10. 81 ran V odplakah se duši 11. stran Z Glasom in Centralom na izletu Utj - Sejem opreme in sredstev civilne zaščite je edini tovrstni sejem pri nas. — Foto: F. Perdan lito XXXI. Številka 42 **»iiltlji. občinske konference SZDL We, Kranj, Radovljica, Škofja Loka iTitit - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni N* Ifor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar 3. stran Po očetovih stopinjah Pred srečanjem aktivistov Kranj, petek, 2. 6. 1978 Cena: 3 din Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1W8 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJU Pogovor lo razvoju ,*«enice — V četrtek, 1. junija, je ;*fcal jeseniško občino predsednik toMiScega sveta zveze sindikatov wije Vinko Hafner. Najprej se vodstvom jeseniške železarne in vniki družbenopolitičnih or-ij pogovarjal o poslovanju, ih načrtih in samoupravni —iranosti delovne organiza-Po pogovoru si je ogledal novo valjamo na Beli in razstavo —kih dosežkov in inovarijVde-*J*V železarne na Javorniku. Poki^* * je pogovarjal s člani pred-2*** občinskega sveta*.zvezeWsin-5*W>v Jesenice o gospodarjenji! v '5ni. o pripravah na bližnji repab-^išndikalni kongres in o drO^Ni kalnih vprašanjih. rj g Jesenice - Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Vinko Hafner je ogledal razstavo delavcev železarne na Javorniku. — Foto: F. Perdan ejem vsestransko koristi ,- i/f „,„m ,mrpme in sreasurv ktohc <.u^n »k so obiskali yI;"e{^lPrZambo. Vodil jih je pomo obratb" generalpolkovmk Ivan Doln Istev Sesti sejem opreme ;c«»ic» civilne zaščite v io, ki ga bodo zaprli v nede-* junija, opravičuje sloves jugoslovanske tovrstne Mzirane prireditve. Na 7000 kvadratnih metrih notranjih razstavnih s čimer se sredstev civilne zaščite republiški in čnik zveznega Iničar — Foto: predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj, zastopniki organov, ki skrbe za ljudsko obrambo in civilno zaščito na ravni federacije in republik ter pokrajin, ter številni drugi gostje. O pomenu kranjske sejemske prireditve so spregovorili direktor sejma Franci K kar, predsednik izvršnega odbora sejma opreme in sredstev civilne zaščite dr. Alim-pije Andželski, član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za varstvo okolja dr. Avguštin Lah in predsednik zveznega sveta za civilno zaščito admiral Bogdan Pecotić, ki je 6. sejem opreme in sredstev civilne zaščite tudi odprl. Govorniki so izrekli priznanje organizatorjem sejma in sodelujočim na njem in menili, da kaže to sejemsko prireditev še dograjevati in jo vsakoletno bogatiti. J. Košnjek Teden solidarnosti Bogati sadovi nesebične pomoči Že vrsto let s tednom solidarnosti posebej poudarjamo vlogo in pomen socialistične solidarnosti delovnih ljudi in občanov, katerih pripravljenost, da pomagajo, je še posebej prišla do izraza ob velikih naravnih nesrečah, ki so prizadele našo državo: ob katastrofalnem potresu 26. julija 1963 v Skopju in v spomin na katerega praznujemo dan solidarnosti pa ob potresih na. Kozjanskem in v Posočju. 13. aprila letos je bil nekoliko spremenjen dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Hkrati smo spremenili praznovanje tedna solidarnosti, in sicer ga letos praznujemo od 1. do 7. junija. 26. julij pa še vedno ostaja spominski dan katastrofalnega potresa v Skopju. S to spremembo je teden solidarnosti bolj prilagojen aktivnostim številnih družbenih organizacij in društev, omogočeno je aktivnejše sodelovanje delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in mladih iz šol v solidarnostnih akcijah v tednu solidarnosti, zlasti pri zbiranju solidarnostnih sredstev. Še temeljiteje kot pretekla leta naj bi letos ob tem tednu v delovnih organizacijah, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in krajevnih skupnostih pregledali svojo aktivnost in pripravili še nove solidarnostne akcije oziroma se priključili akcijam, ki že tečejo. Posebno vlogo pri tem ima SZDL, ki kot frontna organizacija vodi in usklajuje akcije mladine, sindikata rdečega križa in drugih družbenih organizacij in društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Pomemben delež pri oblikovanju solidarnostne zavesti in pri odpravljanju posledic naravnih nesreč imajo mladinske delovne akcije, ki so vsako leto bolj množične in imajo vse večjo družbeno podporo. V treh zveznih akcijah na Kozjanskem, v Posočju in Suhi krajini ter republiških akcijah v Brkinih, Slovenskih goricah, Kožbani, Kobanskem in Goričkem bo 4500 brigadirjev opravilo 580.000 delovnih ur. S povečanjem števila akcij bo letos narejen korak naprej pri uveljavljanju vrednosti in ciljev prostovoljnega dela na osnovi solidarnosti do manj razvitih obmejnih območij. V solidarnostne akcije se vključujejo tudi humanitarne organizacije in društva, kar velja zlasti za rdeči križ. Letos praznuje 25 let krvodajalstva, da vseh drugih že ustaljenih akcij ne omenjamo. Nova pa je akcija »Skrb za ljudi«, v kateri bodo mladi iz KS razvijali konkretne oblike solidarnosti. V tednu solidarnosti bomo v skladu z določbami družbenega dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti izražali svojo solidarnostno zavest s .plačevanjem znamkic za vse poštne pošiljke ter doplačili znamk za vstopnice za kulturne, zabavne in športne prireditve. Drug pomemben vir solidarnostnih sredstev so prispevki iz osebnega dohodka delavcev v združenem delu, ki jih prispevamo v obliki enodnevnega zaslužka, katerega naj bi v skladu z dobrim gospodarjenjem zaslužili z dodatnim delom na prosto soboto. L. Bogataj ty'h in in je zbrano vse, s cu na ša naša drža tju zaščite ljudi in njiho-!>remožen j h v primerih vojn pravnih nesreč. Predvsem pomembno, da so pri letoš-wjmu upoštevane izkušnje, imamo pri zaščiti ljudi in izvijanju posledic naravnih ki so zadnja leta prizade-.^*tere naše pokrajine. Obo-J-y letošnjega sejma opreme Redate v civilne zaščite je Wa o varstvu okolja s po- sebnim poudarkom na vodah. Vode so naše izredno bogastvo, vendar z njimi pogosto mačehovsko ravnamo. Preveč jih onesnažujemo in s tem zožujemo svoje pogoje normalnega bivanja. Z vodami gospodarimo skrajno neracionalno in to se nam utegne kmalu še huje maščevati. Sejem spremlja okrog 800 jugoslovanskih strokovnjakov s tega področja. Večina se jih udeležuje strokovnega seminarja, ki je organiziran na temo pomoči ogroženemu prebivalstvu v primerih vojn ali naravnih nesreč. Torkove otvoritve sejma so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja, med katerimi so bili pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Ivan Dolničar, član Nagrade novatorjem Jesenice — Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne so podelili letošnji nagradi Novator leta in inž Lambert Pantzovo nagrado. Nagrade so podelili letos že tretjič, najvišje priznanje za prizadevno življenjsko delo na metalurškem področju je prejel direktor železarne mag. Peter Kune, nagrado Novator leta pa je za svoje delo prejel mag. Anton Razinger. D. S. 6\ sejem opreme in sredstev civilne zaščite je odprl admiral Bogdan Pecotič, predsednik zveznega sveta za civilno zaščito Naročnik: kranj '78 30.5.-4.6. GLAS 2. stran Za vse nekako V zvezi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije so predstavniki republiških in pokrajinskih skupnosti in zvez podpisali sporazum, katerega bistvena novost je v tem, da bodo vsi občani naše države lahko v prihodnje uveljavljali pravice iz zdravstvenega varstva, ki so zajamčene s temeljnim zakonom, ne glede na to, pod katero samoupravno interesno skupnost za zdravstvo spadajo. Tito sprejel Djuranoviča Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel predsednika izvršnega sveta Ve-selina Djuranoviča, ki ga je obvestil o dosedanjem poteku posebnega zasedanja generalne skupščine OZN o razorožitvi in svojih pogovorih s predstavniki drugih držav, ki jih je imel med bivanjem v New Yorku. Veselin D jura-novic se je v soboto vrnil iz New Yorka, kjer je nastopil kot prvi govornik v splošni razpravi na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN posvečene razorožitvi. Tekmovanje v prvi pomoči V prostorih republiškega odbora RK je bila v torek seja častnega odbora za pri pravo republiškega tekmovanja mladih članov rdčega križa, ki bo 10. junija v Ljubljani. Tekmovanje organizira RO RK skupaj z republiško konferenco ZSMS in bo posvečeno partijskim in mladinskemu kongresu. Doslej se je za tekmovanje prijavilo 283 ekip članov RK in 53 mladinskih ekip iz 45 občin. Priprave na kongres V torek in v sredo je bil na Otočcu seminar za predsednike in sekretarje občinskih sindikalnih svetov, predsednike medobčinskih svetov sindikata ter predsednike republiških odborov sindikata. Seminar je bil namenjen pripravam na 9. kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo 25. in 26. oktobra v Mariboru. Na seminarju so obravnavali uresničevanje izhodišč nove organiziranosti slovenskih sindikatov, vlogo sindikatov pri gospodarjenju in uresničevanju zakona o združenem delu. Malo olja z domačih njiv Čeprav smo v Sloveniji v zadnjih letih povečali pridelovanje rastlin, iz katerih pridobivamo jedilno olje, preskrba z domačim oljem še ni zadovoljiva, saj si doma zagotovimo le 10 odstotkov olja, drugo količino pa kupujemo v drugih republikah. Letos so kmetje in družbena posestva zasejala z ogrščico 660 hektarov polj, prihodnje leto pa naj bi jih še 100 ha več. Brigadirske obleke in copati Brigadirje, ki bodo letos sodelovali na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji, je potrebno obleči in obuti. Pri obleki ni bilo težav. Republiška konferenca ZSMS že nekaj časa uspešno sodeluje z velenjskim Modnim salonom. V novem obratu na Goric -kem bodo za začetek izdelali 6000 ličnih brigadirskih uniform po dostopni ceni. Drugače pa je s copati. Planika ni hotela o ponudbi ničesar slišati. Mladince je napotila v Slovenija šport, kjer stanejo ustrezne copate prek 300 dinarjev. Zatoje posel prevzela tovarna C1K iz Kumanova, ki bo izdelala dovolj copat po 170 dinarjev Trži* — V Tržiču so v ponedeljek, 29. maja, sprejeli v organizacijo ZK 30 novih članov. Bilo pa je tudi tovariško srečanje komunistov s tržiškega področja, tistih, ki so bili v partijo sprejeti pred tridesetimi leti. Trintrideset se jih je zbralo na snidenju, za spominsko darilo pa so vsi prejeli Batičevo monografijo. Novosprejetim članom in jubilantom je čestitala sekretarka komiteja občinske konference ZK občine Tržič Ivanka Šulgaj. Po slovesnosti so si »tri-desetletniki« in mladi komunisti izmenjali mnoge bogate izkušnje, (jg) — Foto: F. Perdan OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ -PRIPRAVLJALNI ODBOR vabi gorenjske borce in aktiviste ter vse delovne ljudi in občane, posebno pa še mladino na X. JUBILEJNI ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV IN BORCEV NOV, ki bo v Kranju v nedeljo, 11. junija 1978. Zbor bo na razstavišču Gorenjskega sejni a, če bo slabo vreme, pa v pokritih prostorih sejma. Ob £ uri bo odprta razstava Talci na Gorenjskem, ob 10. uri pa priče tek slavnostnega programa, na katerem bo govoril predsednik Izvršnega sveta Skupščine SKSdr. Anton Vratuša. Po programu bo tovariško srečanje. Pripravljalni odbor V. TRŽIČ V ponedeljek, 29. maja, so se v Tržiču sestali člani skupine delegatov iz tržiške občine za skupščino Socialistične republike Slovenije. Obravnavali so gradivo za bližnja zasedanja zbora združenega dela republiške skupščine in zbora občin SR Slovenije. Razen tega srečanja je bila v tržiški občini v torek seja komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZSMS, včeraj pa sestanek koordinacijskega odbora za proslave pri občinski konferenci SZDL. Na sestanku koordinacijskega odbora je bilo govora o letošnjih pomembnejših proslavah na republiški, gorenjski in občinski ravni. -jk Prvi seminarji že junija in skupnosti, ki bodo imele udeležence na seminarjih, morale klubu povrniti 350 din na udeleženca. Vsekakor nosijo sindikat in združeno delo veliko odgovornost za izobraževanje samoupravljavcev. I. S. Kranj — Vodje delegacij in konferenc delegacij bodo še v tem mesecu imeli prve izobraževalne seminarje, ki jih v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL in Klubom samoupravljavcev pripravlja Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja. Program seminarjev, ki bodo v nadaljevanju zajeli tudi člane delegacij zborov skupščine občine in skupščin SIS, bodo vsebovali teme, pogojene s problematiko kranjske občine, in sicer: smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, bistvene naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu, krajevna in občinska samouprava ter SIS, delovanje delegatskega in skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih in SIS ter metode samoupravnega delegatskega in političnega delovanja. Predvidoma bo vse stroške seminarjev kril Klub samoupravljavcev, to je za tiste OZ D, ki so pristopile k ustanovitvi kluba in poravnale svoje obveznosti, dočim bodo druge OZ1) 25 let RK v Škofji Loki Jutri, .1. junija, bo ob 17. uri v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki občinska prireditev ob 25. obletnici organiziranega krvodajalstva v Sloveniji. Ob tej priliki bodo prejeli priznanja krvodajalci, ki so že dvajsetkrat darovali kri. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik občinske zdravstvene skupnosti Tine Kokelj, v kulturnem programu pa bodo sodelovali tamburaši Bisernice iz Reteč, komorni pevski zbor iz Škofje Loke in recitatorji osnovne šole Petra Kavčiča. H. J. Srečanje učiteljev Nova Gorica — Tu hp bodo v nedeljo, II. junija, srečali starejši primorski učitelji in proslavili .10. obletnico svobode v Slovenskem Primorju, za katero so se borili tudi oni. Proslave se hodu udeležili še zamejski učitelji, medtem ko bodo člani kluba starogoriških študentov ob tej priliki odkrili doprsni kip uči-telju-muieniku Lojzetu Bratužu, ki je bil 19:17. leta žrtev italijanskih fašistov v Gorici. Prva brigadna konferenca Kranj - Priprave pionirske delovne brigade dr. France Prešeren tečejo in v ponedeljek, 29. maja, j<-bila prva brigadna konferenca. Zbrali so se vsi prijavljeni kranjski pionirji in pionirke V glavnem so govorili o sestavi brigade. Zaradi velikega števila prijav je štab brigade zaenkrat samo okvirno izbral kandidate. Le-teh je po sedaniem izboru 'lb\ prostih mest pa le 25. V okvir priprav šteje tudi udeležba lM>dočih brigadirjev na X. |ui>i-lejnem zboru gorenjskih aktivistov in borcev. Po končanem zboru se bod«) zbrali na brigadni konferenci skupaj s kandidati z vse Gorenjski V. Beštei ___Petek, 2. junija /i Pred proslavami ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev Srebrni jubilej našega krvodajalstv, Petindvajset let organiziranega krvodajalstva praznujejo kranjski krvodajalci in tudi prizadevni aktivisti rdečega križa z zavestjo, da so v tej, za naše zdravstveno varstvo tako pomembni, akciji imeli vsa leta pravzaprav zelo srečno roko. Ze zgodaj so se namreč pri občinskem odboru rdečega križa v Kranju odločili za uspešen način izvedbe krvodajalske akcije, ki se je in se še danes razlikuje od dela drugih občinskih odborov: vso težo zbiranja prijav za udeležbo v krvodajalski akciji so prenesli na krajevne odbore rdečega križa in na njihove aktiviste, s tem pa so se izognili zbiranju prijav po delovnih organizacijah, kar - kot se je pokazalo — vpliva bolj ali manj tudi na proizvodnjo samo. Za uspešnost takšnega organiziranja je občinski odbor rdečega križa pred leti že prejel nagrado mesta Kranja, in kar je še bolj pomembno, uspehi v krvodajalstvu drže Kranjčane že dolga leta prav pri vrhu. Letošnja krvodajalska akcija je bila prav tako uspešna, saj je dalo kri 3400 krvodajalcev, zbrali pa so kar nekaj več kot 1000 litrov krvi. To je količina, ki je doslej še v nobeni akciji ni bilo. Številke za letošnje leto pa bodo še nekaj večje, ko bo znan odziv tudi v julijski krvodajalski akciji. »Čeprav krvodajalstvo že dolga leta ni nekaj novega, vendarle je leto 1953 tisti mejnik,« pravi predsednik občinskega odbora RK Kranj dr. Branko Štangl,« ko se je krvodajalstvo spremenilo v resnično množično dejavnost. Seveda ne takoj, mnogo dela in prepričevanja je bilo potrebno, da so ljudje spoznali, da s tem, ko pomagajo drugim, pomagajo sebi. Kri ne moremo ne kupiti, ne uvoziti, enostavno dati jo moramo: postala je del našega zdravstvenega varstva, ki ga neločljivo povezujemo z varstvom, ki ga potrebujemo vsak dan: nesreča na cesti, nesreča na delu, nujne operacije, razne bolezni, nove metode zdravljenja, vse to povečuje potrebo po krvi.« Četudi prihaja na Zavod za transfuzijo poprečno po 250 krvodajalcev na dan, še pred časom, je bilo dovolj po 200, je krvi zaradi tolikšnih potreb bolj za sproti, kot pa da bi se lahko pohvalili z veliko rezervo za morebitne izredne potrebe. Sploh pa ni v rezervi krvi redkih skupin, lete se v rednih krvodajalskih akcijah zbere zelo malo, zato navadno ljudje s takšno krvno skupino vabijo posebej in tudi pogosteje. »Pravzaprav še ni konca možnosti pomoči in zdravljenja s krvjo,« pravi dr. Štangl,« in resnično se bo treba tudi v bodoče zelo potruditi, da bomo zbrali dovolj krvi. Še posebno težko pa bo obdržati visoko mesto med občinami, saj se prav s krvodajalstvom vsi radi tudi hvalimo, saj s tem izražamo tudi svojo humanost, pripravljenost pomagati sočloveku. Mislim pa, da bo v bodoče že kar dolžnost vsakega zdravega občana, da da najmanj enkrat v življenju kri. Kar pa je še posebej razveseljivo, kranjski občani so v krvodajalskih akcijah kar vzorno zastopa- ni, saj so med njimi vsi poklici < kmeta do delavca, zdravnika, vodstvenih delavcev.