosti in koraku, dasi sta imela kripko na obrazu. Krenil je za njima ter se skril med drevjem, ne da bi ga bil kdo opazil. In zdaj je vedel vse. Roland je škrtal z zobmi. V tem hipu bi bil ubil kralja, očeta, kogarkoli . . . Vrnil sc je v Pariz, ne meneč se za ploho in neurje ter zdirjal srdito prcklinjaje v Bethizijsko ulico, kjer je imel svojo hišo. Malone tik pred domom pa se je zaletel v tujega človeka. Neznanec je zavpil: (Dalje prih.) Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljujoče in krepkujoče deluje lekarnarja Fcllcra prijetno dišeči »Elsafluid«, mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skozi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica z zamotom jn poštnino za 4S K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 357, Hrovaško. de. Proda še: ' POSESTVO z vilo elegantno opremljeno gospodarsko poslopja in 34 oralov zemljišča za 800.000 kron; potem v Mariboru hiša za 340.000 kron proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 2367 VEČ POSESTEV NA PRODAJ: LEPA TRGOVSKA HIŠA, enonadstropna, krasna lega za na drobno In na debelo trgovino, meblovano stanovanje, se lahko takoj zasedo, stroji za policdelstvo, skladišča za blago. 900.000 kron: GOSTILNA S TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM IN TRAFIKO, enonadstropna, , bogat inventar, velik vrt: GOSTILNA Z MESARIJO, hlevi za tuje ko-nle ter za 40 govedi, remisa, 4 jolie posestva, 600.000 kron; IIOTEL — TGČII.NICA ZA KAVO v cen-trumu Celja/in na Hrvatskem, 800 000 K; POSESTVA PRI MARIBORU, CELJU. PTUJU, 7. IžpimI gosposkimi hišami od 260.000 K naprej; za odgovore naj se priloži znamka. Realitetna pisarne »Rapid«, Gosposka ulica 28, Maribor. ENODRUŽINSKA HIŠA v pritličju s tremi sobami, kuhinjo in shrambo, nn podstrešju dve sobi, v hiš! vodovod in električna luč z zelenjadnlin In sadnim vrtom sc proda. Več poizve Lubcinšek, Kranj, Kokrlško predmestje. 2360 PREVOZNI BENCINMOTOR in mlatllni malo rabljen na prodaj pri I. Ži-gart, Orehova vas. p. Slivnica pri Mariboru. HIŠA S HLEVI 1 Joh zemlje, četrt ure od Maribora. Cesta na Pobrežje 22. 2362 Službe: TRGOVSKEGA SOTRUDNIKA IN PRODAJALKO Išče tvrdka Vinko Narat, Sv. Vid pri Gro-beluem. GOSPODIČNA srednje starosti, izobražena. Išče mesta alt kot opora gospodinji, ali k otrokom biez matere, ali kot gospodinja k samostojnemu gospodu. 2371 DVE PRILETNI ŽENSKI z 8 letnim dečkom Iščeta stanovanje z 2 sobama in kuhinjo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe nasloviti: Pilz, tov. Andrctto, Vič pri Ljubljani. Hoj je EMuii! - to so zna! Lelornar Feller - Sfohica! LESNI KNJIGOVODJA se Išče za večjo lesno Industrijo v Sloveniji. Nastop po možnosti takoj. Reflektira se na prvovrstno moč, ki je vešča kalkulacije mehkega lesa in bukovine. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in pogoji naj se pošljejo na Savo Vlajsavljcvič, Pi-tomace. 2355 SLUŽBO Išče kot oskrbnik, hišni upravitelj skladiščnik (Magazlnsmalster), Arhivar nll kaj sličnega. Cenjene ponud,be pod »Oskrbnik«« št. 3800 pa upravnlštvo. . 2364 IZURJEN KLEPARSKI POMOČNIK se sprejme v trajno delo takoj pri Franjo Dolžan, Celje. 2366 Razno: KOMPANJONA S 25.C00 — 30 000 K Iščem v svrho otvoritve obrti. Dobiček se razdeli na polovico. Lokal je žo preskrbljen. Ponudbe pod »Mesarija« na upravo. 2839 KOŽUHOVINO STROJIM. Priporočam se za Izdelavo vseh vrst strojarskih del iz ovčje, sinlikovc, lisičje kože itd. Izdelujem brzo in solidno. Matija Ben-Člč, Vrhnika 182, nasproti gostilne Oblak. / 2377 GOSPODIČNA IŠČE MEBLOVANO SOBO s 1. decembrom. Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe na upravo lista. NOVOSTI BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH RAZGLEDNIC priporoča M. Tičar, Ljubljana. MIKLAVŽEVA DARILA priporoča M. Tičar, Ljubljana. 237? MEBLOVANO SOBO eventuclno s hrano iščeta dva gospoda. Imata/svole postelino perilo. Cenjene ponudbe na hotel »Slon«, soba štev. 64. GOSPODIČNO KOT SOSTANOVALKO se sprejme s 1. decembrom ali takoj. Vprašati je v upravništvu »Jugoslavije«. 2.365 ,. ZA POMOČ GOSPODINJI išče mesta gospodična. Je spretna v Šivanju in v vseh gospodinjskih delih. Naslov v upravništvu lista. 2376 RUDARSKI ČINOVNIK išče meblovano sobo z električno razsvet-1’avo v bližini Mirja ali Rimske ceste. —-Plača do 1000 kron. Ponudbe pod »soba« na upravo. DRUŠTVO KO MISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članili prevažanje pohištva z vozom za prevažanje poništva, prevoz in oprem, glnsovlricv, železnih hla-gain in vsa v, to področje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227 Dve gespodifni licejki iščeta stanovanfe po možnosti v sredini mesta,' z dobro hrano. Ponudbe na Anončni zavod Drago Rese!jak Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Podgane, miši, stenice in druffi mrčes! Pokončava z novimi povsem znnunlJiTlmi er«d»tvi in popolnim uspehom Oblastv. ko n c os. Msdzapotašinmmerfa Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III Spričevala na razpolago. I. SANDRIN LJUBLJANA. Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Velika zaloga vsakovrstnega Novo došlo! MESTNI TRG C. x Posteljno perje Iniet Fino perje (Caunen) Brisalke Preproge Kuhinjske brisače Fostjljni predložki Umivalne rute Gradi za madrace Voščene rute Platno za sl&mnjake Posteljni vložki Nanking po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. ANIČERME)^ XJ UBIJ AN A J /$£$ w*. n v Balkanu. Priporoča p. m trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Oglejte si blagp in cene v veliki izbiri od 400—600 K pri H. Seljak, Ljubljana Prešernova ulica 52. RAZGLAS siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah V trgovini Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo žc 25 let prijetno dlžcžl V pisarni uprave Dravske artilerijske delavnice v Ljubljani in na ljubljanskem polju se bo vršila dne 27., 28., 29., 30. in 31. decembra 1921 vsakokrat od navedenih dni, ob 8. uri javha ustmena dražba za prodajo 48 automobilov in enega električnega priklopnega voza. Vsak auto se proda posamezno najpovoljnejšemu ponudbeniku. Pogoji za to dražbo se lahko ogledajo v upravi dravske artilerijske delavnice (Topniški arsenal) v Ljubljani, automobili pa, ki se bodo prodajali na Ljubljanskem polju, vsaki dan do dneva dražbe med uradnimi urami. Vsaki dražbenik položi pred dražbo kavcijo in s: a) Podaniki kraljevstva SHS 6 7« od označene poče-tne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil in b) Inozemci 10 %' od označene početne vrednosti za dražbo za vsaki automobil. Kavcije onih dražbenikav, kateri so izlicitirali vsaki posamezni automobil se držijo do rešitve dražbe, ostale pa se vrnejo takoj. Poživljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi. Iz pisarne komande dravske divizijske oblasti I. 4687. ▼ Ljubljani. * kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega l i mesa, gave, kot dodatek jjjnl k vodi za umivanje, ter JL-J—i« radi svoiega antisep-Učnega in čistečega osve-žujočega delovanja nai-|» —nrjr-f^E boljšega učinka. Ravno H * I ta*t° ,e r’rl*iu*>|ien kot B | vf\"b krepko blago delujoče in ■ Ji ^o Priletno sredstvo B ' i za drsnenje D j j HPMTI hrbta, rok, nog in celega I j telesa Je mnogo močnej- I j j ZŠzgk| in dolu|oči nego Krnn- Hjl=rTČ^j| cosko žganje In najboljše 1L sredstvo te vrste. Tisoče priznanja I Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodaiilce: 12 dvojo, ali 4 spec. steklenice, . 