« Obletnica krvodajalstva na i venskem je vsekakor takšna, da jo w treba na primeren način prosario. Medtem ko je republiška proslava: bila maja v Ljubljani, se zdaj j dnevom krvodajalcev, 4. junij vrstijo tudi občinske proslav?, soboto, 3. junija, bosta proslavi Kranju in v Škofji Loki, kasneje j tudi v ostalih gorenjskih občinah. Kranju so za to priložnost v Center povabili moški pevski ' Doberdoba in znane operne i na proslavo za vse kranjske ■ dajalce in aktiviste rdečega krita. V Domu JLA pa bo kasneje drui ' srečanje, na katerem bodo 300 ■ dajalcem in aktivistom podelili r sebna republiška priznanja in a»* Slavnostni govornik je bil pn nik poslovodnega sveta šesta organizacije slovenskih fcL_ Gregor Klančnik, za kulturni p gram pa so poskrbeli recitatori:" Krope in člani folklorne skupi* Lesc. Mladi so poslali Titu po no pismo, nato pa so si u kroparske zanimivosti ter kas gledališču Tone Cufar na Jes,. dramo Enakonočje ter v kultu domu na Javorniku razstavo kov delavcev iz temeljne orodje Remontne delavnice z našlo Človek, delo. kultura. JJI Pohod po partizanskih poteh pod Stolom Žirovnica — Pohod, ki je & napovedan za 25. maja in J* zaradi slabih vremenskih raz«* odpadel, bo zdaj v soboto, i junija. V pohodu bodo sodelova borci Kokrškega odreda, učene[ osnovnih šol Radovljica, Lak Žirovnice in člani zveze rezervati vojaških starešin. Udeleženci hoda bodo krenili iz Rodin d 7.30 uri, slovesnost v Titovi vaf pa bo ob 10. uri. Nato se boš* zbrali v Završnici ob 13. uri ^ spomeniku Dragoljuba Milsvft-noviča. Volitve dobra šola Izvršni odbor občinske konference SZDL Tržič, volilna komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja ocenili volitve in opozorili na pomanjkljivosti, m se leta 1982 ne smejo ponoviti Trat - Organi, ki so nosili glavno breme priprav na votaw» volitev samih, ocenjujejo uspešnost letošnje največje dru^nog^ tične akcije. Izvršni odbor občinske konference SZDL Trhč >«Haa komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja °P°*^W£ se slabosti pri letošnjih volitvah 9. in 12. marca leta 1982, ko t* naslednje volitve, ne smejo ponoviti. _ • i^tu-^LJb Tržičani predvsem poudarjajo, da mora postat, e^nt^e k didatov del vsakdanjega političnega življenja, ki se» na volitve, temveč tudi na kadrovanje za d"f^^^J dolžnosti. Cim prej kaže oblikovat, vse potek priprav na volitve in za izvedbo ™U**J^°^»* nik, ali organi ne bodo preobremenjen,. Po^e^^SS^i v Tržiču, da je treba posvetiti večjo pokornost^S&JS^ komisij. To nalogo naj prevzame občinska ^blna k^a' pa ji morajo biti vse družbenopolitične o'g«ni»c^. \ £™ *e *HJ^ sovpadat, i nobeno drugo ste pri pripravah na volitve m pri va „ . fltl Mnio * . V več^rvneme' ^^£^^5^^ interesne skupnost,, ^^.^^^^T^i^ glasovanja naj bo v prihodnje enostavnejši, e £ ^ voW volilno dokunUuc.jo,^^^^^i^^SoZ prostori in volilni imeniki. Slednji naj ^ komisij- prostori pa naj omogočajo .normalno a« rf pa naj bo ob volilnih akcijah izrazitejša J.KoŠniek političnega življenja. :k, 2. junija 1978 3. stran G LAS Hitrejša gradnja stanovanj Kranju se je sestala skupščina stanovanjske hipnosti — Organizirana je v dveh zborih, kar r&k v skladu z ustavo in zakonom o združenem i jfa1 Predsednik skupščine je Franc Flander in ri Sb-ro> . v h * * P« i. V dw *■ tšto nro- l V bat Po-»6 predsednik izvršilnega odbora Viktor Eržen ■ torek so se sestali delegati ^itfine kranjske stanovanjske ^oosti na prvem zasedanju. ^Kina je v novem mandatnem **ju začela delo v dveh zborih in * v zboru izvajalcev in zboru ••abnikov in je tako svojo orga-tanost uskladila z ustavo in 4awm o združenem delu. Do **j je skupščina stanovanjske ^oosti delala po enotah in sicer 4 družbeno pomoč v stanovanj- gospodarstvu, za graditev in *i za gospodarjenje s skladom *»wanjskih hiš- . St aeji so delegati izpostavili *j vprašanj, ki jih bo .morala «faja skupščina razrešiti. Med *flmembnejše sodi oblikovanje srene oblike kreditiranja za *ap komunalno opremljenih zem- * a gradnjo zasebnih hiš Nekaj ■ tem področju že bilo nare-<*p vendar mora stanovanjska Urnost izdelati natančna merila. Witi mora tudi, da bo vedno na voljo dovolj komunalno opremljenih zemljišč za gradnjo in to, da bo vsak interesent na enem mestu zvedel kje bo lahko gradil in kdaj. Zemljišča z vso ustrezno dokumentacijo naj bi pripravljale stanovanjske zadruge, ki morajo biti organizirane po samoupravnih načelih. Potrebno pa se bo dogovoriti ali naj bo v Kranju ena ali več stanovanjskih zadrug. Le na ta način se bo dalo odpraviti dolgoletno čakanje na začetek gradnje in s tem tudi divjo gradnjo. Bolj ekspeditivni bodo morali biti tudi občinski upravni organi, da ne bodo kasnili z izdajo najrazličnejših dovoljenj. Drugo izredno pomembno vprašanje hitrejše stanovanjske gradnje je planiranje. To je naloga temeljnih organizacij združenega dela, ki naj planirajo skladno s potrebami in tudi svojimi plačilnimi sposobnostmi. Le tako se ne bo dogajalo tako, kot se je v preteklih nekaj letih, da nu Veča se odstotek bolniške odsotnosti v gorenjski regiji ►Bolniška« raste . . x -m i„fl, nadaliuie rast bolniškega staleža Kot kaže, se tudi y K^m^nostih 2e lanske številke o plačani J gorenjskih z°ravs.tvenlAfl,"PbHe dovolj visoke, tako da so morale Neženski odsotnosti z dela ^ °de d 3 p a ^ fila za izva. bonske zdravstvene skupnost. ^J^^le finančne težave ob koncu *>je stabilizacijskih ukrepov, sicer bi ■«aleprevelike. ... .„ql mesecih pa kažejo spet nezadržno Številke v letošnjih prvih treh y enakem o5dobju. Le v *tboleznin: le-te so> višjekot lan. wip ^ ^ boJeznine nepreska. "dovljiski občinski zdravstveni skupn ^ odstotek odsot dajejo lanskoletne četrtletne ravni'-skupnosti in v tržiški zdravstveni *wizdela v jesenišk. zdravstven. ^kot že lansko leto. *«P«*ti, kjer je odsotnost največja ta 3Q dnj Rar gre ^ ^Mjnaraščajo bolniške omotno ^ ^ ^ Jesenk&h je po **nano,» breme °^mJa.CIJ^a \e največji med vsemi gorenjskimi ■*očltudistalež nad Ju ^'."»".II.A^^stvena skuDnost tako viso čustvenimi skupne '**$a staleža boleznin L. M. ■*«Wrudi stalež naa ou u.11,'/""";:"k " zdravstvena skupnost tako viso-zdravst venimi skupnostmi. Jesen.s^^dvidevala uko da ^ boleznine k«sa staleža boleznin nad M dni ni f . bojaznii da boleznin ne bi mogli *tajajo že brez pokritja. v^naarV vstVena skupnost na Gorenjskem ačevati, ker za zdaj nohena1« samoUpravni sporazum o solidar-* posluje z izgubo, razen ™**y zda-j preprečuje takšen »izpad«. **i med gorenjskimi oocinanii . kj ga ne poznamo, s tem pa so izplačane boleznine so na srečo p j nrvatske zdravstvene skupnosti. :*»-lanskem letu že sreča e nekatere »iiije pestila nelikvidnost - Pred srečanjem gorenjskih aktivistov in borcev NOV očetovih stopinjah Krstan mi je vedno dajal koristne napotke. Še pred tistim, ko sem bila s starši izseljena, sem prenašala razno pošto in obvestila, ki so bila namenjena partizanom.« Leta 1944 se je M in k a ponovno vrnila v svoj Tržič. »Takrat je bilo treba na vsakega človeka gledati nekoliko z nezaupanjem,« pripoveduje Minka, »ker nikdar nisi pravzaprav vedel, kdo je kdo. Pa kljub temu sem prav kmalu našla zvezo s stricem Krstanom in z aktivisti na tržiškem področju. Moje aktivistično delo se je tako nadaljevalo. Da bi nekoliko zabrisali, sled za sabo, smo se celo vpisali v nemško šolo. Tako smo lahko razmnoževali razne aktivistične materiale in jih prenašali naprej. Izredno zagnan mož pri delu je bil tudi Viktor Švab. Imeli smo pravzaprav srečo, da nas niso odkrili. Res pa je, da smo bili tudi neustrašni.« Zaradi svojega aktivnega dela med zadnjo vojno vihro je bila Minka že leta 1945 aprejeta v SKOJ. Le tri leta kasneje pa tudi v partijo. »To so bila zame izredna doživetja,« pravi Minka »Zato sem se trudila, da sem vsa leta po vojni aktivno delala v raznih družbenopolitičnih organizacijah, da sem po svoji moči prispevala k našemu zares velikemu napredku.« Minka se, tako pravi, rada udeležuje prav vseh srečanj njenih vrstnikov, tistih, ki so si delili dobro in zlo med zadnjo vojno. Prav pa 86 M zdi, da se teh srečanj v zadnjem času udeležuje, tudi vse več mladih. »Na teh srečanjih obujamo spomine,« nam je dejala Minka. »Marsikatero bogato izkušnjo posredujemo pa tudi mladim.« 1 .J. Covck.ir - 2*6 - »Skoraj zagotovo se vLui»*ila letošnjega jubi-srečanja aktivistov in ^ NOV ki bo H. junija v V NUV, * dejala te dni ob CSJJTv Tržiču Minka Dvor-VTJ^llil, srečanj se zares fSS** 1 ~ ~> ie začela vojna, je ^M^'še mtada. Toda marsikaj 1 v£e?a o na« komunistični par-^ odmerah v svetu, o krivicah, k ^takrat godile . ■ . biJ • *U Mni nAp po rodu cen, je o« ^^^^^ iSt. Sdi^tric Krstan, ki je že V *°IaaJ " jn0, da sem tudi Vjff "teh poteh. Mlada S^ufu^r.? Toda stric so delovne organizacije zahtevale gradnjo povsem drugačnih stanovanj kot so jih potem kupovale. Stanovanjska skupnost oziroma delegati se bodo v tem mandatnem obdobju morali začeti ukvarjati tudi s problemom, ki ga prebivalci novih naselij že dalj časa občutijo. Stanovanjska naselja so namreč brez trgovin, vrtcev, lokalov in drugih nujno potrebnih objektov. Da ne bi več gradili spalnih naselij, je potrebno zagotoviti, da se bodo stanovanja in vrtci, trgovine, šole in drugi objekti začeli graditi hkrati. Poleg teh so izpostavili še nekaj drugih problemov in sicer, da se bo začel družbeni dogovor o cenah stanovanj uresničevati, da bo bolje steklo sodelovanje s komunalno skupnostjo pri urejanju infrastrukture, da se bo s povečanjem stanarin začelo bolje vzdrževati stanovanjske hiše, in bo beneficiranje stanarin zajelo vse, ki pomoč potrebujejo. Delegati so izvolili za predsednika skupščine Franca Flandra, delegata iz Save, za predsednika izvršilnega odbora Viktorja Eržena, za predsednika zbora uporabnikov Staneta Sladica, delegata UJV in za predsednika zbora izvajalcev Aleksandra Kavo-ča, delegata SGP Gradbinca ter njihove namestnike. L. Bogataj Sindikat pred kongresom Jesenice — Pri občinskem svetu zveze sindikatov so razpravljali o novi organiziranosti sindikatov ter med drugim tudi o nadaljnjem delu sindikatov v predkongresnem obdobju. Za uresničitev nalog, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, bo potrebna večja politična aktivnost v vseh sredinah. Vsaka osnovna organizacije naj bi sprejela akcijski program uresničevanja zakona o združenem delu, program pa naj bi prilagodila potrebam konkretne akcije. Sindikati v delovnih organizacijah naj bi tudi v skladu z zakonom pregledali in ugotovili, kako poteka razdelitev sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi "organizacijami. Skupaj s samoupravnimi organi naj bi ugotovili, kakšni so pogoji za ustvarjanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka. Treba' se je konkretno zavzeti, da ne bi prihodek in dohodek delili po starih merilih, vsaka temeljna organizacija mora imeti svoj žiro račun. Več pozornosti naj bi posvetili tudi zahtevam, ki prihajajo od delavcev, saj marsikje želijo, da bi bili samoupravni splošni akti. pred; vsem |ja akti o pridobivanj 11 skupnega prihodka in dohodka, razporejanju čistega dohulka in delitvi sredstev za osebne dohodke bolj razumljivo napisani! Tudi pravilniki o delitvi osebnih dohA,JA AI>KII.A KKOI A - Aprila *<> prodali 825.000 kilofo-umov izdelkov v vrednoMi 1« milijonov r.1.00« dinarjev, v primerjavi h štiri- meneeno proizvodnjo jo bila prodaja nižja m 7 odstotkov. Oe pa prodajo primerjajo / enakim lanskim obdobjem, ugotovijo, da «o letošnji rezultati NlahAi /a 12 odstotkov po vrednosti pa boljši ,M ;j odstotke. Aprila' M »teli i rednimi dobavami v Sovjetsko /vezo po /o sklenjeni pogodbi. PROIZVODNJA KROPA - Aprila niso dosegli operativne*, plana, ./.delal, so 700.000 kilogramov raznih vijačnih izdelkov in so tako /a okoli ;> odstotkov pod planom. Prav tako so s Uksno proizvodnjo za 9 odstotkov pod Si7,|'Pr,'<,,'m- Mai° "aj hi P"»'vedli 7.0.000 kilogramov raznih vijačnih izdel- Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. ponovno vabi na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: za TOZD MLEKARNA KRANJ 1. priprava mleka in mlečnih izdelkov za prodajo (pomočnik vodje skladišča mlečnih izdelkov) Delo se opravlja en teden od 4. do 12. ure, drugi teden od 6. do 14. ure. Posebni pogoji: KV prodajalec živil, KV mlekar ali priučeni skladiščnik, tečaj za skladiščnike z najmanj 1 oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami v skladiščnem poslovanju, zdravstvena sposobnost za delo z živili za TOZD OLJARICA KRANJ 2. struženje, vzdrževanje strojev in naprav Posebni pogoji: K V ključavničar ali strugar, delovne izkušnje na enakem delu zaželjene 3. vzdrževalna dela elektronaprav in inštalacij Posebni pogoji: KV električar z znanjem avtomatike, delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu zaželjene 4. delavec za opravljanje kemičnih analiz Posebni pogoji: kemijski tehnik, delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu zaželjene, delo poteka v dveh izmenah 5. dva delavca za dela v proizvodnji (izmensko delo) Posebni pogoji: končana osemletka, odslužen vojaški rok za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 6. prodajalke živilske stroke Posebni pogoji: KV prodajalka živilske stroke 7. prevzem, vzdrževanje in izdaja blaga v DE KONSIGNACIJA (nadomeščanje delavca, ki je na odsluženju vojaškega n)ka, približno 15 mesecev) Občasno se delo opravlja tudi na sejmih in demonstracijah na terenu. Posebni pogoji: KV mehanik kmetijskih strojev, 1 leto delovnih izkušeni. Na vseh delih in nalogah se zahteva poskusno delo 1 do 3 mesr- cev. Vsa dela in naloge, razen pod tč. 7., se objavljajo za nedolo&a čas. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju K2K Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. ( SOP GRADBINEC Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj, Na zor jeva 1 Po sklepu odbora za mesebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Lesni obrati Kokrica objavljamo proste delovne naloge in opravila za 1. 3 KV mizarje 2. 3 KV tesarje 3. 3 P U mizarje 4. 3 P U tesarje Pogoji: ,, , 1 in 2 ■ končana poklicna šola gradbene oziroma lesne smen in zaključni izpit ter 2 leti delovnih izkušenj 3. in 4 : opravljen izpit za priučenega delavca in 6 mesecev delovnih izkušenj . Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu pod pod in 6 učencev za poklic mizarja ffina^oTmleSa (spričevalo se lahko dostavi naknadno.. KLat>l^' (zdravniški pregled se bo opravil prea vračati domov, je zagotovljeno bivanj« in prehrana v samskih domovih v Kranju. Nagrajevanje učeni ev je urejeno po pravilniku. Prijava mora vsebovati: . .;/w,ur i ««> — ./.polnjen obrazec Prošnja za štipendijo obr. 1,65 — šolsko spričevalo — rojstni list 107« Prijave sprejemamo do 30. 6. 1»7» zahtevanih pogojev Pismene prijave z dokazili o 1: pošljite na naslov SGI Kranj. Na/orjcva 1. Gradbinec Kadrovsko socialna služba fe/c Slapar: % je poskus, izziv, nj fprovokacija . . . Kar štirim otvoritvam umetniških *atav smo sledili v petek, 19. maja, ''čer v Kranju: najprej v Prešer--'►i hiši svežina Škofičevih doživetij Kokre in nekaj odličnih portretov nekakšni »kosmičasti« tehniki, Jfccem Kuharjevi »bližnji posnetki« ■ v kleti Prešernove hiše, za ijuna pa Prinatova razstava poroto* v mestni hiši in nazadnje še ?stava Nejca Slaparja GLAS 'O.VKRETNO v stebriščni dvorani *«tne hiše. Ce so se umetniška avetja obiskovalcev od razstave Razstave stopnjevala — za po Nfcvo zeleno doživeto krajino še temno zelena Kuharjeva vrba '»njo tople Pirnatove barve por-*tov, ki že kar spominjajo na Ru-iJ>owe odtenke — so obiskovalci :iiPtneve razstave doživeli pravi "■fcn tuš. Pred njimi so namreč ^•djale črke, majhne in velike, ^ in še veliko večje: na velik **> povečan tržni pregled, mali j » katerim nekdo išče izgubije-("Ppaa, del Zorčevega zapisa, oglas ' a&sno zaprti Aleševi gostilni, "tov, da Lomljani hočejo svojo ■fcvino... »No, veste kaj, tale se pa malo fcveč kibica .. .« berem iz mnogih ,**«ov prisotnih, ki ne morejo ' *iti, da naj jih ne vlečemo za nos ; navadnimi časopisnimi črkami... '«4 nekaj, ki so se še pred minuto ^i pred platni s prisrčnimi otro-*mi glavicami in lepimi gospemi, so & ubrali kar nazaj še preden je ymd Zagoričnik, umetnikov pri-•«*lj, povedal z velikimi besedami * o umetnikovem novem ustvar-*gB, iskanju .. . sicer pa, poglejmo, kaj o svoji *»tavi pravi umetnik Nejc Slapar Glas konkretno 5. stran O sam: »Da, to je res provokacija! Da ne bi ljudje ves čas mislili, da je treba vedno nekaj estetsko dognanega kazati. Jaz bi rad le nakazal, kaj se da napraviti, na primer, prav iz črke. Nimam namenskega cilja, da bi hotel iskati kakšne smiselne zveze, da bi ljudje gledali dalj časa v sliko, razmišljali in potem nekaj videli... Ne! Tu je črka, velika, grda, majhna, lepa, zdaj čudno na-grbančena, kriva. V tisku v časopisu je videti lepa, trdna, točno oblikovana, če jo pa daš pod drobnogled, povečaš, pa vidiš kup napak .. .« v za- In res so Nejcove povečane črke, ki so sicer lepo spravljene na 12 cicero v GLASU, čudno objedene in načete, včasih skoraj prevrnjene . .. »Delal sem že strnjeno verigo poskusov,« nadaljuje Nejc, »ki niso vezani le na črke, ampak tudi na prostor. Naj gre iskanje iz geometrijskega prostora v urbani prostor. Ven, na ulico! Tam, kjer so ljudje. S to svojo dejavnostjo hočem prodreti med ljudi. Tudi v proizvodnjo. Prebarvati živahno stroje, stene. Zakaj bi bilo vse tako pusto, monotono? Naj se poživi tudi vsakdanjost!« Resnično Nejc Slapar že od decembra lani eksperimentira v javnosti. Najprej je pokazal prostorski poseg geometrijskega lika v konkretni prostor — v klet Prešernove hiše. Bila je to veriga pravilnih petero-kotnikov, ki se je oblikovala v dode-kaeder, to sila pravilno telo, ki pa je ljudem bolj malo poznano. In Nej-ceva umetnost je bila v tem, da je PREMIERA JURĆKA NA HRUŠICI Člani dramskega odseka DPD Svoboda Hruška bodo v soboto, ^junija, zvečer na domačem odru uprizorili mladinsko igro Pavla Golie Jurček. To bo hkrati tretja in zadnja premiera na Hru.šici v letoš-"ji sezoni, ki je tudi združena s praznovanjem meseca mladosti. V igri «*lo pod režijskim vodstvom Janka Vebra nastopili predvsem mladi ffalci dramskega odseka. Jesenice — Zveza kulturnih organizacij občine Jesenice je pred ^davnim organizirala v dvorani gledališča Tone Čufar koncert lihega pevskega zbora Vrez iz Prevalj na Koroškem. Pevci so izvedli hkovosten koncertni program zborovskih pesmi, s katerimi so I navdušili poslušalce. Kljub dobremu informiranju javnosti pa se je ■ dvorani zbralo le okoli šestdeset ljubiteljev zborovske glasbe, ki so 2 zanimanjem prisluhnili ubranim glasovom pevcev iz Prevalj. - J. Rabič PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PONEDELJEK, 5. junija, ob 11.30 lutkovna predstava J. Strede-MRAVLJICA O PRINCESKI NA ZRNI GRAHA; sodelovanje na XXI. **&niu gledaliških skupin Slovenije v Krškem- TOREK, 6. junija, ob 19.30 - S. Mrožek: ČAROBNA NOC - NA ODPRTEM MORJU; predstava za seminariste ZKOS in za izven; ČETRTEK, 8. junija, ob 19.30 - S. Mrožek. ČAROBNA NOC -SA ODPRTEM MORJU; sodelovanje na XXI. srečanju gledaliških *upin Slovenije v Krškem. LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan, razen fcnedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času kot muzej Podprta tudi galerija, kjer si lahko do H. junija ogledate razstavo Konkretizma. V pritličju si lahko ogledate razstavo panjskih končnic iz Čebelar *ega muzeja v Radovljici. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsako soboto od 9. do II. ure in rjd 14 do 16 ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do IH. ure. k obisk v ostalih dnevih se je potrebno predhodno najaviti. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del *ovenskega kiparja Lojzeta Dolinaria. V 2, nadstropju iste stavbe pa si ^hko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gorenjema vaki dolini V Prešernovi nisi je uu^i * ..~• j »- Kak<> -se jim je to posr« K' posre- iftje mogoče, da je toliko mož ostalo na kopnem. SS* sovražniku? Številke so bridko jasne: admirala - ladje fcjibilona njih prostora tudi zanje »a^obvestdird la kakih mož. Ponoči so jih evakuirali 26.175. Nemška poro-V*kjo, da so jih po vdaji Dunkerqua zajeli 40.000. ,.torej pomenilo, da je bilo v zadnjem trenutku na fy>skorajda 60.000 ljudi ne pa 30.000! Od tega se jih 1 Jt^j polovica uspešno skrivala v mestu, kar je sko-" - pomislimo, da so v Dunkerquu imeli i svoj glavni štab. ***dnja je ob 4.30 zjutraj iz Dunkerqua izplula lad- eprav so nemški generali dokazali uspešnost takšnih vojaških akcij že na PoTjskeni je v hov no poveljstvo znova in znova ustavljalo ,k£p„e div L" zije na njihov, pot, proti Franciji, češ na krila. »aj utrjujejo svoja To je bil prvi razlog. Bil pa je še dru« Ker vrhovno poveljstvo ni verjelo v ■ a s tanki, ni bil pripravljen j^ZJJgg^ %± mer. da bi se jim res posrečilo prodreti do morja. Abbev -le je bil zanje dobesedno konec premišljevanji Nič ču -nega. ce je general Guderian 20. inaja zapisal: >Zvečer tega; odločilnega dne nismo vedeli, v katero smer na, b " fV^verjetno, če poni, S^rin^njTje'na~kopnem ostajalo več tisoč vojaki Potnice, med njimi pa pomešan, zlomljen, možje. Tudi Kh leislova tankovska divizija ni dobila nobenega navodila za nadaljevanje naše ve.« ofenzi- Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Do bite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšiče val__ Razkorak besed in dejanj Ameriški predsednik Carter poziva članice NATO k hitrejšemu oboroževanju, ker se je po njegovem prednost Zahoda pred Vzhodom zmanjšala — Izredno zasedanje OZN o razorožitvi poziva k miru in popuščanju napetosti, kar je poudaril tudi naš zvezni sekretar Josip Vrhovec VVASHINGTON — Na vrhunskem sestanku držav, članic pakta NATO, je ameriški predsednik Carter pozval članice, naj okrepijo svoje oborožene sile, jih modernizirajo in opremijo z novimi orožji. Ameriški voditelj je obljubil pomoč zahodne velesile pri oboroževanju članic NATO s konvencionalnim orožjem, jedrsko regionalno oborožitvijo in strateško jedrsko silo. Carterje poudaril, da so Združene države zadnja leta veliko prispevale k boljši oborožitvi članic zahodnega pakta, in obljubil, da bodo svojo obveznost v prihodnje uresničevale dosledneje kot doslej. Ko je našteval vzroke za takšno odločitev, je opozoril na izreden napredek oborožitve članic Varšavskega sporazuma, ki po njegovem že presega potrebe po legitimni varnosti teh držav. Prednost zahodnega sveta pri oborožitvi se je zmanjšala, zato se morata obe velesili držati določil helsinške listine o omejevanju oboroževanja, sicer pri detantu ne bo napredka. Omenil je, da se Združene države zavzemajo za nadaljevanje pogovorov o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja, in da dunajski pogovori o zmanjševanju vojaških sil v srednji Evropi napredujejo počasi. Članice NATO je Carter opozoril na budnost pri krepitvi sovjetskega in kubanskega vpliva v Afriki, zato se mu zdi zadnje posredovanje vojaških sil nekaterih članic NATO v zairski pokrajini S haba utemeljeno. Znano je, da so^bili med zadnjimi zairskimi dogodki izredno aktivni francoski legionarji in belgijski padalci, ki so posredovali v Shabi tudi pod pretvezo, da morajo reševati življenja Evropejcev in da se v Zairu bojujejo sovjetski, kubanski in tudi angolski vojaki. Fronta za osvoboditev Konga (FNLC), ki se šteje za pobudnico upora v Shabi, pa poudarja, da je njen cilj pregnati Mobutujevo diktaturo. Carterjev govor, ki je že naletel na ostro grajo Sovjetske zveze, dogodki v Shabi, zaostritev na kitajskovietnamski meji, ki naj bi jo pogojeval množičen beg Kitajcev iz Vietnama, porast terorizma v Italiji in Zahodni Nemčiji (štiri zahodnonemške prestopnike so prijeli naši varnostni organi), so v popolnem nasprotju z visokozvenečimi besedami na izrednem zasedanju generalne skupščine o razorožitvi in s prizadevanji neuvrščenih držav. Na zasedanju je govoril tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Poudaril je znana jugoslovanska stališča po miru in popuščanju napetosti. Temu velike sile sicer prikimavajo, pri praktičnih ukrepih pa prevlada ozračje strahu in nezaupanja. Te sile še vedno menijo, da ozračje strahu lahko preženejo le s povečano oboroževalno tekmo, ne pa z medsebojnim zaupanjem. Določena prizadevanja na obeh straneh sicer so, vendar v sedanjem položaju v svetu ne pomenijo veliko. Odločilnejša mora postati Organizacija združenih narodov, kar sta poudarila tako predsednik Tito v poslanici zasedanju kot predsednik našega zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, ki mu je pripadla čast prvega govornika in se je po vrnitvi iz New Yorka že sešel s predsednikom Titom ter mu orisal razmere na zasedanju. V teh prizadevanjih miru željnih sil imajo neuvrščene države izredno vlogo. Splošna razprava na izrednem zasedanju takšne misli potrjuje. To še posebno velja za zastopnike Kitajske, Malte, Pakistana in tudi Danske. Med novicami iz zunanjepolitične arene izdvajamo še obisk sekretarja italijanskih komunistov Berlinguer j a pri španskih komunistih, in za marsikoga presenetljive napovedi egiptovskega predsednika Sada-ta. Berlinguer je med drugim na velikem mitingu v Barceloni povedal, da je italijanski parlamentarni sporazum, v katerega so vključeni tudi komunisti, najnaprednejša točka komunistov v politični panorami zahodne Evrope. Govoril je o poskusih razdora sporazuma in vnašanju nereda v politično in gospodarsko življenje, vendar se še naprej zavzemamo za nacionalno enotnost, je poudaril Berlinguer. Italijanska partija se zavzema za razvoj, svoboščine, spoštovanje avtonomije, dejavnost in pluralizem strank, socialnih, kulturnih in drugih ustanov ter za italijansko pot v socializem. Obstoječe modele ni mogoče posnemati, in to velja tako za Italijo kot za Španijo, ki vztrajata na načelih evro-komunizma. Egiptovski predsednik Sadat je zadnje čase svoje nastope izkoristil za ostre napade na svoje nasprotnike (menda so zadnji trenutek odkrili udar zoper njega, ki so ga pripravljali v Libiji — op. p.) in za napade na zagovornike komunizma in marksizma ter nasprotnike vere. Govoril je tudi o »julijski skrivnosti«. Ni sicer povedal, za kaj gre, vendar poznavalci razmer sklepajo, da gre za nove pogovore z Izraelom, za sklenitev miru in za polno sodelovanje Združenih držav pri tem. Pomemben politični dogodek je tudi obisk sovjetskega voditelja Brežnjeva v Pragi, ki sovpada z 10. obletnico vstopa sovjetske armade in armad drugih vzhodnih držav na Češkoslovaško po znanih avgustovskih dogodkih. Jože Košnjek ovembrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred Na koncu dodatek Ze samo prihajanje na konferenco je bilo v pogojih okupatorjevega in domobranskega nasilja nevarno, vendar so delegati prišli. Sodelovanje med političnimi delavci — akti- visti s terena pa ni bilo vselej dobro povezano z delovanjem odreda in njegovih bataljonov. Prav na tej novembrski konferenci je prišlo živo in praktično do izraza okrepljeno medsebojno sodelovali je. Skupno je bilo treba reševati številna vprašanja. Dogovori, ki jih je rodila ta konferenca, so poslej zagotavljali vse tesnejše sodelovanje, ki je bilo zaradi vse bližjega konca vojne še kako pot rebno. Seveda se je vse to odvijalo v pogojih nujne konspiracije, ki je bila zlasti zaradi nevarnega delovanja domobrancev še kako potrebna. Kljub temu so kmalu po volitvah v Putrhofu-Jelendolu zaradi izdajstev aretirali več tistih aktivistov-legal-cev, ki so se udeležili konference. Kljub temu je bilo to zborovanje nepozaben dogodek, saj so se tedaj v tem okrožju številni aktivisti prvič v takem številu srečali s svojo vojsko. Tako originalno izvedeno srečanje je vsem vlivalo novih moči pri nadaljevanju boja do zmagovitega konca. Gostota različnih sovražnikov je bila namreč na Gorenjskem proti koncu vojne iz dneva v dan večja. Tod so vodile poti umika iz Jugoslavije. Podobno sodelovanje, a seveda na višji ravni in v pogojih miru, se zlasti na področju SLO odvija tudi v sodobnem času. Velik učinek je dosegel tudi miting, ki ga je v glavnem pripravil 2. bataljon. To je bila kulturno-za-bavna prireditev, ki bi je bil tudi v Prešernovem mesecu in v Zupančičevem letu lahko vesel vsak prireditelj. Le kdo bi pričakoval, da je sredi gozdov možno pripraviti tako iskriv, vzpodbuden in na dostojni kulturni stopnji izveden nastop! A prav tak je bil miting. In še o pomenu kratic: KO= Kokrški odred ()K — Okrožni komite OB KOM = Oblastni komite (recimo KP za Gorenjsko). 1'OOF — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte Viri: (126) — Poročilo štaba KO IS. II. 44 štabu IV operativne zone. IZDG, F-338/II-1; — Izjave domačinov pod Dobrčo, ter izjava Marije Markovič 1975, Tržič; — Izpisek iz dnevnika domobranskega propagandista v Centru gorenjskega domobranstva Alojza Perneta za 17.11. 1944, arhiv KSNZ; — Jože Vidic: Po sledovih črne roke, Borec 1975. str. 448-45.5. (127) — Mile Pavlin: Jeseniško-bohinjski o-stavili svoj tabor. — B. B. - Konjeniški klub Bled postopoma dograjuje hi i na Hraški gmajni, ki se nahaja na levi strani Lesc proti Bledu. Te dni na stezo navažajo dro " in ko bodo stezo uredili, bodo lahko organi fazna tekmovanja republiškega in evropskega i Poleg tega pa bodo tu razne razstave in sejmi B.B. Lesce — V nedeljo, 4. junija, bo v organizaciji Kinološke zveze Jugoslavije in društva za vzrejo in vzgojo športnih in službenih psov tekmovanje službenih psov. Prireditelji pravijo, da se ga bo udeležilo več kot 25 čistokrvnih nemških ovčarjev in psov drugih pasem. Tekmovali bodo v poslušnosti, sledenju, obrambi in napadu. Po tekmovanju bo v Lescah nastop psov. — B. B. S* - Na osnovni šoli Prežihovirane■ pnzadev^ jS)* Planinski krožek Pf.v\f^naZvoinse *C Pog»»t<> pripravljajo izlete innjajo ŠM>j«davanj o ^mnstvu m * ~ JV. ^y^nskih društev- Na sliki naf^,etnice prVe-^Planinskega krožka na proslai i 2W — B. B. K *ana Triglav- KVIZ ZA PRAZNIK klovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki je bil £Pt&znovanj ob 25. maju tudi kviz, na katerem so ^w ekipe zgodovinskega krožka, učenke, ki so se Vv** na šampionat znanja Deset kongresov par-kluba OZN in učenke, ki so izurjene v prvi Vsaka ekipa je odgovarjala na vprašanja iz svo- Mojstrana — Člani osnovne organizacije ZRVS Dovje-Mojstrana so v nedeljo, 28. maja, opravljali vsakoletne izpite za rezervne starešine in rezervne vojaške uslužbence. Reševali so taktične naloge, pripravili streljanje ter obnavljali znanje iz ostalih vojaških veščin na terenu. Pred začetkom opravljanja izpitov se je sestal tudi aktiv ZK pri osnovni organizaciji ZRVS Dovje-Mojstrana. — J. Rabič RATKEM ^T^nPENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Nova planinska koča na Lipanci Srečanje z zamejskimi planinci Jesenice — K(X)rdinacijski /W planinskih društev ob-\ Jesenice vabi vse planince i^njskih planinskih društev y Meeanje z zamejskimi slo-iMurni planinskimi društvi. ^tfl« bo to srečanje v orga-J&ciji Slovenskega planin-SfP društva Trst v Bazovici RTrstu v nedeljo, 11. junija. TOljšce udeležencev ho ob ri v Bol juncu pri Trstu, y krtder bo pohtxl preko znatni te doline Glinščice, vasi Jtača in Jezero, mimo spojnika bazoviških žrtev v .kovico, kjer bo ob 15. uri j^Uimi program. Srečanju /J bi se udeležilo čimveč čla-N gorenjskih planinskili Vtev. I H) hotel Bled /v^flja za medsebojna |yeija ob j* vi j* \\\inja. prosta dela Hk>fe VLBTNIŠKEGA DOMA . VBNO PRI BLEDU (VVji: srednja šola ali hotel-\ Qa, VKV gostinski dela-HL - natakar, znanje enega Hjfc jezika — pasivno, de- izkušnje 2 leti. V in naloge se združujejo Vročen čas. V>ene prijave sprejema V\«ija za medsebojne od 0« TOZD Kompas hotel \\\ Razpis velja do zaned-\Vjovneg« mesta. Gorje - Lipanca je na Pokljuki, na lepi planoti, obdana z mogočnimi smrekovimi gozdovi, ki omogočajo izredno čist zrak. Relativna zračna vlaga je majhna, posebno pozimi. Poleti ni prehude vročine, zime pa niso preostre. Pred leti je Planinsko društvo Bled kupilo od kmetijske zadruge Bled staro pastirsko kočo na tej planini. Priprave za temeljito obnovo koče so se začele leta 197") in leta 1976. Pripravljali so les, cepili skodle za kritino in potreben gramoz. Lani so začeli z obnovo. Spodnji in pritlični prostoti so zidani in iz delno obdelanega kamenja. Na temelje so postavili novo ostrešje, ki je krito s skodlami in se prilagajajo okolju. V spodnjih prostorih je klubska soba, kmečka peč, stene so obložene z deskami. Poleg KO tudi sanitarni prostori. V srednji etaži pa bo jedilnica, kuhinja in bivalni prostor za oskrbnika, v podstrešju pa bo v treh manjših in v enem večjem prostoru 00 ležišč. Poskrbeli so tudi za vodo, vsekakor pa IkmIo tudi za elektriko. Večina teh del je že gotovih'. Dela bodo opravili predvidoma do 20. junija, nakar Im> koča že odprta za obiskovalce Lipam e Uradna otvoritev pa bo (i. avgusta, v okviru praznika radovljiške občine. Največ so finančno prispevali Planinska zveza Slovenije in TTKS pri' občini Radovljica in pa Blejci sami. Ob lanskem pomanjkanju cementa so priskočili na pomoč zasebniki Pelko. Alojzij Svetina in drugi z Bleda in iz Ribnega. Večino prevozov prav do kode je opravil Jože U reve z Bleda, leta l!>70 pa je mladina opravila I L' 54 prostovoljnih delovnih ur, lani pa so s«- i/.ka/ali starejši s LI20 urami. Alojz Kavčič z Bleda je sam opravil 21 dnin brezplačno. Najbolj prizadeven pa je bil seveda predsednik društva Janez Petkuš z Bleda, ki je žrtvoval precej časa in ur za delo pri koči. Planinsko društvo Bled ima danes že okoli sto članov, vstopili so številni mladi člani. Ob otvoritvi koče bodo izdali tudi kroniko Planinskega društva Bled. potrebujejo pa še denar za opremo notranjosti. Prošnji so se za zdaj odzvali v Verigi Lesce in v LIP Bled, pričakujejo pa, da bodo dobili pomoč tudi od drugih delovnih organizacij. Jože Ambrožič Objavljamo licitacijsko prodajo starih rabljenih kmetijskih strojev in orodja, ki bo v soboto, 10. junija 1978, na delovišcih: — Sorsko polje, Zabnica 71 — Šenčur, Kranjska 4 — Cerklje, Zg. Brnik 115 — Vrtnarija, Zlato polje, Kranj ob 7. uri ob 10. uri ob l.t. uri ob 10. un Interesenti lahko ogledajo prodajno blago eno uro pred pri četkom prodaje. KZK TOZD Kmetijstvo Kranj Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (71. zapis) Danes že lahko prikazem bodeške freske tudi v podobi. Izrazito dekorativno zasnovo in trdno risbo sem poudaril že v prejšnjem zapisu, vsebinska plat pa je tudi zanimiva. Tako naslikani sv. Florijan s svojo golidico vode ne gasi kake kmečke •hišice, kot smo navajeni — pač pa gasi kar celo mestno četrt! Seveda je to mestece mediteransko, vsaj slog stavb je tak. Dokaz več, da je slikar bodeških fresk prihajal z juga (ali vsaj njegove grafične predloge, kar je tudi možno). Tudi druga freska, ki jo predstavljam kaže izrazito dekorativnost — sv. Jurij prav zložno in elegantno zabada kopje v zmajevo žrelo. Nobene razburi ji vosti, le mir v Jurijevem obličju in mir v konjskem pogledu. V bližini duhovnik zbrano moli — kot da ne bi takoj zraven divjal boj med zlim in dobrim . .. Seveda obe freski z zida pod cerkveno lopo (preddverjem) tvorita celoto, vključeno v skupen okvir. Razmeroma dobro ohranjene freske varuje ne le streha pač pa tudi enakomerna in senčna klima. Vsekakor predstavljajo bodeške freske najdragocenejše, kar imajo ri-benske vasi. Spomenik NOB na ribenskem pokopališču. KORITNO V KORITU Dobesedno resda ne, toda delno leži Koritno le na robu korita Save Dolinke. Drugi, večji del vasi je nameščen naježi nad reko. Koritno leži nekoliko osamljeno, četudi ga loči od Ribnega le 1 km lepe makadamske ceste. Značilnost te obsavske vasi so široka polja, ki segajo tja do blejskih Jarš, do onih lepih, za nekatere pa tako sponiih »gorenjskih« stanovanjskih blokov. Koritno je stara vas, saj jo listina omenja že v drugi polovici 11. stoletja. Ime so ji tujci sicer pačili, latinizirali ali germanizirali — a skozi vsa ta imena (Corith, Coritna. Goriten, Cherit. Gorevt) pronica naše Koritno! Tudi na Korit nem so živeli svobodnjaki; tako je znan iz listin neki zemljiški posestnik Charlinc. Po Gorniku povzemam, da je neko kmetijo na Koritnem obdeloval VVabigoj. — Potem pa preberem v seznamih blejskih podložnikov še celo vrsto lepih starih slovenskih imen: Bojnoslav. Godeslav. Trebili ja. Prisnoslav. Nepokor (torej ime moža. ki se ni hotel pokoriti, ubogati!) Vencegoj, Bodigoj. Pre-slav. Treplica idr. Freska sv. Florijana na steni preddverja cerkve v Bodeščah. SELO PRI BLEDU Treba je tako reči, ker Sel imamo celo vrsto na slovenskih tleh. Saj je selo dosti starejše kot vas in pomenja prvotno le naselje, pozneje selišče, strnjeno vas. V primerjavi s Koritnim, ki ima le kakih 120 stalno naseljenih prebivalcev, je Selo precej večja vas (čez 200 prebivalcev). Selo leži v vznožju Dobre gore in prav blizu Mlinega pri Bledu, kamor vodi pot po zanimivi globeli (pol ure). Tik ob razširjenem koritu Save Bohinjke leži zaselek Log. Tudi Selo je stara naselbina saj jo listine omenjajo že v 11. stoletju. Kot Koritno je tudi Selo še vedno izrazita kmečka vas, le posamezniki si služijo kruh v podjetjih na Bledu in v Lescah. — Seljani (narečno: Selani) so bili nekoč znani konje-rejci. Morda odtod tudi bližnja cerkvica, sv. Štefana (priprošnjika za zdravje konj)? KUPLJENIK - PUKLJENIK Drobcena vasica visoko nad Bohinjsko Belo, v pobočju tik pod slovitim Babjim zobom. — Će se je vas res nekoč imenovala Pukljenik. rahlo dvomim, saj v starih listinah tega nagajivega imena ni. Zemljepisci pa vztrajajo, da je le Pukljenik prav. ker leži vas na nekakem »puklu« in je razdeljena v dve hišni skupini. A naj bo tako ali drugače prav. Kupljenik je res nenavadna vas med predgorskim gričevjem in skalnimi stenami Jelovico. Polja je malo. več pa je senožeti in gozdov. Že od daleč, z gorenjske ceste z ribenskih širjav uzreš belostolpo cerkvico sv. Štefana na Kupljeniku. Stavba izvira iz prve polovice 16. stoletja, njen slog je poznogotski. V zvoniku sta ohranjena dva čez 400 let stara zvonova (iz 1. 1558). Kupljenik je nekoč privabljal romarje iz vse Gorenjske. Le-ti so prihajali na konjih in podarjali cerkvi obilne darove. Še pred leti so bili v ograjo okrog cerkve vzidani železni obroči za privezovanje konj. Zal je to krajevno znamenitost dal odstraniti nek duhovnik, ki je menil, da hrzanje skrih konj v neposredni bližini cerkve moti obrede v njeni notranjščini. Na Kupljeniku stoji še dobro ohranjeno štirioglato kužno znamenje. Stara freska sv. Jurija, ki pobija zmaja (simbol :la in teme) na cerkvenem zidti v Bodeščah. Q L, A 810. stran Sanacija Blejskega jezera Radovljica — Za vsa alpska jezera, tudi za Blejsko, je značilno staranje, se pravi slabšanje kakovosti zaradi naravnih vplivov. Će pa se temu pridruži še zunanje onesnaževanje, se proces še pospeši, prihaja lahko do usodnih sprememb v kakovosti, prihaja celo do umiranja jezera. O Blejskem jezeru je v zadnjem času, ko se je pojavilo močnejše cvetenje, veliko besedi, takšnih ali drugačnih, še posebno zdaj, pred poletno turistično sezono. Kakšna je resnica o boleznih Blejskega jezera, kakšna je njegova dosedanja obnova, kaj naj bi pravzaprav hitro in učinkovito napravili, da jezera ne bi še naprej onesnaževali? Na zadnji seji radovljiškega izvršnega sveta so s poročili in z razpravo Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Vodnogospodarskega po- djetja Kranj območne vodne skupnosti in Hidrotehnika iz Ljubljane obravnavali Blejsko jezero in sprejeli nekaj sklepov o čimprejšnji in čimbolj učinkoviti sanaciji jezera. OBNOVA HUDO ZAOSTAJA Na Blejskem jezeru se je proces staranja začel že pred desetletji, prve pomore rib so opazili že v začetku petdesetih let. Zato so že tedaj ustanovili komisijo, ki naj. bi pripravila predloge za izboljšanje jezerske vode. Že tedaj je bilo mnenje komisije, da se mora kanalizacija ob jezeru nujno urediti, obenem pa so priporočili dotok Radovne v jezero in ukrep s pomočjo globinske drenaže ali odvajanje hipolimnijske vode z natego. Vendar pa se je pri uresničitvi teh načrtov prva leta marsikje zataknilo Tehnologija in urbanizacija porajata reke odpadkov Šiba civilizacije Konec letošnjega marca smo v Sloveniji, v edini republiki doslej, sprejeli zakon o ravnanju z odpadki: doslej smo imeli le odloke, ki pa kajpak niso mogli uresničevati tistega, kar smo v slovenski ustavi zapisali o varstvu okolja. Novi zakon, ki mu bosta sledila v razdobju enega leta Se dva paketa izvršilnih predpisov, ni jomemben le zato, ker določa, kako ravnati z odpadki — to je posledično, pač pa ureja razvoj okolja v skladu z gospodarskimi ' interesi: zahteva, da je treba nastajanje odpadkov tudi preprečevati in omejevati. Prav v tem, da namreč zakonsko določamo nastajanje oziroma omejevanje odpadkov, se zakonodaja razlikuje tudi od zakonov, ki so jih v svetu že sprejeli, vendar pa tam probleme z odpadki urejajo le po sledično. Do leta 1980, ko naj bi Slo venija resnično na tem področju naredila velik korak naprej, bo potrebno še veliko družbenega dogovarjanja za smotrno uporabo odpadkov tako v industriji kot sekundarne surovine ali pa v vračanju v naravni snovni krog. Zakon naravnost sili v takšna dogovarjanja. Brez dvoma smo sredi naglega tehnološkega napredka, ki prinaša na žalost s seboj tudi neplansku izkoriščanje lastnih prostorskih in gospodarskih zmogljivosti, kar pa vodi tudi k naglemu poslabševati ju okolja in pogojev nadaljnjega razvoja. Ni proizvodnje, ki ne bi za seboj puščala odpadkov v plinastem, tekočem ali trdem stanju: le-ti pa onesnažujejo in uničujejo prostor in naravne viie, če seveda ne poskrbimo za njihovo predelavo, nevtraliza-cijo ali uničevanje. Onesnažene vode, zrak ali zemljišča so le posledica samovoljnega, primitivnega in nekontroliranega ravnanja z odpadki. Ze jutri se onesnaženost oko- Svetovni dan človekovega okolja — 5. junij Hitra rast proizvodnje v zadnjem desetletju ima poleg vseh dobrin tudi drugo temnejšo plat medalje — degradacijo okolja. Ob intenzivnem izkoriščanju narave in njenih dobrin je človeštvo zanemarilo ob tako velikih ekonomskih koristih sanacijske ukrepe. Posledice so tu, z njimi se že otepamo, nekje bolj nekje manj. Ne moremo pa onesnaženosti meriti, pač pa lahko kažemo le na posledice: slovenske vode so na primer tako onesnažene, kot da bi na ozemlju Slovenije živelo sedem milijonov ljudi. Demografske napovedi za Jugoslavijo pa obetajo v letu 2000 število prebivalstva, ki bo preseglo 30 milijonov ljudi. To pomeni, da bomo na istem prostoru potrebovali vsekakor več čistega zraka, več hrane, več možnosti za rekreacijo, več energije, s tem pa bo seveda tudi več proizvodnih odpadkov tako v zraku, v vodi, v okolju okoli nas. Seveda, če ne bomo znali postaviti trden jez nazadovanja okolja, ki ga sami povzročamo. Skladno z mednarodnimi normami o zaščiti človekove okolice je v naši ustavi zajamčena pravica do uporabe okolja in obveznost in dolžnost občanov in družbenopolitičnih skupnosti ter organizacij združenega dela za varovanje naravnih in z delom ustvarjenih vrednot našega okolja. Sprejemamo tudi zakone o varovanju voda, zraka, pred odpadki, pred hrupom itd., sprejemamo cilje za dolgoročno obdobje. Vprašanje pa je, če bomo znali in zmogli dovolj hitro in učinkovito združevati napore in sredstva za dosego teh ciljev, da ne bo davek, ki smo ga hitremu napredku pozabili plačevati, preveč narastel. Vodplakah se duši in šele leta 1972 je sistem začel polno delovati. Od leta 1964 do leta 1977 je priteklo več kot 98 milijonov kubičnih metrov sveže vode iz Radovne, vendar je bilo uvajanje Radovne zelo neenakomerno, dogajalo se je celo, da Radovna ni mogla nuditi dovolj vode v času, ko bi bilo zaradi bioloških razmer to najbolj primerno in potrebno. Obenem pa bi morala potekati tudi sanacija jezera, kar pa najbolj zaostaja. V tem času so zgradili le nekaj zbiralnikov, stari del kanalizacije od Park hotela mimo Toplic do Jezernice pa je še precej vprašljiv. BUJNO RASTLINJE Na Bledu tudi že nekaj deset let raziskujejo kakovostno stanje Blejskega jezera in ugotavljajo, da je jezero še vedno močno evtro-firano, kar pomeni, da vsebuje precej hranljivih snovi, ki ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj različnih vrst alg. Ko so dovajali svežo vodo, je le-ta jezersko vodo premešala in prinesla dovolj kisika, tako, da so pred leti prvič ugotavljali, da je prišlo v jezeru do popolnega prirod-nega mešanja, ki je spravilo na dno večje količine kisika. Kisikove razmere so se torej v jezerski vodi izboljšale, vendar pa se zaradi neprekinjenega dovajanja hranljivih snovi evtrofija jezera ni zmanjšala, temveč najbrž celo povečala. Vzrokov pravzaprav ni težko določiti, saj se vidno izkazujejo v neurejeni kanalizaciji ob večjem turističnem obisku, v slabi kakovosti pritokov jezera, v onesnaženem zraku in v manj čistih naravnih vodnih virih, ki so zdaj speljani v kanalizacijo. In tako so več kot očitni ugodni pogoji za bujno rast vseh vrst alg, ki se pojavljajo v masovnem obsegu in so na pogled zelo neprijetne. Znano cvetenje je bilo letos posebno trdovratno, čeprav ni nobena posebnost Blejskega jezera: pojavlja se tudi na sorodnih jezerih alpskega sveta. Podobne probleme imajo tudi Avstrijci, ki so takole predlagali: na Bledu je dovod čiste Radovne sicer ustrezna rešitev, vendar pa obenem lja lahko podvoji ali potroji, če se ne bomo zavzeli za zidanje jezu pred odpadki, ki nastajajo v procesu pridobivanja materialnih dobrin. Dnevno nastajajo tako v tovarnah kot v krajih bivanja reke odpadkov, ki jih je potrebno na nek način odstraniti, predelati ali poskrbeti za njihovo shranjevanje, ki ne bo ogrožalo prostora in naravnih virov. Medtem ko lahko gošče čistilnih naprav komunalnih odplak uporabljamo za prekrivanje komunalnih odpadkov na sanitarnih deponijah, ali jih sežigamo skupaj s komunalnimi odpadki, pa za nevarne industrijske odpadne snovi in gošče še vedno nimamo določenih deponij, kot pravimo mestom, kjer se taki odpadki lahko neškodljivo za okolje odlagajo. Na Gorenjskem že dolgo časa iščejo primeren prostor za takšne odpadke, vendar pa se zadeva še ni pomaknila 2 mrtve točke, čeprav je svet gorenjskih občin že pred dvema letoma sklenil, da je deponijo nujno potrebno odpreti. Izkazalo se je tudi, da uvajanje zaprtih procesov proizvodnje ne more zavreti čedalje večjih količin odpadkov. Uspeh bo že, če bomo dosegli, da bomo zaustavili nadaljnje povečevanje odpadnih snovi iz proizvodnje in urbanih naselij in njihovo racionalno predelavo v sekundarne surovine. Vsi poznamo problem plastičnih odpadkov: plastika v ninogočem prekaša lastnosti naravnih snovi, zato se plastična tvoriva vse bolj uporabljajo, obenem pa se s tem degradacija okolja le še stopnjuje. Industrija plastičnih t vo-riv sicer svoje odpadke lahko predeluje, ostajajo pa odpadki plastike po uporabi. V Sloveniji pa se za zdaj nobena organizacija ne ukvarja ne z zbiranjem ne s predelavo plastičnih odpadkov, saj nobena tehnološko ni za to usposobljena. Zakon, ki smo ga sprejeli marca, seveda nalaga, da se lotimo predelave tudi takšnih odpadkov, ki jih doslej nismo. Spisek problemov, ki jih ima Slovenija in jih bo še imela tako z »lovenjem« kot s predelavo odpadkov, je Horazmeroma dolg Seveda pri vsem tem nismo popolnoma na začetku: kalcijev sulfat na primer, ki danes odplava po Savi. se da predelovati v izdelke iz mavca ali v proizvodnji cementa, prav tako je vsaj tehnično že rešen problem pre dela ve v umetno gnojilo. V Sloveniji je 15 kemičnih tovarn, ki imajo Ione kalcijevega sulfata v odpadkih, seveda bo potrebno za ekološko Kakšna je bila dosedanja sanacija Blejskega jezera? — Vse vrste odpadnih vod še vedno odteka jo v vodotoke ali v jezero - Kanalizacija v Zaki mora biti zgrajena še letos, promet omejen, postaviti pa je treba tudi natego za odstranjeva »i »✓» rtir\ A i Ki (*loi trt l\f\rl nje globinskih vod ne smejo nobene odplake v jezero; brez urejene kanalizacije so nesmiselni vsaki sanacijski posegi; uspešna bi bila tudi natega in zaščita širšega objezerskega območja. ČISTO VODO IZ KANALIZACIJSKIH KANALOV Posebna komisija, ki spremlja ukrepe za sanacijo jezera, predlaga kot prvo in neodložljivo nalogo predvsem ureditev kanalizacije ob jezeru, skratka, ustavitev dotoka odpadnih voda iz Zake v jezero; obenem se bo treba potruditi, da se jezero »hrani« tudi z vsemi tistimi čistimi dotoki, ki so zdaj speljani v kanalizacijo; Mišca naj bi poslej vsebovala vodo iz Radovne, onesnažena voda pa naj bi odtekala v Rečico; globinske vode pa naj bi odstranjevali z natego. Da je jezero onesnaženo, da se duši prav zaradi kanalizacije, ni pravzaprav ničesar čudnega, saj je izgradnja stanovanj, turističnih in drugih gospodarskih objektov močno prehitela izgradnjo sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Zgrajena kanalizacija ne ustreza, ni med seboj sistemsko povezana, čistilnih naprav pa ni. Tudi greznice ne dosežejo zaželenih učinkov. Zato bi v prihodnje morali zgraditi ustrezno kanalizacijo. S tem pa ne bi rešili le jezera, temveč tudi Mišco in Rečico, s skupno čistilno napravo pa bi dosegli še to, da bi bila pol manj onesnažena tudi Sava. Kaj bi pravzaprav lahko napravili še letos; rešitev problema uporabe tega sulfata vložiti precej sredstev. Nasploh smo dosegli že takšen industrijski razvoj, urbanizacija pa takšno stopnjo, da moramo biti pripravljeni ne na ravno majhne investicije in tudi stroške za reševanje problema odpadnih snovi. Pri tem pa je treba upoštevati, da so PROBLEM NI LE RADOVLJIŠKI Prav gotovo bodo prvi pomembn. korak napravili še letos, saj je denar za ureditev kanalizacije v Zaki že zagotovljen in se mora kanalizacij še urediti. Mišco bodo »odrezali« ■ jo speljali v Rečico, zato pa tc dobila svežo in s kisikom bogate Radovno. Dobrodošle bodo tud: ugotovitve razmer kanalizacije okot hotela Toplic, nemalo pa bodo jezeru pomagali tudi tako, da bode tiste vode, ki zdaj čiste in užitne tečejo v kanalizacijo, usmerili naravnost v jezero. Teh je prece ocenjujejo, da so na Bledu tri ««3 žarišča teh voda, ki se moraie vsekakor napeljati drugam, ne glei na sanacijo jezera. Slabe globinske vode bodo črpali z natego, resno p se bo treba lotiti izgradnje čistilr naprave. Tako letos. Prav gotovo pa » umestna stalna in nenehna skrb a popolno sanacijo jezera, dolgorotV načrtovanje, ki bo preprečilo vsak:-šno onesnaževanje jezera. Pomembna bo tudi omejitev motornega prometa, saj naj bi cesto zaprf kopališča do Zake. Popolna sanacija bo terjala denarja in obilo prizadevnosti >" kovnjakov. Onesnaženo Blejsko * zero je sicer res v radovljiški oba" vendar problem varstva jezera blejski ali radovljiški, temveč * venski problem. Vsem skupaj tt mora biti jasno, da je ohranja: enega najlepših slovenskih alps jezer naša skupna želja in zato naša skupna naloga. _____ D Sede lokalne rešitve vedno dražje tako kot nenačrtne. Za tak ken je vsekakor potrebno načrtno' združevanje finančnih sredstev dogovor vseh zainteresiranih danja politika reševanja tega1** blema, če je bila prepuščena »o* meznim delovnim organizacija«,* ni vedno izkazala za upešno. T ]y| Povsod okoli nas - Tile odpadki nas bolJ ^f}teh °,$erabn3£ w onesnaženje voda, zraka, zemlje, čeprav si pr skriva marsikak dinar. Petek, 2. junija 1978__ Glas nadaljuje s svojimi tradicionalnimi izleti za fT! 1 naročnike — Enkratno razpoloženje na vsej poti 3. |C O - Kranj-Trbiž-Predil-Kobaric-Soška doli-na — Nova Gorica — Ajdovščina — Vipava — Ljubljana—Kranj 11. stran C Lr A S Kranj — »Izvrstno je bilo. Take veselo razpoložene skupine pa še res skorajda nisem peljal na izlet,« nam je dejal tole soboto zvečer malo pred prihodom v Kranj šofer Alpetouro-vega avtobusa Peter Plevel, ko se je svojemu cilju nasproti peljala skupina naših srečnih izžrebancev, ki so se udeležili tradicionalnega Glaso-vega izleta. Ne, Glasovci, ki smo se udeležili izleta, v »ekipi« so bili naš direktor in glavni urednik Igor Slavec, pa »dekle« iz uprave Cilka Janež ter avtor tegale zapisa, se s to izjavo nikakor ne želimo hvaliti, a če jo je izrekel izkušen šofer, ki »vrti volan« že kar nekaj več kot trideset let, bo nekaj najbrž že držalo. Razpoloženje med našimi izletniki je bilo na višku zares že vse od ranega jutra. Takrat, ko so prihajali v gorenjsko središče iz prav vseh predelov Gorenjske, nekaj zvestih bralcev pa je bilo celo iz nekaterih drugih slovenskih pokrajin. Kako tudi le, saj je tudi vreme držalo z nami. Sonce je svetilo med vso potjo in po dolgem času nismo »občutili« niti kapljice dežja. Čudovito, zares čudovito, so bili po teh deževnih dneh obarvani gorenjski kraji, v soncu so se bleščali vrhovi Julijcev, malo za mejo, tam za Trbižem smo se srečali že s snegom, ki je sedaj le še ob cesti, pozimi pa je za več dni zaprl cesto proti mejnemu prehodu Predil. Toda tudi mrzle sape, ki pihajo tam okrog belopeških jezer nas niso niti malo motile. Kajti za to so poskrbeli prijazni predstavniki delovne organizacije »Central« iz Kranja, ki so nas oskrbeli z izdatno malico. Pošteno sno se najedli in odžejali, potlej pa krenili navzgor ob še vedno zasneženem Mangrtu in se spustili navzdol •dolino Koritnice. Kmalu smo ugledali še bistro Sočo, se zapeljali ob njenem toku, ogledali zanimivosti fcfajev ob njej in že smo bili v topli -*ovi Gorici. Na vzpetini nad lepim rt}estoait v restavraciji Kekec, od tem se odpira tudi čudovit razgled na vse strani, so nas le malo kasneje Postregli z okusnim kosilom. Zares r>bilen obrok so nam pripravili in Pfav radi bi še ostali tam, a mudilo * nam je naprej, ker nas je od doma ločilo še kar lepo število kilometrov. Zato smo se zapeljali navzdo1 boalu zavijugali proti čudoviti Pavski dolini. Se grad Zemono smo si gledali, salon pohištva v njem in že ■MVo bili na hitri avto cesti, ki pelje proti Ljubljani. V Kranj smo prispeli v zgodnjem mraku, lahko še prav avtobus, ki ga je pripeljal do končnega cilja, do njegovega doma. Kot že rečeno, je bilo med vso potjo v avtobusu tudi zelo veselo. Vsi smo poskrbeli za to, še posebno pa morda najbolj razigrana na našem izletu Katarina Fojkar iz Škofje Loke. O letih se ženske ne sprašuje, zato tudi od nje nismo zahtevali tega. Ampak kljub »resničnim« letom zgleda dosti mlada. Vsi smo se ji od srca nasmejali. Ko je pripovedovala šale kot na tekočem traku, pa o svojih potovanjih . . . »Ja, zares rada potujem,« je dejala. »Zato je bil tudi zame ta izlet posebno doživetje.« Katarina v Glasu sicer najraje prebere nesreče, huduje pa se nad Uradnim vestnikom. Pa nad »lum-parijami«, ki se dogajajo v njeni Škofji Loki. O tem bi morali še več pisati, je pristavila. Janez Kos iz Gorenje Zetine nad Poljansko dolino se je udeležil izleta namesto mame. Zagotovo najmlajši na našem potovanju je bil. »Oh, prav vse v Glasu rad preberem,« je dejal. »Nekatere stvari pa me še posebno zanimajo. Moram reči, da sem zelo zadovoljen z vašim zelo natančnim televizijskim programom . ..« Pa, da ne boste kaj slabega zapisali o nas, so me opozarjali srečni izžrebanci. Kako le? Glasovci smo se prijetno počutili med vami. Upamo, da tako tudi vi? Prihodnjič pa seveda pridejo na vrsto durgi naši naročniki. Besedilo: J. Govekar Slike: Igor Slavec lepega izleta pa še ne Naš šofer Peter Plevel in vi- tako da je vsakdo dobil svoj bogato popotnico nas je obdaroval predstavnik Centrala Katarina Fojkar [Jdoben Alpetourov avtobus je »požiral« kilometre po sončni Primorski Krajevna imena na Gorenjskem Večina naših krajevnih, gorskih in ledinskih imen je sama po sebi razumljiva. Le tu in tam se najde kakšno, ki mu jezikoslovci ne morejo do živega. . Enako velja tudi za osebna imena, ki niso vedno nastala po jezikovni zakonitosti in so zaradi tega nerazložljiva! Pogosto gre le za nekakšne spačke raznih sposojenk ali predromansko, torej ilirsko ali keltsko dediščino. Takšna so predvsem gorska imena kot so Mangrt, MartuJjk, če ju pišemo po narečni izreki, potem pa še Vintgar, Kukla, Kum ali Hum in še nekatera druga. Tudi Karavanke in imena rek Sava, Drava, Kokra, Krka so prastara. Pomensko namreč ta imena ne povedo ničesar in se ne dajo kakorkoli razčlenjevati. Druga stvar pa je, kadar jezikoslovci poskušajo razčlenjevati posamezna po zvenu in pomenu popolnoma slovenska imena. Tako so se že dolgo tega nekateri ubadali s krajevnimi in ledinskimi imeni v Bohinju. Največ preglavice so jim napravljala imena Ukane, Uskov-nica in Voje, ki jih nikakor ni bilo mogoče nategniti na njihovo etimološko kopito. Ne le zato, ker niso bila tvorjena po jezikovni zakonitosti, temveč so najbrž nastala po naselitvi naših prednikov kakor drugod, tudi v Bohinju. Bohinjsko narečje se je namreč stoletja razvijalo iz stare slovenščine ali enega njenih narečij. Mnogo se je v stoletjih porazgubilo, nekatera imena pa so ostala v današnji čas in med njimi Ukane, Uskovnica ter Voje. Pomensko Ukane ni nič drugega kot kraj v koncu, kjer tudi leži. Uskovica pa lahko pomeni Vskalnico, Voje pa so v bohinjskem narečju loge. Ce torej Bohinjec pravi, da gre v Voje, to pomeni v loge. Ob tem pa gre še za nekaj drugega. Jezikoslovci se pri razčlenjevanju najbolj razširjenih imen krčevito 25. maja je imel god star kmečki vremenski prerok — sv. Urban. Zanj pravijo, da je nekak vremenski mejnik: od vremena na njegov god je od- Vremenar visna ne le dobra letina, pač pa lepo ali grdo vreme za daljšo dobo. — Ce je na sv. Urbana dan lepo, rado suši se poleti seno. — Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. oklepajo nekaterih jezikovnih zakonitosti, ki so nastale šele z razvojem jezika za knjižno rabo. Te zakonitosti pa nikakor ne morejo veljati za vsa narečja, ki so vsako po svoje del skupnega jezika. Pri tem uporabljajo v bistvu prav preproste etimološke metode, po katerih naj bi se v določenih primerih združevali ali odpadali posamezni glasovi besed ali poimenovanj. Povedano je že bilo, da ta metoda ne drži niti za posamezna narečja našega jezika, še manj pa za predromansko torej ilirsko ali keltsko dediščino. Tako je z uporabo te metode iz popolnoma slovenske ali poslovenjene Mojstrane nastala predromanska Majostra, kar naj bi pomenilo borovnico. Pri tem je učeni etimolog popolnoma prezrl zgodovinski podatek, da Zgornja Savska dolina do XVI. stoletja od Hrušice gor sploh ni bila naseljena. Najprej je nastala vas Dovje, v dolini pod njo pa so se nekoliko kasneje naselili mojstri železarji iz Žužemberka. SJcalnato Granšiče (Gradišče) ob vhod v dolinb^Vrata bi po svoji legffTekdaj moglo biti ilirska ali keltska naselbina. Vendar pa za to ni nobenih arheoloških dokazov. Kako bi se potem moglo ohraniti ime Majostra v prazni, do XVI. stoletja nenaseljeni dolini? Podobno hoče sodobna etimologija iz vseslovanskega imena Bistrica izluščiti ime nekega ilirskega vodnega božanstva. Pri tem pa niti ni znano, kakšen jezik so govorili Iliri in so ohranjeni njegovi ostanki samo v raznih imenih in poimenovanjih. Slovani torej niso mogli imena Bistrica povzeti iz ilirščine, ker pred preseljevanjem narodov sploh niso mogli priti v stik z njimi, pozneje pa so bili Iliri že večinoma romanizirani. Podobnih primerov je še nekaj in le dokazujejo, kakšne kozle lahko strelja kabinetna lingvistika. Saj gre mimo posameznih imen in poimenovanj in jih z uporabo svoje metode povsem napačno razlaga. Prejkone pa jezikoslovci niso imeli nobenega opravka s poimenovanjem kraja Viševek nad Kranjem, ki je bil spremenjen v Olševek. Pravilno ime pa je lahko le Viševek, kar dokazuje že njegova zvišena lega nad ravnino. Ime Olševek je nastalo šele po prvi svetovni vojni, kar dokazujejo tudi avstrijske specialke, ki imajo pisano samo Viševek; poznejše jugoslovanske pa že obe imeni, eno ali drugo v oklepaju. Kranjska občina naj torej izda odlok o spremembi imena Olševek v Viševek in naj pouči tudi krajevne organe, posebej še šolnike, naj prenehajo pačiti ime te ljubke vasice! BR Iz gorjanske kronike Ustanovitev Svobode Nasmejani obrazi naših naročnikov. Po izdatnem kosilu na Kekcu pri Novi Gorici nas je čakala še pot domov. Gorje — Ko sta bila izključena iz odbora Bralnega društva v Gorjah Jakob Vodnjov in Andrej Prešeren, sta takoj pripravljala teren za ustanovitev drugega društva, Svobode. Pripravljalni odbor je bil ustanovljen 25. marca 1923. leta, takoj pa je bil ustanovni občni zbor kulturno-prosvetnega društva Svobode Spodnje Gorje. Ta ustanovni občni zbor je bil sklican na Fortuni. Prišel je tudi napredni pisatelj in zastopnik socialistične stranke Angelo Cerkve-nik, z nasprotne strani pa se je udeležil zbora tudi takratni gorjanski župan Jakob Jan iz Podhoma. Ni pa se mu posrečilo, da bi se društvo preimenovalo v katoliško bralno društvo. V Svobodo so se vključili ljudje naprednega, svobodnega mišljenja, ki so bili večinoma zaposleni v jeseniški železarni. Novo društvo je navezalo tesne stike S sorodnimi društvi na Jesenicah, na Javorniku in na Blejski Dobravi ter v Zasipu, kjer je bilo na njihovo pobudo ustanovljeno leta 1925 pevsko društvo, ki je zelo lepo napredovalo. Osnovna naloga društva je bila izobraževanje članov in v zvezi s tem so najprej začeli zbirati knjige za knjižnico. Leto za letom so z lastnimi sredstvi kupovali najboljša literarna dela naprednih pisateljev ter marksistične knjige. Svoboda je imela potem tamburaški zbor ter dramsko sekcijo. Tako so vključili tudi mladino. Po razpustu Svobode je bilo članstvo tako prežeto z marksistično miselnostjo, da so kmalu ustanovili delavsko-izobraževalno društvo Vzajemnost. To je delalo vse do okupacije. Klicu KP na upor se je že leta 1941 odzvalo 14 članov in vsi so postali člani Komunistične partije. V gozdovih so se še bolj'povezali s člani drugih Svobod. Po vojni se je spet ustanovila Svoboda in prav to društvo je najbolj aktivno delalo. Posebno zavzet pri delu dramske sekcije je bil Jakob Vodnjov, ki je sam igral in režiral dela, žal pa je potem vse zamrlo. Prav bi bilo, ko bi se dejavnost spet oživela in nadaljevala uspešna tra- • dicija gorjanske Svobode in pozneje Vzajemnosti. J. Ambrožič za ščepec lepega vedenja Ne skači drugemu v besedo, naj pove do konca. Prekinjati so-govorca je grdo, kar le more biti. — Po drugi plati moriti prijatelja ali pa vso družbo s »predavanji« pa tudi ni prav. Tak človek dobi kmalu vzdevek, da je »morilec«. — Sploh pa: govoriti je srebro, molk je zlato! To je že stara modrost. Špartanci so imeli redkobesednost za moško vrlino. Ko starejši govore, naj mlajši molče. Velja pa tudi: ko bolj učeni, bolj razgledani govore, jih raje pozorno poslušaj, ne skači jim v besedo! Anka Rezman: f požrtvovalnost — in skromnost — pot do uspeha Smučarski skoki V nedeljo se bo končalo letošnje slovensko prvenstvo v rokometu, kjer je izredno velik uspeh dosegla mlada ekipa Preddvora že s samo uvrstitvijo v super Anale. Po predzadnjem kolu tudi vodi in ima največ motnosti za zmago v super finalu in xa uvrstitev v drugo zvezno rokometno ligo. Letos pa TVD Partizan Preddvor — Bela praznuje 20-letnico uspešnega delovanja in osrednje športne prireditve bodo v Preddvoru 10. in 11. junija. Za današnji pogovor tedna smo izbrali se ne 18-letno igralko Preddvora Anko Rezman, doma iz Kokre, dijakinjo 3. letnika kranjske gimnazije. Anka je najboljša učenka v razredu in med najboljšimi na gimnaziji, posebno dobra pa je v matematiki in učenju tujih jezikov, kjer je na republiškem tekmovanju osvojila prvo mesto in za nagrado dobila osemdnevno potovanje v Sovjetsko zvezo. Anka pa ni samo dobra dijakinja, ampak tudi dobra športnica. Še posebej rada in uspešno se ukvarja z rokometom, kjer je v selekciji Preddvora »dirigent igre«, zelo dobra pa je tudi v obrambi. Z rokometom se je pričela ukvarjati v petem razredu osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru, sedaj pa ie tri leta nastopa v članski vrsti. Na naša vprašanja nam je odgovorila: »Kaj pričakujete v srečanju z ekipo Velenja in o možnostih za vstop v II. ZRL?« »V srečanju t ekipo Velenja pričakujem zmago. Ker sta obe ekipi še zelo mladi, bo srečanje nedvomno lepo, dinamično in borbeno. Tudi v zadnjem kolu v nedeljo dopoldne v Preddvoru računam na podporo občinstva in upam, da jih z igro ne bomo razočarale, posebno se tistih, ki so nas spodbujali tudi na naših gostovanjih. Z zmago nad Velenjem v zadnjem kolu bi postale novi dan II. ZRL. Toliko možnosti, kot jih ima letos naša ekipa v super finalu za uvrstitev II. ZRL, nima nobena ekipa, saj smo dvakrat zmagali tudi na gostovanju, in sicer v Velenju in Izoli.« »Brez načrtnega dela tudi uspehov ne bi bilo?« »Vzpon ženskega rokometa v Preddvoru je bil hiter. Pred dvema letoma smo se uvrstile v republi ško rokometno ligo in osvojile tretje mesto, letos pa se potegujemo za prvo mesto. Takšen uspeh smo dosegle pod vestnim, načrtnim in strokovnim delom trenerja Boza C rije vi ča. Bili smo edina ekipa v Sloveniji, ki tekmuje v republi ški ligi brez električne razsvetljave rokometnega igrišča. Ta velika želja se nam je te dni izpolnila. Otvoritev razsvetljave na igrišču bo ob letošnji dvajsetletnici TVD Partizan Predd vor — Bela. Vrednost vseh opravljenih del znaša blizu dvanajst starih milijonov, od tega pa je TKS Kranj prispevala 7,6 milijona starih dinarjev. »Kako so letos potekali treningi?« »Letos smo trenirale trikrat tedensko. Redno nas je bilo okrog štirinajst igralk, skupaj z mladinkami pa trideset. Letos je treninge mladinske selekcije prevzel Andrej Kavčič iz Tržiča. Do sedaj so vedno vsakih 14 dni manjkale igralke, ki so imele popoldne šolo ali službo, treningov v večernih urah pa nismo mogli izvesti, ker ni bilo razsvetljave na igrišču. Brez dvoma se bo obisk na treningih precej povečal.« »Vaše želje in načrti?« »Želela bi zmago proti Velenju in s tem tudi uvrstitev v II. ZRL ter prihodnje leto obstanek v II. ligaški druščini. Žetim si, da bi tudi naša ekipa dobila patronat, kot ga že imajo nekatere slovenske ekipe. Želim pa si tudi ureditev rokometnega igrišča, ker se na obeh koncih že počasi ugreza in ga bo potrebno obnoviti; pa tudi asfaltna prevleka je postala groba. Želim pa si tudi, da nam bo še naprej stala ob strani TKS Kranj, saj so z uvrstitvijo v drugo zvezno rokometno ligo tudi propozicije tekmovanja in organizacije veliko zahtevnejše. Ker pa je naša ekipa še zelo mlada, mislim, da še ni dala vse od sebe. Vse igralke pa si želimo, da bi nas še naprej tako uspešno vodil trener Božo Crijevič.« J. Kuhar J Skakalci Triglava ekipni državni prvaki Na Gorenjskem ustanovljena območna skupnost Tomaž Dolar (Jesenice) 100, 2. Tomaž (regija) za skoke — Med regijami v pokalnem g£v*"i*.™D^™*Si^ tekmovanju SRS najboljša Gorenjska - Nov rod S^'iSS SE mladih skakalcev - -----— •• »- v gorenjskih skakalnih Sre~ Peljhan (Jesenice) 32, 11. Roman Semeni« JjTrjf L (Triglav) 25,5, 12. Viki Jekovec (Krite) 28, UlSCin 13. Ivo Gorjup 20, 14. Janez Stirn 18, 15. KRANJ - Minula smučarska skakalna tranjsko-primorska, 4. Koroško-štajerska. sezona je prinesla gorenjskim skakalcem STAREJŠI MLADINCI - POSAMEZNO: Načrti blejskih konjenikov Da bi lahko dogradili hipodrom na Hraški gmajni in priredili 6. avgusta veliko konjeniško prireditev, pripravlja Konjeniški klub Triglav Bled v nedeljo ob 14. uri veliko tombolo lepe uspehe. Iz analize rezultatov domačih tekmovanj sezone 1977/78, ki jo je izdelala Smučarska zveza Slovenije, je razvidno, da je bila gorenjska regija v pokalnem tekmovanju SRS najboljša v vseh kategorijah, razen v članski, kjer je bila na prvem mestu centralna (ljubljanska) regija. V vseh skakalnih središčih Gorenjske (Kranj, Žiri, Križe, Jesenice) raste odličen rod mladih skakalcev, ki je v večini kategorij po nekaj letih spet prevzel primat v jugoslovanskem merilu. Skakalci kranjskega Triglava pa so ponovno osvojili naslov ekipnega državnega prvaka in imajo v svoji vrsti med vsemi klubi največje število aktivnih tekmovalcev. V pokalnem tekmovanju so osvojili v posamični konkurenci dva naslova prvaka, v ekipni pa enega. Po kvaliteti in množičnosti je bila druga najmočnejša organizacija Žiri, ki je osvojila tretje mesto. Tudi na naslednjih .dveh mestih sta gorenjska predstavnika, saj so bili Jeseničani četrti, skakalci iz Sebenj pa peti. Novi tekmovalni sistem v smučarskih skokih se je na Gorenjskem že uveljavil. Premalo je sicer še tekmovanj v občinah oziroma tekmovalnih skupnostih. Nosilci razvoja v posameznih občinah imajo še veliko težav z organizacijo šolskih tekmovanj, saj osnovne šole kakor tudi nekatere TKS ne nudijo prave pomoči nosilcem razvoja, da bi v prakso čimprej vpeljali novi tekmovalni sistem za šolska športna društva. Gorenjska območna tekmovalna skupnost (regija) je v minuli sezoni zaživela in izvedla vsa načrtovana tekmovanja, tako da smo po nekaj letih dobili na Gorenjskem v vseh kategorijah gorenjske prvake. V tekmovanju za ekipnega državnega prvaka (na osnovi kategorizacijskega pravilnika) so se osnovne organizacije razvrstile takole: 1. Triglav 367, 2. Ilirija 323,5, 3. Žiri 205,5, 4. Jesenice 170,5, 5. Križe 135,5, 6. Predmeja 81,5, 7. Braslovče 68,5, 8. Logatec 61,5, 9. Mislinja 48,5, 10. Andraž 46,5,... 12. Bled 25. 19. Radovljica 1. Letos je bilo izvedeno v skladu z novim tekmovalnim sistemom drugič tekmovanje za pokal SRS v vseh kategorijah. VRSTNI RED - ČLANI - POSAMEZ NO: 1. Bogdan Norčič (Triglav) 125, 2. Janez Loštrek (Logatec) 90, 3. Zdravko Bogataj (Ilirija) 86, . . . 7. Ivo Zupan (JLA) 61, 8. Sandi Cimžar (Triglav) 51, 12. Brane Finžgar 38, 13. Janez Jurman (Zin) 30, 15. Vido Peternel (Triglav) 26, 17. Janez Demšar (Jesenice), 20, 19. Janko Pagon (Jesenice) 10, 20. Jože Demšar (JLA) 8.; EKIPNO: 1. Ilirija 410, 2. Triglav 247, 3. Logatec 166,... 6. Jesenice 33, 7. Žiri 30; REGIJE: 1. Ljubljana, 2. Gorenjska, 3. No- 1. Miran Tepeš (Ilirija) 125, 2. Bogdan Jemec (Jesenice) 91, 3. Miro Bizjak (Triglav) 82, 4. Brane Benedik (Triglav) 76,... 8. Bogdan Finžgar (Triglav) 33, in Zdravko Zupan (Bled) 33, 11. Drago Vidic (Bled) 26,5, 12. Brane Božič (Križe) 22, 13. Milan Kopše (Jesenice) 20, 14. Slavko Vesel (Triglav) 16, 15. Jože Šmid (Jesenice) 15,5, 16. Jože Kancilja (Triglav) 15, 17. Aci Sink (Triglav) 13 in Brane Eržen (Žiri) 13, 19. Jošt Bojan (Križe) in Jelko Gros (Križe) 5; EKIPNO: 1. Ilirija 328, 2. Triglav 235, 3. Jesenice 126,5, 4. Bled 62,5, 5. Križe 32, 6. Žiri 13; regije: L Gorenjska. 2. Ljubljana. MLAJŠI MLADINCI - POSAMEZNO: 1. Andrej Komel 81 in Iztok Soba 81, 3. Zlatko Suzič (vsi Ilirija) 77, 4. RajkoLotrič (Jesenice) 69,... 6. Stanko Balon (Jesenice) 54, 7. Leon Bevc (Triglav) 52 in Tomaž Ferlan (Žiri) 52, 10. Stane Martin-jak (Triglav) 43,5, 11. Bojan Globočnik (Triglav) 40, 13. Drago Krolnik 35, 14. Marjan Šinkovec 28,5, 15. Matjaž Žagar (vsi Žiri) 28, 16. Franci Ribnikar (Jesenice) 20, 17. Toni Justin (Jesenice) 19, 19. Jure Mozina (Žiri) 16, 20. Andrej Ropret (Triglav) 15; EKIPNO: 1. Ilirija 397, 2. Žiri 184,5, 3. Jesenice 162, 4. Triglav 158,5,... 6. Križe 9, 7. Bled 7; REGIJE: 1. Gorenjska, 2. Ljubljana, 3. Koroško-štajerska. STAREJŠI PIONIRJI - POSAMEZNO: 1. Roman Beton (Triglav) 95, 2. Krištof Gašpirc (Triglav) 81, 3. Peter Jošt (Križe) 68, 4. Robi Kaštrun (Križe) 62, 5. Milan Primožič (Žiri) 56,... 10. Igor Novak (Žiri) 33, 12. Zvone Bernard (Triglav) 23,5, 13. Igor Eržen (Žiri) 18, 15. Franci Poljane (Križe) 13,5; EKIPNO: 1. Ilirija 244, 2. Triglav 206,5, 3. Križe 145,5, 4. Žiri 119... 8. Jesenice 2; REGIJE: 1. Gorenjska, 2. Ljubljana, 3. Notranjsko-primorska, 4. Koroško-štajerska. Prve borbe na prvenstvu LAO RIBNICA - Na XXXIII. športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja so se že začele prve borbe. Že prvi dan sta bila postavljena dva rekorda LAO, eden pa je bil izenačen. Franc Stirn je bil najboljši v plezanju po vrvi, Aleksander Mihailovič v streljanju s polavtomatsko puško ter Dragomir Bo-gičević v metanju bombe. -jg Milan Jenčič 15,5, 16. Jote Jagodic (vai Triglav) 15, 19. Jože Šmid (Jesenice) 12,5, 20. Peter Kolman (Jesenice) 11; EKIPNO: 1. Triglav 338, 2. Krite 160, 3. Jesenice 155,5,... 5. Žiri 46,5; REGIJE: 1. Gorenj, ska, 2. Ljubljana, 3. Koroško-štajerska, 4. Notranjsko-primorska. CICIBANI - POSAMEZNO: 1. Janez Debeljak (Braslovče) 45, 2. Jote K rtu a 1 (Triglav) 39, 3. Milan B ozn ar (Žirij 38, 4. Mitja Vidmar (Triglav) 30 in Matjaž Zupan (Križe) 30,... 7. Tomaž Debenc (Krite) 27, 10. Tomo Jesenovec (Žiri) 19, 16. Danijel Crešnovar (Žiri) 13, 19. Jani Žabkar (Križe) 12; EKIPNO: 1. Žiri 9%, 2. Triglav 83, 3. Logatec 74,... 5. Krize 69; REGIJE: 1. Gorenjska 2 Koroško-štajerska, 3. Notranjsko-primorska. Skupna razvrstitev za pokal SRS — osnovne organizacije: 1. Ilirija 1465, 2. Triglav 1268, 3. Žiri 492, 4. Jesenice 479, 5. Krite 415,5 6. Logatec 252, 7. Predmeja 144 8. Braslovče 118,5, 9. Velenje 81,5,10. Bled 69,5; REGIJE: L Gorenjska 2724, 2. Ljubljana 1468, 3. Notranjsko-primorska 396. 4. Koroško-štajerska 270. J. Javo mik Dopisniki poročajo Kranj - Na prvem zasedanju so se sestali dani odbora za tekmovalni šport pri telesno-kulturni skupnosti kranjske občine. Člani so pregledali naloge odbora, med katerimi zasluži Se posebno pozornost ocena delovnih programov nosilcev razvoja posameznih športnih panog v obćini. Med vrhunske Sporte je uvrščenih kar 11 panog. Odbor pripravlja posebno sejo, na kateri bo govora samo o razdeljevanju sredstev za te panoge. Razpravljali bodo tudi o predlogu za preimenovanje odbora v odbor za vrhunski Sport. O predlogu bo odločal izvršni odbor kranjske telesnokulturne skupnosti M.Cadež Zagreb - V soboto in v nedeljo je bil v Za-grebu velik FITA star turnir lokostrelcev v po častitev rojstnega dne tovariša Tita. Sodelovala je tudi reprezentanca Krakovva in moštvo Poli ske. Pokal revije Fokus je osvojil dan jugoslovanske reprezentance in moštva Exoterrna iz Kranja Aco Oblak, ki je zrnaca I s 1181 točkami. Postružnik je bil tretji, Janjiš pa 21 Med mladinci je bil Kranjčan Podržaj tretji M. Fock Jesenice - V počastitev dneva mladosti ie bilo na Jesenicah občinsko tekmovanje v stre Ij.tnju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 1" st elcev z Javomika. Jesenic in iz Mojstrane* pr'i štirje pa so dosegli pogoje za sodelovanje na republiškem prvenstvu. Zmagal je Pavel J*3 zeršek. Drugi je bil Andrej Janša, tretji Rdi Dobrave, četrti pa Vojko Grebenšek. B B BLED - Konjeniški klub Triglav z ;,vda združuje okrog 160 članov, ki so organizirani v turistični, gospodarski, propagandni, jahalni in kasaški sekciji. Vsak od njih ima bogat delovni program, ki ga večina izredno dobro uresničuje. Gospodarska sekcija posveča največ pozornosti urejevanju hipodroma na Hruški gmajni, ki naj bi bil na red do 6. avgusta, ko bo v počastitev radovljiškega praznika na hipodromu velika konjeniška prireditev. Propagandna sekcija skuša uveljaviti konjeniški šport, kasaška sekcija pa se udeležuje vseh najpomembnejših konje- Sava zmaguje Kranj — V 22. kolu občinske nogometne lig« kranjske občine je Šenčur nramagal Kokrico, Sava Trboje. Priniskovo B Priniskovo A, Naklo ''-»-i nt a vec katastndalno s 14:2. Pisihre/ie in Preddvor sta jgrala neodločeno. Korotan pa je bil prost. Vodi Sava pred Šenčurjem 111 Kuro lanom V £\. kolu. ki bo jutri. i. junija, ob 15.43 bodo igrali Trboje s Podhre/.jami. Preddvor / Nakloni. Priniskovo A s Kokrico, Šenčur z Britofom, F1 Ima 111 s Korotanom. Sava pa bo prosta. Tekma med Grintavcem in Priinskov 1111 B bo v nedeljo, 4. junija oh Iti. uri. Jutri bo tudi K kolo II selekcije. Tekme se bodo pričele ob i 1. 45, v nedeljo pa bodo igrali tudi mladinci zaostalo 8. kolo Preddvor Im> igral s Kokrico, Naklo s Ki Ima rji Trboje s Pod brezjami. Šenčur pa s Priniskovirn. S V. niskih prireditev pri nas. Na zadnjih prireditvah v Ljutomeru in v Ljubljani so dosegli kasači iz Lesc lepe uspehe. Jahalna sekcija ima največje težave zaradi pomanjkanja konj in opreme. Konjeniški klub Triglav Bled ima velike načrte. Obilo truda bo terjala organizacija velike konjeniške prireditve 6. avgusta. Načrtujejo pa tudi gradnjo hlevov za okrog 40 konj in dokončno ureditev hipodroma na Hraški gmajni. Da bi blejski konjeniški klub lahko uresničil načrte, pripravlja v nedeljo, 4. junija, ob 14. uri veliko tombolo. Vrednost dobitkov dosega 300.000 dinarjev. Glavni dobitek bo 550 kubična honda. -jk Velika atletska prireditev v Kranju KRANJ — V okviru priprav na 12. Slovenski atletski kriterij, ki bo 17. junija na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, so se adetski delavci sestali s predstavnikom SO Kranj Sta ne tom Božičem ter predstavniki telesnokulturne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Kranja. Razgovora, v katerem so prisotne seznanili s pripravami in pomenom tekmovanja ler problematiko adetike v Kranju, sta se udeležila tudi Atletsko tekmovanje pionirjev Priprave na Balkaniado uspešno napredujejo Medtem ko se strokovnjaki in ostali delavci Gradbinca izredno trudijo, da bi prenovljeni letni bazen čimpreje usposobili, da bi kranjski plavalci lahko pričeli z nemotenim treningom in se tako kar najbolj intenzivno pripravili na X. jubilejno balkansko člansko prvenstvo v plavanju, ki bo v Kranju prve dni avgusta meseca, se istočasno z organizacijskimi in finančnimi problemi sooča in jih tudi uspešno rešuje organizacijski odbor s svojimi številnimi komisijami. Tako kot organizacijski odbor, ki predvideva pravočasni priliv vseh potrebnih finančnih sredstev tudi delavci Gradbinca obljubljajo', da bo bazen že v ponedeljek. 12 junija, nared na treninge, in ostali dejavniki, da bo plavalni stadion z vso okolico že v juliju pripravljen za ostale ljubitelje plavanja in kopanja. I renut-no pa dela v precejšnji meri ovira letošnje izredno slabo vreme, saj je bilo od 3. do 30. maja vsega skupaj 3 dni brez ježja; dva dni je pa celo snežilo. I. S. Kranj — Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v atletiki je nastopilo okoli 200 učencev 111 učenk vseh !) šol kranjske ob A ne. V eki|>ni razvrstitvi sta ŠŠlJ S. Jenko pri pionirjih 111 ŠSl) F. Prešeren pri pionirkah ubranila lanska naslova, med posamezniki pa so se poscliej izkazali Kurijev« (LSl v teku na IIHIm. Kmičarjeva (JBTi in Krhežnikova . 2. OS S Jenko 5« Ji. ■!. OŠ Matija Valjavec 51),!): EKIPNO: 1 OŠ Simon Jenko 3*«. 2. OS France Prešeren 54:2.1. I. OŠ Malici Valja ve« 5221. 4. (XŠ Lucija 11 Seljak 4418. 5 OŠ Stane Zagat :M>"2. ti Oš Davorin Jenko !4!l'l. 7. OŠ Stanko Mlakar .»244, M OS Josip Hro/ Tin 2743,9> Posebna osnov na šola 172«) točk. Pionirke - 100 m: I Kuri (LSl 12.5. 2. Zvoke I j (FP) 11.4. ( Pogačnik (I.S) I !.8. «00 m: I Krni čar 2. J. Kakonič (SMl H 4:1: 4x100 m: I. OŠ F. Prešeren 56,4, 2 OŠ I. Seljak 57.8.:t. OŠ M. Valjavec 59.7; EKIPNO: I. Oš F. Prešeren ({368, 2. OŠ M. Va Ijavec 5835, ;!. OŠ L. Seljak 5308,4. OŠS. Jenko 4572.5. OŠ J H Tito 428"). ti. OŠ I J. Jenko ;i7H»i. 7 OS S. Žagar :i28ti. H. OŠ S. Mlakar 2875. !). Posebna osnovna šola !r2!l točk I. Kavčič Kranjčani v državnem dresu KRANJ - Štirje nadarjeni mladinci AK Triglav so prejšnji teden ponovno nastopili v dresu slovenske mladinske atletske reprezentance, tokrat v Murski Soboti na troboju reprezentanc avstrijske Štajerske, Železne županije iz Madžarske in Slovenije. Križaj je nastopil v teku na 800 m in s časom 1:57,7 zasedel drugo mesto, Oašpirc je bil trebi v suvanju krogle z II. 47 m, Pavlinova pa tretja v skoku v višino h 153 cm. Stare zaradi nesporazuma s starterjem ni končal teka na 100 m. V skupni razvrstitvi je zmagala Štajerska s 171,5 točke pred Slovenijo 144,5 in Železno županijo s 122 točkami. | Kavčič predsednik in sekretar Atletske zveze Slovenije. Slovenski atletski kriterij (prej kriterij slovenskih mest) je tradicionalno tekmovanje moških in ženskih reprezentanc 11 področij Slovenije, ki se organizira vsako leto v drugem kraju. V sklopu tekmovanja se vsako leto organizira tudi posvet predstavnikov občin. DPO, telesnokulturnih in atletskih delavcev Slovenije o aktualni problematiki atletike v Sloveniji. Prireditelj letošnjega posveta bo TKS Kranj. Spregovorili so tudi o razmerah v kranjski atletiki, ki se kljub prioritetni športni panogi ubada s številnimi težavami. Letna dotacija, ki jo dobi atletski klub Triglav od telesnokulturne skupnosti, znaša 240.000 dinarjev, kar ni dovolj niti za redno dejavnost kluba. Atletske naprave v Kranju so zastarele in slabo vzdrževane, to pa postavlja kranjske atlete in atletinje v vedno bolj podrejen položaj v primerjavi s tekmovalci iz klubov, ki imajo atletske naprave pokrite z umetno maso. Kranjski stadion s tekališči in zaletišči iz ugaskov že nekaj let ni več zanimiv za najboljše jugoslovanske tekmovalce, saj se vsa večja atletska tekmovanja orgamarajo na moderninrunih atletskih napravah. Te in druge težave so bile povod za dogovor, da kranjski atletski delavci do jeseni pripravijo pregled in ocene celotne atletske dejavnosti v občini s predlogi ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja, ki bodo obravnavani na podobnem sestanku. Vsekakor pa bo morala jeseni o tem spregovoriti tudi skupščina telesnokulturne skupnosti Kranj. I. Kavčič V. Trimčkarji, vabljeni na Poljano in Storžič KOKli 'A — Sekcija za rekreacijo Športne '.uštva Kokrica bo priredila v nedelji. 4. junija, 11. množični rekreacijski pohod v gore od Trstenika do Velike Poljane, od koder bodo lahko najvnetejši krenili na Tolsti vrh in Križko goro, na Kališče, na Storži č in naprej do Doma pod Stortičem in na druge okoliške vrhove. To bo ena naj-množičnejših rekreacijskih prireditev. Udeležencem priporočajo organizatorji primerno opremo in obutev, obenem pa jih opozarjajo, naj varujejo naravo in jo z najrazličnejšimi odpadki ne onesnažujejo. Na cilju na Poljani bodo udeleženci postreženi s čajem, prejeli pa bodo tudi lično značko, ki je sicer ne bo v prodaji. Lani se je pohoda udeležilo 447 Q'udi vseh starosti. Geslo letošnje akcije je varstvo narave, gozdov, cvetja in živali. Pokrovitelj pohoda je Gozdno gospodarstvo Kranj, pri organizaciji pa razen SD Kokrica sodelujejo še trate-niške družbenopolitične organizacije. Planinsko društvo Kranj, kranjska telesnokulturna skupnost in nekateri kranjski delovni kolektivi. Start pohoda bo na Trsteniku med 6. in 10. uro. Kdor do starta ne more 2 osebnim vozilom ali kolesom, mu bodo pomagale redne avtobusne zveze. Is Kranja odpeljeta zjutraj avtobusa proti Trsteniku ob pol sedmih in pol osmih. -jk Kranjčani začenjajo v Dubrovniku KRANJ - Drevi se bo pričelo tekmovanje v 1. zvezni vaterpolski ligi, v kater« nastopa 12 najboljših jugoslovanskih moštev, med katerimi je tudi kranjski Triglav. V klica, Rebolja, Coliča, Stari ha, Nadi žaria, Baldermana, Kuharja, Mihalinca, Svarca, Kraševca, Strgarja in Malavašiča čaka težko delo, saj se bodo skušali z dobrimi igrami obdržati v I. zvezni vaterpolski ligi. Kranjčani so se marljivo pripravljali na u> tekmovanje. Trener Farčnik je s svojim pomoćnikom Franom Novkovičem skušal doseči največ, kar se je v tem obdobju sploh doseči dalo. Ce bodo Kranjčani zaigrah tako kot znajo, potem uspeh ne sme izostati. Krsničane čaka prva prvoligaška pre- skušnja drevi v Dubrovniku. Gostitelje trenira nekdanji trener kranjskih vater-polistov Trifko Bandžur. ki dobro pozna Kranjčane, zato bo nalogu edinega slovenskega predstavnika v prvi zvezni vaterpolski ligi fte težja. Kranjski igraki bodo po tekmi z Jugom v Dubrovniku potovali na Korčulo, kjer se bodo v drugem kolu srečali z enim od kandidutov za prvaka, domačim KPK. V tem srečanju je težko računati na točke. 9. junija se bo Triglav prvič predstavil domačemu občin-stvu. V Kranju bo gostoval šibeniški Sda ns, dva dni kasneje pa splitski POŠK V obeh srečanjih se lahko Kranjčani nadejajo prvih točk. i) Huuiei / i t na X. Balkanske igre Jesenice - Na Jesenicah se intenzivno pripravljaj na Jesenicah, v skokih v vodo, ki bodo v ogrevanem kopališču . za garderobe in Delavci SGP Gradbince grade ob bazenu novo P**vjjg _ g B. druge potrebne prostore za izvedbo omenjenega prve . Učence načenja živčnost Šolanje mladega rodu je vse bolj zahtevno. Sirijo se nova spoznanja, čas pouka se dalj-te, vsakodnevnih nalog in učenja je vse več. V takem ritma šolanja se najbolj uveljavlja živčevje — višja živčna dejavnost, kot temeljni člen vsega šolskega dela. Na delovanju živčevja temelji pomne-nje, učenje, mišljenje, čustvovanje in vse, kar je povezano z izobraževanjem in vzgojo. Prav živčevje je najbolj izpostavljeno šolskemu naporu, ki pa včasih ni kos zahtevam, tako da se pojavljajo živčne motnje, ki jih stopnjujejo skrbi, jeza in številne težave, ki spremljajo naše učence. Postajajo sitni, zadirčni, razburljivi, pa spet potrti, saj mnogi niso pripravljeni zmeraj za vse predmete. Živčnost je bolj izrazita v obdobju spraševanja, ob koncu šolskega leta, ko gre za letni uspeh. Tedaj je na dnevnem redu mrzlično zaključevanje ocen. To pa vpliva na vedenje učencev. Ko pridejo iz šole, se morajo pripravljati za naslednji dan. Do uspeha učencev niso ravnodušni starši, ki večkrat s pikrimi pripombami stopnjujejo pritisk na svoje otroke. Pri spraševanju včasih zataji spomin, mišljenje je manj prodorno, oglašajo se neprijetna čustva in počutja. V želji po uspehu in prikazu znanja večkrat ni dovolj zbranosti. Zmedenost hromi prikaz zna- nja, posebno če snov ni dovolj utrjena. V spra sevalni ihti se kaze hiter odliv živčne energije. V enem dnevu, pripoveduje učenec, sem bil vprašan štiri predmete. Po vsakem spraševanju sem postajal bolj utrujen, zbranost je popuščala, nestrpnost pa se je stopnjevala. Sole, ki so bile včasih izven prometa, so danes v središču prometnega vrveža. Ropot vozil moti pouk, potrebno je več zbranosti, da bi učenci sledili pouku. Ropot ovira tudi delo učiteljev. Pogosti znaki živčnosti prostorne in gibalne utesnjenosti so nesmiselni ponavljajoči gibi. Nekdo ves čas vrti svinčnik in čečka po papirju, drugi se neprestano preseda, tretji se poigrava s trikotnikom. To so tako imenovane kompulzi-je, znaki živčnosti, naveličanosti, ki so največkrat značilne pri starejših ljudeh. Živčnost je spremni pojav vseh časov. V današnjem tempu življenja je še posebno očitna. Živčnosti v šolah ne moremo docela preprečiti, lahko pa bi jo ublažili, če bi se ravnali po načelih pravilnega in v primernih presledkih preverjanja znanja. Ni dobro, če se učitelji poigravajo z živci učencev, ko jih ob prihodu v razred ošinejo s srepim pogledom, jih krote z zastrahoval-nimi metodami in negativnimi čustvenimi podkrepili. Pri šolskem delu bi si napor in sprostitev morala slediti tako, da bi bilo manj živčnosti in več znanja, da se učenci ne bi učili samo za ocene, temveč za življenje. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Jajca z avtogramom Francoski komik Louis de Funes je vNormandiji kupil kmečko posestvo, na katerem bo redil predvsem kokoši. Vsako jajce, ki bo s te kmetije prišlo na trg, bo imelo žig s podpisom znanega filmskega Nova naloga pilotov Potniki ki se bodo ta mesec prevažali z letali zahodnonemške družb, Lufthansa ne bodo prikrajšani za športne užitke. Lufthansini piloti jih bodo ^rireč sproti obveščali o vsem, kar se bo pomembnega dogajalo na svetnem nogometnem prvenstvu v Argentini. Ljubiteljica psov Avstralka Olga Dunn iz Sydneya je zaradi smradu, ki je prihajal iz niene hiše, prišla navzkriž s sosedi. Policisti soji prinesli nalog za izselitev in ob tem »obisku« našteli kar 208 psov, ki jih je ljubiteljica teh živali našla večinoma na cesti. Da jih je lahko krmila, je Dunnova razprodajala pohištvo in najela posojilo na hišo. DES PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE, Ljubljana, Hajdrihova 2, n.sub.o. TOZD Elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53a, b.o. Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD Elektro Kranj p^fsklepu delavskega sveta in v skladu z določili statuta TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa - direktorja TOZD Elektro Kranj Poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: _ glede šolske izobrazbe: dipl. el. ing. ali dipl. ekonomist, el. ing. ali ekonomist, _ glede delovnih izkušenj. 5 let prakse v gospodarstvu, _ da je moralnopolitično neoporečen in sir.se družbenopolitično aktiven. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in potrdilom o nekazno-vanju naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici pod oznako Za razpisno komisijo splošnemu oddelku TOZD Elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. . ... Komisij3 za delovna razmerja razpisuje dela in nalogi- s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnika direktorja TOZD Elektro Kranj PogOJK _ glede šolske izobrazb«', dipl. el. ing. ali el. ing., _ glede delovnih izkušenj: 4 leta prakse v gospodarstvu, - moralnopolitične kvalitete in širša družbenopolitična aktivnost. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo splošnemu oddelku TOZD Elektro Kranj. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Prijave sprejemamo 15 oni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ,, , ... , , 13. stran G L, A 8 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 20,58 din, špinača 11,83 din, svetaca 24,35 din, korenček 18 din, česen 40 din, Čebula nova Iti din, fižol 25,40 do 26,75, kumare .JO din, paradižnik 40 din, paprika 49,25 din, jabolka 12,85 din, pomaranče 12,90 din, limone 10,67 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,81 din, kaša 19.7H din, surovo maslo 79 din, smetana .'15,70 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 7,45 din, klobase — kg 70,58 din, orehi — kg 152,30 din, jajčka 1,30 do 1,70 do 1,90 din, krompir stari 3,65 din, krompir novi 17 din. Dežurne trgovine V soboto, 3. junija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: Kranj: Central — Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30 in v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moša Pijadeja, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6 TRŽIČ: Mercator — poslovalnica Trg svobode 16, poslovalnica Bistrica — Deteljica ŠKOFJA LOKA: SP Mestni trg, Mesnica Mestni trg poslovalnica 2. JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 i=s zavarovalna skupnost triglav '-"HiNr.KA Območna mjttvtt *,:„,, Posredujemo prodajo karam bo iiranih vozil: 1 osebni avto ZASTAVA 101 lux, leto izdelave 1976, prevoženih 20.900 km. Začetna cena 36.000 din. 2. osebni avto RENAULT R-4 T L special, leto izdelave 1977, prevoženih 6800 km. Začetna cena 37.000 din. J. osebni avto VW 1303 J, leto izdelave 1975, prevoženih 57.000 km. Začetna cena 35.000 din. 4 osebni avto ZASTAVA 101 lux, leto izdelave 1978, prevoženih .'1800 km. Začetna cena 36.000 din. Ogled vozil pod 1., 2. in 3. je 7. junija 1978 od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj in pod št. 4 je vozilo možno ogledati pri Dobra vec, Ribčev laz 4 a v Bohinju. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 7. junija 1978, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Kranj TE DNI PO SVETU IZPUSTILI 141 NOVINARJEV Pakistanski časnikarji so z vlado podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo izpustili iz zapora 141 ljudi, novinarjev in delavcev, zaposlenih v novinarskih ustanovah. Le-ti so bili aretirani med enomesečnimi protesti proti ukinitvi lista Musavat. V sporazumu so časnikarji tudi privolili, da bo Musavat spoštoval »slog pisanja in norme odgovornega novinarstva«. Ta list je podpiral strmoglavljenega premiera Alija Buta, kar pa vladi ni bilo po volji. TUJI DELAVCI SE POTREBNI Okoli dva milijona tujih delavcev, kolikor jih trenutno živi v ZRN. bo zahodnonem-škemu gospodarstvu še dolgo nujno potrebnih, je dejal minister za gospodarstvo Otto Lamsdorr". Zaradi stagnacije števila prebivalstva in zaradi predvidenega krajšanja delovnega časa se ZRN vsaj tistim tujim delavcem, ki so že na njenih tleh. ne mote odpovedati. TRGOVINA NAD POLITIKO Švedska si ne more privoščiti, da bi prekinila trgovinske odnose z Južno Afriko, čeprav nasprotuje njeni politiki. Prenehanje trgovine bi severnjake in njihove družbe preveč prizadelo, medtem ko bi družbam tujih držav, ki niso toliko »sentimentalne«, prineslo ogromne koristi. Brez dela bi ostalo najmanj 1100 Švedov. Zato bo Švedska se naprej trgovala z Južno Afriko, hkrati pa povečala pomoč osvobodilnim gibanjem na jugu celine na 48 milijonov kron (10,3 milijona dolarjev). INVAZIJA KOBILIC V Zambiji in sosednjih deželah južne in srednje Afrike so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi najnovejše grožnje kobilic, ki so že napadle nekatere pokrajine v Keniji. Tanzaniji in Ugandi. Že pred meseci so opazili prelete rojev kobilic /. Arabskega polotoka čez Rdeče morje, zdaj pa se kobilice z vetrom selijo proti jugu in jugozahodu. Na |jrizadetih območjih uporabljajo kemična sredstva, kijih razpršujejn iz letal. DAN BREZ TELEVIZIJE Zahodnonemski kancler Helmut Schmidt je pred kratkim v nekem intervjuju predlagal, naj bi zahodnonemska televizija uvedla enkrat na teden prost dan. Dan brez televizijskega programa bi po kanclerjevih besedah pripomogel k boljšemu razumevanju otrok in staršev, prijateljev ali zakoncev. KOLERA SE SPET ŠIRI Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije seje 1!>77. leta število obolelih za kolero zmanjšalo, letos pa se je bolezen pojavila v več državah kot lani. Najbolj zaskrbljujoče je to. da kolera razsaja tam. kjer je v zadnjih letih ni bilo več. to je v Pakistanu. Libanonu. Iraku in Iranu. Se vedno je največ primerov v Indoneziji 17.112. Utrujen voznik Jesenice — V ponedeljek, 29. maja, nekaj pred H. uro zjutraj se je na magistralni cesti med Hrušico in Dovjem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mijo Mandal (roj. 1947) je zaradi utrujenosti zapeljal nekoliko v desno, nato pa spet v levo, zanašanje pa se je nato končalo tako, da se je prevrnil s ceste. V nesreči je bil voznik le lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. Zavozil v rdečo luč Kranj — V ponedeljek, 29. maja. nekaj pred 9. uro se je v klizištu Kidričeve in Koroške ceste v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Filip Oman (roj. 1942) iz Ribnega je spregledal rdečo luč na semaforju in zaradi tega trčil v avtomobil Marjana Gantarja (roj. 1936) iz Kranja, ki je peljal po Kidričevi cesti proti Koroški. Voznik Gantar je bil v trčenju lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 25.000 din. GOBAVCI V GANI V Gani boj proti gobavosti Se vedno ni končan, čeprav so to bolezen ponekod zatrli že pred dobrim desetletjem. Po podatkih združenja za boj proti gobavosti je v Gani 14.594 bolnikov, med temi pa je samo 2296 primerov nalezljive gobavosti. Vsi so v zdravstvenih ustanovah ali pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Večinu jih živi v severnih krajih države. nova Zrela na etni Na pobočjih Etne. ki je 2!1. aprila spet začela bruhati, so se odprla še štiri žrela, iz katerih se zliva lava. Novi kraterji so se odprli na višini približno 2sj00 metrov, Lava tečv proti vznožju gore. vendar za prebivalce in posevke še ni nobene nevarnost j. »poletni C as« v italiji Opolnoči med soboto in nedeljo minulega tedna so Italijani spet premaknili kazalce na urah za 00 minut naprej. s »poletnim časom«, ki so ga prvič uvedli pred dvanajstimi leti in ki bo tokrat trajal do 1. oktobra, želijo predvsem prihraniti eJektrično energijo- Zavijanje v levo Nomenj — V ponedeljek, 29. maja, ob 20.20 se je na cesti med Bledom in Boh. Bistrico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Edvard Kristan (roj. 1955) iz Nomnja je peljal proti Boh. Bistrici in je v Nomnju zavijal v levo preko polne črte. Prav tedaj je za njim pripeljal nek osebni avtomobil in ga prehitel po levi strani, za njim pa je pripeljal še v osebnem avtomobilu Jože Gumzej (roj. 1951) iz Srednje vasi in kljub zaviranju trčil v K lista nov avtomobil. V nesreči je bi4 lažje ranjen sopotnik v Gumzejevem avtomobilu Tine Arh. Škode na avtomoblih je za 45.000 dinarjev. Okvara na krmilu? Skorja Loka — V torek, 30. maja. ob 11.20 se je v Godešjču pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Alojz Debeljak (roj. 1932) iz Škofje Loke je v Godešiču na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka nenadoma zavil v levo s ceste, trčil v kup zemlje in se prevrnil. Voznik in sopotnik Vinko Frlan iz Grenca sta bila pri tem lažje ranjena. Sava za varnejšo vožnjo Kranj — Delavci kranjske Save so prepričani, da bodo s svojim novim izdelkom vsaj delno pripomogli k manj črni kroniki. V temeljni organizaciji Velopnevmatika je namreč že stekla proizvodnja velo in moped plaščev s svetlečimi trakovi, ki so jim nadeli ime Blisk. Za zdaj so bili kolesarji in mope-disti za nočno vožnjo opremljeni le s sprednjim žarometom in zadnjim odbojnim steklom, kar je bilo že dostikrat premalo, da bi se lahko izognili nesreči. S plašči Blisk opremljeno kolo ali moped pa bosta v soju avtomobilskih žarometov dobro vidna celo v razdalji 150 metrov. Svetleči trak na plašču je širok 4,76 milimetra; sestavljen je iz spodnje nosilne plasti, na katero so nanesena steklena zrnca, prevlečena s tanko plastjo aluminija. Trakovi so /. vulkaniziranim plaščem tako dobro spojeni, da jih ni mogoče odstraniti. H. J. Nezgoda na prehodu za pešce Kranj — V sredo, 31. maja, ob 7.30 se je na Cesti JLA pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Franc Benedičič (roj. 1955) iz Brezovce je peljal od avto- ' busne postaje proti semaforskem križišču. Na prehodu za pešce je iz neprevidnosti trčil v Alenko Kuko-vec (roj. 1948) iz Kranja, tako da je padla in se ranila. Zdravi se v Kliničnem centru. Srečanje z avtobusom Škofja Loka - V sredo, 31. maja. ob 14.30 se je na regionalni cesti v Dolenji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matevž Ravnikar (roj. 1959) z Luše je peljal proti Škofji Loki in se je v nepreglednem ovinku v Dolenji vasi srečeval z avtobusom. Umaknil se mu je skrajno desno na bankino. nato pa ni mogel več zapeljati nazaj na cesto in je trčil v stanovanjsko hišo. V nesreči je bil sopotnik Marko Markelj (roj. 1959) lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 10.000din. L. M. Ogenj na gospodarskem poslopju Lahovče - V torek, 30. maja. nekaj pred 14. uro je zagorelo gospodarsko poslopje last Frančiške Lipar iz Lahovč. Pogorelo je seno. stelja, koruza, deske in drobno orodje. Škode je za okoli 80.000 din. Menijo, da je ogenj nastal zaradi igre otrok z vžigalicami. Pogorel kozolec Žiri — V nedeljo, 28. maja, okoli 14.40 je zagorel kozolec dvojnik last Ivane Košir iz Zirov. Ogenj je nastal zaradi otroške igre z vžigalicami. Zaradi močnega vetra je ogenj zajel ves kozolec z osmimi okni. Pogoreli sta 2 enoosni traktorski prikolici, ti lesenih vozov, 2 toni sena. stelja in nekaj desk. Škode je za okoli 170.000 dinarjev. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci in občani, ki so tudi preprečili gasilci in občani, ki so tudi preprečili, da ni požar zajel še sosednjih stavb. Tekmovanje v ulovu rib Ribiška družina Kranj bo tudi letos za vse člane pripravila tekmovanje v ulovu rib s plov-cem. Tekmovanje za pionirje in mladince bo v soboto, 3. junija, v bajerju Bobovek. Začelo se bo ob 8. uri in trajalo dve uri. Za člane pa bo tekmovanje v nedeljo, 4. junija, prav tako v bajerju Bobovek. Začelo se bo ob 7. uri in trajalo tri ure. Na tekmovanju bodo dovoljene vse vabe razen krvi in poživil. Ker Ribiška družina za letošnje tekmovanje članom, mladincem in pionirjem ne bo pošiljala posebnih vabil, velja ta objava v Glasu hkrati kot vabilo vsem. da se udeležijo tekmovanja. Tretji zobje DRUŽINSKI POMENKI MARTA ODGOVARJA Vera Rada bi imela športno krojeno in moderno jakno. Blago, katerega vzorec vam prilagam, sem že kupila. Stara sem 17 let, visoka 164 cm in tehtam 58 kg. ODGOVOR: Iz že kupljenega blaga ukrojite bluzon, kakršen je narisan na skici. Krojen je širše in sega nad boke, spodaj je stisnjen s širšim pasom. V ramenih ima sedlo nekoliko podaljšano na rokav. Sedlo je podobno tistemu na moški srajci. Zadaj in spredaj so gube obrnjene nav-5r zven. Spodaj v pasu je bluzon ubran. Rokava so stisnjena z ožjo ma riše to. ki se zapenja z gumbom. Komolci so dvojni. Vsajanje umetnega zobovja, od katerega si nekateri pacienti obetajo vse mogoče prednosti, še ni doseglo tiste stopnje, da bi mu mogli brez pridržkov zaupati. Ta postopek zahteva tudi ustrezen kirurški poseg, kar pomeni za pacienta dokajš-njo obremenitev. Pri operaciji mora kirug zarezati v meso, da lahko vstavi v čeljust primerno oblikovano oporo za zobe. Zlasti je za ta namen prikladna vzdržljiva kovina tantal, ki jo telo ne odklanja. S preskusi je bila ovržena domneva, da se ob vstavljeni opori zadržujejo bakterije, ki naj bi povzročale vnetja in okužbo vsega telesa. Razume se, da je temeljito čiščenje pri implantan-tih, mostičkih in podobnih umetnih nadomestkih neobhodno potrebno zaradi problematičnih mest med ko- mrav® Alva PORABA: 4 beljaki. 25 dkg sladkorja, 10 dkg medu, 20 dkg orehovih jedrc, 2 navadna oblata. IZDELAVA: Beljake stepate in polagoma dodajate kristalni sladkor, dokler ne dobite trdega snegu. Sedaj posodo s snegom in medom postavite v vrelo vodo in mešajte pol ure, da se zgosti. Vzemite posodo z zmesjo iz vode in dodajte še debelo sesekljana jedrca orehov. Dobljeno maso namažite na oblat, pokrijte ga z drugim oblatom in ob težite, da dobi primerno obliko. Naslednji dan cdvo lahko že režete na kose. reninami in dlesnimi. Predvideno življenjsko dobo implantanta ob strokovno opravljenem posegu in ustrezni negi cenimo na deset let. Trenutno so ostali doslej znani načini za premostitev vrzeli v čeljusti laže izvedljivi, učinkovitejši in cenejši. Najboljši so seveda lastni zobje, zato jih velja skrbno negovati. Poleg zobne ščetke iz naravnih ščetin in dobre zobne kreme zobozdravniki priporočajo še uporabo prhe za splakovanje zob in dlesni. Z vodo, ki smo ji dodali ustno vodo, ne očistimo samo vmesnega prostora med zobmi oz. protezo in dlesnimi, temveč s poljubno u ravnanim vodnim curkom splaknemo tudi sicer problematične žepke ob stiku zoba s čeljustjo. Z vodnim curkom, katerega moč lahko reguliramo, masiramo tudi dlesni in tako vplivamo na boljšo p rek rva vi te v čeljusti. Safari stil, ki je mešanica vojaškega, lovskega in morda še kolonialnega načina oblačenja v modele iz trpežnih, hladnih materialov, osvaja tudi naše najmlajše. Dejstvo, da enako kakor jeansa, tudi safarija v sodobnih kolekcijah ni več zaslediti, ne moti nekaterih konfekcionarjev, da ne bi ponudili tržišču kopico novih safari različic. Kupci, mladi in malo starejši bodo še vedno posegali po modelih z značilnimi opaznimi žepi, številnimi gubami in privihanimi rokavi. Priljubljene barve pa so kaki, bela in sivkasto zelena. 4 h- y Na dolgih potovanjih smo od prisilnega sedenja pogosto že kar otrpli. Sledeči vaji sta dobrodošla sprememba za naše omrtvičene mišice. Delamo ju lahko neopazno tako, da najprej s peto ene noge potiskamo navzdol prste druge noge. Po nekaj sekundah predaha izvajamo še pritisk na kolena kot kaže naša risba. Prava temperuiura vode r~kadi je za dobro počutje zelo pomembna; najbolj idealne za kopanje so tempe rature med 32° in 36<> Celzija. Pri 30° C je voda za spoznanje pre hladna, temperatura 40" pa je za kopel že neprimerna. Za manjši tek dve kocki sladkorja pred vsakim obrokom! Neka tuja zdravstvena ustanova je pred kratkim začela s poskusi na debelušnih ljudeh, ki bi želeli izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Bistvo poskusa je v zvezi s takojšnjo razgradnjo ogljikovih hidratov, kar se odraža v spremenjeni krvni sliki in s tem v zvezi z naglo zmanjšanim občutkom lakote. Potek presnove krvnega sladkorja smo namerno predočili močno poenostavljen, ker v bistvu niti ni tako pomemben. Važneje se nam pri tem poskusu zdi opozoriti posameznike. katerih krvni sladkor zaradi bolezenskih sprememb trebušne slinavke in s tem povezanim izločanjem inzulina ne ustreza normi 70—100 odstotkov mg, naj se odrečejo temu poskusu hujšanja. Pri sicer zdravih korpulentnih ljudeh pa se je hujša-nje s pomočjo sladkornih kock doslej dobro obneslo. V bodoče torej smemo upati, da bomo telesno težo zadovoljivo uravnavali na doslej najprijetnejši znani način. Obe vaji z vmesnimi odmori lahko izvajamo poljubno dolgo ob sleherni priložnosti, ker bomo tako laže zdržali napore na službenih ali zasebnih potovanjih. Koledar 2. junija 1840 se je rodil angleški pisatelj Tho-nu H ar d v 1876 je umrla francoska pisateljica Georg Sandova 1886 je umrl ruski dramatik, utemeljitelj ruskega gledališča Aleksander Nikolaje vi č Ostrov.sk i 1891 se je rodila slovenska pisateljica Oka Vastetova-Burger 1962 je umrl slovenski pisatelj K ran Saleski-Kinzgar 1973 je umrl slovenski pisatelj Lojze , Zupane 3. junija 1904 je umrl srbski pesnik Jovan »lo-vanović Zmaj 1924 je umrl nemški pisatelj židovskega rodu Kranz Kafka 5. junija 1899 se je rodil španski pesnik Kederi-co Garcia Lorca 6. junaja 1799 se je rodil ruski pesnik Aleksander Sergejevič Pušk in 1812 se je rodil ruski pisatelj Ivan Aleksandrovi ć Gon čarov 1875 se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann 8. junija 1508 je bil rojen (po vsej verjetnosti) utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in prvi slovenski pisatelj Primož Trubar Misli učencev 8. b razreda osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju Kaj je dom? Taborniški zbor — naš pozdrav Titu Maj je mesec mladosti, veselja, cvetja; Titov mesec in mesec vseh mladih. V sredo, 24. maja, na večer pred praznikom, je okrog koče na Bledcu zaživelo. Kljub slabemu in nagajivemu vremenu smo pripravili taborniški zbor — naš pozdrav Titu. Že v soboto smo naredili kres in čakali, da iz radia zaslišimo znak za začetek akcije. Ob 18. uri smo prižgali kres, se postavili v zbor in poslušali pozdravne besede našega stareSine. Titov praznik smo počastili z deklamacijami in pesmijo. Novi člani smo dali taborniško obljubo. Nato smo posedli okrog ognja, se smejali in peli. Iz doma smo prinesli šotor, se razdelili v skupine in se poskušali med seboj, malo za šalo, malo zares, v postavljanju šotorov. Jela se je bližati noč. Odhajali smo domov zadovoljni, ker smo na tak način počastili Titov praznik. , Taborniki iz odreda 'Jezerski biseri, Bled Moj dom je kakor roža, ki ne cveti samo spomladi, ampak leto za letom, dan za dnem. Davorka Vuskovič Prijatelj, postoj za trenutek, prosim te! Nekaj bi ti rad povedal o svojem domu. Poglej te gozdove, reke in potočke, travnike in gore! Vse to je moja domovina, moj dom. Milan Stavrov Meni beseda dom ne pomeni hiše, ne pomeni mi vrta, sobe. Meni dom pomeni zavetje, kraj, kamor se zatečem, kadar sem potreben tolažbe. Težko je pisati o svojem domu, saj je to nekaj svetega. Lojze T orna zevi č Domačnost, toplina, to napravi dom prijeten in lep ter le tvoj. Barbara Juvan Pogled mi zatava po'sadovnjaku, po starih jablanah in še dalje na polje, na naše polje. Še bomo delali, pomislim. Irena Tičar S ŠOLSKIH KLOPI Maj je sicer že mimo, vendar je tale pesmica tako prijetna, da jo bomo kljub zamudi z veseljem prebrali Maj Mesec maj se že poslavlja, skoraj junij se predstavlja, dež pa kar ne neha liti, uh, kako smo ga že siti. Vse od kraja nas jezi, ker v maju še sneži. Sergeja Malovrh, 2. r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Dom je družina, sreča, ko se zberemo okoli mize in si prisluhnemo. Ne govorimo z besedami, naša srca se pogovarjajo. Andreja Kržišnik Dom sta mati in oče. Pri njiju se vedno počutim varno. Andreja Rahonc Prvi dnevi svobode Stopila sem v preprosto kmečko hišo, ki je nekaj kilometrov oddaljena od naše vasi. V sobi je bila peč. Na njej je sedel šestdeset letni Franc Košir iz Planine pod Golico. Z nasmehom na ustih in razigranim pla-menčkom v očeh mi je odzdravil, Sedla sem in načela pogovor. Takole mi je pripovedoval: »Zadnje mesece vojne smo se kurirji zadrževali v Karavankah in čakali svobodo, l.maja 1945 smo zvedeli, da je padel Trst. Gornjesavska dolina in Jesenice so bile še vedno polne sovražnikovih vojakov in njihovih poma-gačev. V dolino nismo mogli. Ko so prišle prve partizanske čete, smo se spustili s hribov. To so nepozabni dnevi. Po dolini proti meji so se pomikale sovražnikove kolone. To ni bila več vojska. Bili so poraženci. Pozno so spoznali, da narod, ki se bori za svojo domovino, ne more biti premagan.« Mož je končal svojo pripoved, Kad je govoril o prvih dneh svobode. K<> sem odhajala, mi je rekel: »Kar le se oglasi!« Tatjane Bremec, osn. šola 10. december, Mojstrana Republiško društvo proti mučenju živali je desetim učencem, ki so napisali najboljše spise na temo Ali tudi žival čuti bolečino? podeli/,) lepe knjižne nagrade. Med nagra jenci so tudi Lojze, Andreja in Irena iz 8. b osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju. Aleš najraje šahira Aleš Mihev. osmošolec iz Kranja, je že vseskozi odličen učenec. Najljubša od vseh predmetov sta mu matematika, ki ji posveti tudi veliko prostega časa. in slovenščina. Pri obeh je dosegel že lepe uspehe. V soboto je sodeloval na republiškem tekmovanju mladih matematikov — na občinskem je bil drugi — medtem ko se je s pisanjem uveljavil tudi v naši rubriki. Za spis Kako sem pomagal invalidu je dobil knjižno nagrado. »V prostem času, kolikor ga ostane, najraje igram šah, rešujem matematične naloge, z veseljem pa posežem tudi po zanimivi knjigi. Najbolj me privlačijo pustolovske zgodbe.« Z novim šolskim letom bo Aleš predstopil prag kranjske gimnazije. Čeprav ^a najbolj zanimajo tehnični predmeti, se je odločil za šolo, ki daje splošno znanje. Po končani maturi pa ga bo najbrž pritegnila ena od tehničnih smeri višje šole. Roboti Trup jeklen, roke, noge so iz jekla, jeklo, hladno, z jeklenim sijem, elektronski možgani — zmeda žic, srce — jeklo, srca ni, vse, vse je jeklo. Jekleni roboti korakajo, korakajo. V roč asfalt se ugreza pod koraki jeklenih nog, sonce sije, a od jekla seva hlad, hlad, ki ga prinaša smrt. Jana R upnik, 7. b r. osn. Šole Stanka Mlakarja, Šenčur Prijatelj Moj najbolj« prijatelj je Simon. Spoznala sva se ie v vrtcu. Zdaj v šoli sediva v isti vrsti. Med odmorom se igrava črnega Petra. P ri dru iijo se nama Damjan, Jani in včasih Darko. Simon je zelo vesel, kadar dobi petico. Rad ga imam, ker je dober do mene. Vid Bobnar, 1. a r. osn. šole Cvetka Gola rja, Škofja Loka TELEVIZIJA sobota 3. JUN 8.00 Poročila 105 Profesor Baltazar, barvna risanka 8.15 Z besedo in sliko: Rožni pogovori 8.25 Dvanajst slonov, oddaja iz cikla Sedem stopnic do glasbe 8.40 Tehtnica za natančno tehtanje 9.10 Od šole do doma 940 Kako delavec odloča — oddaja iz cikla Da bomo laže odločali 9.55 Koliko je Slovenija neuvrščena, dok. oddaja 10.55 Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja 1L25 Poročila 15.50 Poročila 1555 Ne joči, Peter - film 17.25 Obzornik '"40 Mar del Plata: Nogomet Švedska : Brazilija, prenos 19.35 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.20 Henrik VIII. in njegovih šest žena, cel. film 22.20 Propagandna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.40 625 Oddajniki II. TV mreže: 19.35 TV dnevnik 20.00 L. Bošnjakovič: Sužnja — opera 21.00 24 ur 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota 21.55 Planine sveta TV Zagreb — I. program: 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Glasbena gledališča 17.40 Mar del Plata: Nogomet Švedska : Brazilija 19.35 TV dnevnik 20.05 Noč v operi, celovečerni film 21.40 Nogomet Španija : Avstrija — posnetek iz Buenos Airesa 23.20 TV dnevnik 23.25 Za konec tedna JAMAJKA so dali ime temu simpatičnemu šport nemu puloverju za poletje tnAUilRI. V beli, modri 01 zeleni barvi in v veliko od 36 do 42 jih imajo l*jihvvi industrijski pro ^Miiv Radovljici. 189 din 4. JUN 8.30 Poročila 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Domači ansambli 9.05 625 9.25 R ubežniki -nadaljevanka 10.35 Robin Hood 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 12.50 Britanska enciklopedija 13.15 Okrogli svet 13.30 Nogomet Španija : Avstrija — posnetek iz Buenos Airesa v odmoru Propagandna oddaja 15.10 Mednarodno konjeniško tekmovanje v Lipici — reportaža 15.55 Poročila 16.00 Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial — prenos 17.40 Športna poročila 17.45 H. Pigge: Popotovanje M orisa Avgusta Benjovvskega 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Klarič: S polno paro — barvna nanizanka 21.05 Prijepolje — oddaja iz beograjskega cikla Karavana 21.35 TV dnevnik 21.50 Glasbena medigra 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Bitka za vodo - dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Andromedin sij — film TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Zakaj Amerika — film 15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 S polno paro -TV nanizanka 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 T V dnevnik 21.55 Športni pregled 23.10 Buenos Aires: Nogomet Argentina : Francija — prenos (do 1.05) Oddajniki II. TV mreže: 16.35 TV dnevnik 16.55 TV koledar 17.05 Pionirski TV studio 17.40 Mar del Plata: Nogomet Italija : Madžarska — prenos 19.35 TV dnevnik 20.05 Iz oči v oči: Aleksandar Grličkov 21.00 24 ur 21.15 Znanost 22.00 Izviri TV Zagreb — I. program: do 21.00 isto kot na odd. II. TV mreže 21.00 Ogledalo - celovečerni film 22.45 TV dnevnik 23.10 Buenos Aires: Nogomet Argentina : Francija — prenos T sreda 7. JUN ponedeljek 5. JUN 16.10 Kmetijska oddaja T V Beograd 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku: Razgibajmo se 17.30 Britanska enciklopedija 17.55 Obzornik 18.05 Kako obveščamo delavca — oddaja iz cikla Da bomo laže odločali 18.20 Skupna akcija — oddaja iz cikla Družbena samozaščita 18.45 Mladi za mlade za JRT) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Kmecl: Lepa Vida ali Primer svetega Ožbolta 21.20 Kulturne diagonale 22.00 TV dnevnik 16.40 Poročila 16.45 Z besedo in sliko: Muca copatarica 16.58 Bojevniki sonca — serijska oddaja 17.25 Obzornik 17.40 Mar del Plata: Nogomet Brazlija : Španija — prenos 19.35 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.20 Film tedna: Vstopi tretji svet, barvna oddaja in film Omar Hrabri 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.30 TV dnevnik 22.45 Nogomet Avstrija : Švedska — posnetek iz Buenos Airesa (do 0.30) 18.45 Tehtnica za natančn« tehtanje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 O bleka, to sem jaz 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Oči kritike 21.15 Zabava vas Raffaella Carra 21.45 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Samoupravljanje in humanizacija dela 18.15 Grda račka - otroška oddaja 18.45 Ali morda veste? 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 .. .start 23.30 Poročila TV Zagreb - I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Gruntovčani — TV nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 22.05 Predmestni vrtovi -glasbena oddaja TA TEDEN NA TV Sobota Ko je Henrik VIII. zasedel angleški prestol, je bil & mlad in med ljudstvom priljubljen. Ko je umrl, skorajda nihče ni žaloval za njim. Toda za seboj je Pustil močno kraljestvo, za večno pa se je zapisal tudi v angleško zgodovino. Pre <"ej znan je po tem, da je imel šest zakonskih žena. Najbolj znana je bila Anne Boylen. Film HENRIK VIII. IN NJEGOVIH ŠEST ŽENA je poln spektakularnih dogodkov. Političnih in dvorskih *pletk. — V glavnih vlo gah: Keith Mitehell, Char b>tte Rampling, Jane As-her. Nedelja V kmetijski oddaji LJUDJE IN ZEMLJA bo več različnih prispevkov. Med drugim bo govora tudi o novih kmetijskih zakonih, ki so pravkar v javni razpravi. Vsebina novih zakonov je precej obširna, vendar bodo avtorji oddaje skušali obravnati vsaj najpomembnejša določila, ki bodo vplivala prihodnji razvoj m organiziranosti tijstvu. Ponedeljek Monodrama Matjaža Kmecla LEPA VIDA ALI PROBLEM SVETEGA OŽBALTA predstavlja gledališkega kritika, ki se vrne s predstave Lepe Vide in mora napisati kritiko. Stari slovenski mit o Lepi Vidi se razblini. Kritikova razmišljanje je vedno manj posvečeno predstavi in literarni kritiki; misli se redotočijo na glavno na Lepo Vido, na resnično žensko. Kritično m duhovito se kritik spo z vlogo Lepe Vide samim seboj, s na odnosov v kme mu os vlogo, prime oziroma s tvojim odnosom ^ustvo Vonjem d<> te ženske. Lepa Vida se iz vizije spremeni v __.------ resnično osebo z vsemi svojimi muhami in slabost-ml _ Kritika igra Rudi Kosmač, gledališki) pred stavo in televizijsko priredbo pa je režiral Žarko Petan. Torek ELEKTRONSKA LJUBEZEN skladatelja Jo-sepha Kosme sodi med tista operna dela, ki so našim gledalcem dokaj neznana. Opera je nastala 1962. leta po naročilu Glasbene mladine Fran cije. Je nezahtevno komično delo iz izrazitim smislom za glasbeno parodiji) in ilustracije. Sam naslov opere ne pove veliko, saj se vsebina giblje v okvirih tradicionalnega ljubezenskega trikotnika nn)ž — žena— ljubimec v elektronskem svetu. — Predstavi) bornt) gledali v izvedbi ljubljanskih umetniki)V. Sreda Pred projekcijo nocojšnjega filma Omar tira bri bomo videl t oddajo VSTOPI, TRETJI SVET Saše M rvaljevića. Avtor nas v njej seznanja z razvijem, težavami in cilji ki n em a tografij neuvrščen e ga, »tretjega« sveta. Le-ta se namreč vedno bol/ u ve Ijavlja, žal le na raznih festivalih, medtem ki) gle dalci v kinematografih o njej ne vedi) veliki). Za tem bo, kot že rečeno, na vrsti alžirski barvni film OMAR HRABRI. Film je kritičen; a današ nji Alžiriji pripoveduje brez olepša vanjar. Pole/: tega pa je poln tudi smeš nih dogodkov in dialogov. Omar je predstavnik dela alžirske mladine, ki ni po znala niti obdobja kolo-nializma niti Osvobodilne vojne, hi pa se danes bon za moč in nadvlado. Hkrati je predstavnik mla dine, ki še ni sposobna zamenjati preživele mora le z neko drugi), novo. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Velika predstava na morskem dnu 17.45 Dositejeve basni 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Sodobni svet 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Nedelja in ponedeljek v dalmatinskem Labinu 21.30 Prostitutke - film T V Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Črni dnevi — TV drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Kultura v objektivu 22.25 TV dnevnik 22.40 Senca na nasprotni steni - dokum. film torek 6. JUN 15.55 Poročila 16.00 Atletska tekmovanja za Zorkov memorial — prenos 17.30 Srbski glasbeni pejsaži — barvna oddaja T V Beograd 18.00 Obzornik 18.10 Pisani svet: Povabili so nas 18.45 Po kurirskih poteh — barvna oddaja iz cikla Čas, ki živi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.(K) J. Kosma: Elektronska ljubezen — opera 20.45 M. Dombrovvska: Noči in dnevi — nadalje va nka 21.40 Sodobniki: dr. Srečko Brodar 22.00 TV dnevnik (do 22.15) Oddajniki II. TV mreže: 19.35 TV dnevnik 20.05 Otok ptic - dok. film 20.40 Mendosa: Nogomet Nizozemska : Peru — prenos (do 22.40) TV Zagreb — I. program: 16.35 TV dnevnik 16.55 T V koledar 17.05 Daljnogled 17.40 Mar del Plata: Nogomet Brazilija : Španija — prenos 19.35 TV dnevnik 20.05 Otok ptic - dok. film 20.40 Mendosa: Nogomet Nizozemska : Peru 22.40 Nogomet Avstrija : Švedska — posnetek 23.20 TV dnevnik Bogato izbiro ženskih moških pasi)v nih, platnenih, ranih - imajo in usnje-kombini-na KO K RINEM oddelku galan terije v GLOBUSU. Cena: 39,19-138 din četrtek 8.ŽHJN 17.20 Poročila 17.25 Avtomobili in ljudje — serijska oddaja 18.20 Obzornik 18.30 Profesor Baltazar - risanka Ste za poletno obleko iz lahkega in kvalitetnega satineta? V TEKSTIL1N DUSOVEM Informativno prodajnem centru v hotelu C R KINA jih imajo v bo- gati izbiri. Tale s posebno borduro je le eden izmed njih. Cena: 36,53 in 45,23 din ~ Fotografije nimam, lahko pa ti poklonim posnetek mojega s:ca. T Pri ŽIVILIH v GLOBUSU s-o dobili posebno kosmi-často hrano za pse LESI ki vsebuje veliko beljakovin. Ni je treba kuhati, le pomeša se z vodo. Cena: 56,50 din zavitek 9. JUN 17.15 17.20 17.35 18.00 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 22.05 22.20 23.10 Poročila Ne skrbite, tu smo mi Ostržek — barvna serija Obzornik Slovenski ljudski plesi: Prekmurje — I. del barvne oddaje Zakaj niso vsi ljudje enaki — oddaja iz cikla Človekovo telo Risanka TV dnevnik Zabavno glasbena oddaja Razgledi: Kaj pa jutri? oddaja iz cikla Kanadski mozaik TV dnevnik R. Graves: Jaz, Klavdij — barvna nadaljevanka Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.45 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 TV drom 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Gledališče v gosteh 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.20 Dokumentarna oddaja 21.50 Glasbena oddaja 22.35 Knjige in misli TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Noči in dnevi — TV nadaljevanka 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletne premiere: Poletje 42 — film -D Mi)ški st> že dolgo v naših trgovinah s kozmetiko pogrešali svojo priljubljeno TABAC kolonjski) vodi) in lotion po britju. tV štirih velikostih smo ji) te dni videli v GLOBUSU na Ko-krinem i)ddelku kozmetike. Cena: od 169,97 do 393,41 din. mm RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poeluaate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00,6.0«, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.0«, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 3. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! &08 Glasbena matineja 906 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 1050 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Minute s hornistom Jožetom Faloutom 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - Virusi na krompirju 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Spoznavajmo svet in domovino — Malrnb — Švedska 14.30 Zabavajo vas orkestri Drugi program a00 Sobota na valu 202 13.00 Iz par ti tur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (radio Koper) 18.40 Z ansamblom Franc Puhar 1&50 Svet in mi Tretji program 19.06 Za vas m uzici rajo 20.00 Znani skladatelji — sloviti izvajalci Chopin-Rafael Orozco, klavir 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Kultura danes 21.15 Stereofonski operni koncert 23.00 Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 4. JUN Prvi program 430 Dobro j utro! 807 Radijska igra za otroke Sandi Sitar Zares srečen gusarski dan '■i.ii.. Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna J. Zagore: Moja družina 10.50 Glasbena med igra 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru David Orgini 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra Svetislav RuSkuc: Vrata na 78 obratov 18.50 Deset minut za EP 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT Juf'\,lovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno A. Bevilacq.ua: Pazite na norčka 23.15 Plesna glasba za vas 0.06 Nočni program — glasba Drugi program 800 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in plesnih ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Nasi kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba H..'13 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom 23.00 Komorna glasba L M. Skerjanca in Josipa Sla venskega 2356 Iz slovenske poezije 5. JUN rrvl program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 9106 Ringaraja 920 Izberite pesmico 940 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Jože Mihelič: Vpliv oddaljenosti paše in števila čebelnih družin na donos medu 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom (11. oddaja iz tekmovanja za sezono 1977/78) 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš radio 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij »Uspavanke« 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Kulturni vodnik 20.10 »Mozartov teden 1978« vSalzburgu Posnetek opernega koncerta 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno M. Pungartnik Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 800 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kra ž 13.56 Glasbena med igra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov F. Tomizza: Boljše življenje 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Andrej Arnol - Janez Gregorc 16.40 Odenadopet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Komorna glasba za pihalne instrumente 20.35 W A. Mozart: Koncert za violino in orkester v Es-duru 21.00 Literarni večer Mihail Ljermontov: Demon 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz slovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 6. JUN Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 905 Radijska šola za srednjo stopnjo Učna pot po šmarnogorski grmad i 930 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo i zbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Spe nr ing. Zvezni predpisi za potrjevanje in varstvo novih sort kmetijskih in gozdnih rastlin 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Mozaik skladb z zabavnimi ansambli ia0O Vrtiljak 17,00 Studio ob 17.00 1805 Obiski naših solistov (duo Dekleva — klavir štiriročno) Mozart, Stra vinski, Ramovš, Schubert 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pes mi in besedi »Aj zelena je vsa gora« 20.30 Radijska igra Johann Nestrov: I .um pa t 11 Vagabund us 21.45 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb Jugoslovanska glasba 23.06 Literarni nokturno Ž Cingo: Družina Ogulinovih 23.15 PSpevke se vrstijo 0.06 Nočni program -glasba Drugi program 800 Torek na valu 202 13.00 Ii partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 1400 Radijska šola 14.30 14.33 16.00 16.05 16.40 17.30 17.40 17.50 18.00 18.40 za višjo stopnjo Splošna šolska uredba in šole na Slovenskem Iz naših Sporedov Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Diskomenta lnost Zrcalo dneva Z ansamblom Collegium Singidunum Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Antonin Dvoržak: odlomki iz opere »Rusalka« 20.00 Deseta muza 20.20 L. v. Beethoven: Trije dui za klarinet in fagot 20.35 Slovenska glasba nekdaj in danes ... 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri Koncert Simfoničnega orkestra Madžarske RTV; dirigent * Arvid Jansons 22.65 Iz albuma tonskih zarisov življenja 23.55 Iz slovenske poezije 7. JUN Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 905 Nenavadni pogovori 925 Zapojmo pesem 940 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti ing. Silva Avšič: Kakšen je sortiment visokega fižola? 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma M. Klopčič: Spomini na Zupančiča 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute /.ansamblom Jože Privšek 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v minuli koncertni sezoni, dirigent Pinchas Steinberg 21.20 Iz jugoslovanske glasbene literature 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno D. Maksimovič: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Učna pot po šmarnogorski grmadi 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (radio Koper) 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Romantična klavirska literatura 20..'15 Iz manj znane operne literature 21.40 Sodobni literarni portret Gregor Strniša 22.00 Razgledi po sodobni glasbi Glasba 20. stoletja 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 8. JUN Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 906 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Splošna šolska uredba in šole na Slovenskem 9.35 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — • dr. Mirko Leskošek: Prednosti in pomanjkljivosti lanske potrošnje gnojil 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Morje« (T. Vidošič — Naš lepi kanat) 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori prof. Janez Gradišnik 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Simfonični plesi na koncertnem odru 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer (Umetniška pripoved) B.Miklavc. Ura pri Le var j u 21.40 Lepe melodije 22.20 Minute z ameriškimi skladatelji 23.05 Literarni nokturno A. Hergouth: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma (ponovitev) 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori (ponovitev) 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji L del 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.06 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost^ in poustvarja lnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Koncert Ljubljanskega godalnega tria 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz s lovenske poezije 9. JUN Prvi 430 808 905 930 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 13.50 14.05 14.20 14.30 15.;«) 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 (105 program Dobro jutro! Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Veliki K toži mali K Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Znano in priljubljeno Z orkestri in solisti Kmetijski nasveti mag. Milan Rovan: Razširjenost in zatiranje borovega p reka Pihalne godbe Danes do 13.00 Priporočajo vam . .. Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Z opernih odrov Lahko noč, ot nx i! Minue z Zadovoljnimi Kranjci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Robin K en vata — Knrico Rava Nočni program — glasba Drugi program 800 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur ve likih zabavnih orkestrov 13.33 Zabavna glasba socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Veliki K toži mali K 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17,(0 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz Kennv Clarke - Francv Boland Big Band - Oscar Peteraon 18.40 Glasba za vsakogar s pevcem Tonviem Orlandom Tretji program 19.05 Radijska igra VVIadislavTerlecki: Urad za najdene predmete 19.37 Skladbe Isaaca Albeniza v različnih izvedbah 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 S pevci od včeraj in danes 23.55 Iz slovenske poezije NAGRADNA ... 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Rešitve pošljite do 7. junija na naslov: Glas Kranj, Mode Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 13 14 15 16 m 25 18 ■ 27 ■ ,. 2o ". 22 23 24 ml ■ 28 29 MH30 31 32 33 ■ L 35 Hi 37 ^H38 ■ 39 40 41 _ 46 42 43 45 47 52 H 49 50 51 KRIŽANKA 53 54 Vodoravno: 1. program, 7. grški slikar, prijatelj Aleksandra Velikega, 13. udor krvi, 15. nemška vojna ladja, s katere so britanski ru-Silci v norveškem fjordu osvobodili ujete angleške mornarje, 16. kratica za Ljudski odbor, 17. avtobus na električni pogon, tok dobiva po vodu (troli) kot tramvaj, 19. Henrik Ibsen, 20. kratica