168 K 24 „ „ 8........................................ 280 K 30 „ „ 12 „ ., . . 804 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar ilaprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elsa oblii za kurja očesa B in 7-50 K Elsa mentolni kliniMč 12 K; Els« pnslpnlnl'pra-šek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 85 K; E!sa vodo za U‘tn SO K; Elsa knlinska voda 41 K; Elsa 'Umnkl mirls 41 K; Glycerln 8 In SO K; Lvsol Lysoform 30 K; Kineski čaj S K; Elsamroesn praSek 15 K; Strup za miSi m podgane8in 12K EUGEN V. FELLER. lekarnar, STUBICA, donja. Elsatrg št. 357 Promet 1 Mestni trg štev. 5 mr s© dobi še p© Jako nSzkl,ceni: "M moške obleke ^ od 650 K naprej moške raglane . ............... od 1100 K naprej moške hlače od 150 K naprej damske suknje ........... od 550 K naprej damske kostume....................od 600 K naprej damske modne obleke...............od 900 K naprej damska krila ....................od 300 K naprej in kožuhovina od 300 K naprej I! Ogleda se lahko saki Sas! I tehn. induslr. podjetje. Ljubljana Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 se priporoča za vsa • to stroko spadajoča dela. Parna žaga FRAN RAVNIKAR ‘JI ROJI ORODJI V^joone ^ VIJAKI IA Jinncnt /.ve on o rE«ti;(n£ roTKfaMmr a a lasna CIRIL SITAR LJUBLJANA pre] A. Zanlk sinovi. Tračnice B 1 yMilili prvovrsten 1 lvlllUl) kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad, Brzojavi: TTlerakl. Ljubljana. — Telefon 64. 7 do 9 cm visoke kot nove se ceno prodajo, istotako 10 Kipp-vflgen, klanfe in prazne cementne vreče. Vpašanje na anpnčni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. št. 5 pod „Tračnice“. Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifi), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi \ v to stroko spadajoči, predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“ Linoleum lak za pode. „MERAKL‘\ Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. ' Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Mnogo tasa in denarja sl prihranite ako takoj naroCIte „Expres“ kotno ratunarico. »Ekspres" je zakonito zavarovana je naimodemejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ,.Ekspres1* je zakonito zavarovana tabela ter stane 8 poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. »tti«i—• eraii— Prof. S. Santel Božične razglednice so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah z papirjem, knjigarnah In trafikah* Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Narota se direktno pri ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI v Ljubljani, Wo!fova ulica štev. 1. ••umiiii—um t—i»—a ewe*H»oe©' VEC STO VAGONOV BUKOVIH DRV za kurjavo. Ponudbe na] sepošllejo na . W. CLAUSS Trleste, Via Giov. Boccaccio 3. Porta 14. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. II I iištih brez odbitka rentnega I I davka. I S Neposredno pod državnim 12 I C/ nadzorstvom. Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in ._____| vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promel v lar.sk. I. nad 128,000.000 K. ■riska*»Zvezna tiskarna« v LlubUanL Izdala konzorcij dnevnika »Jueoslaviia«. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin,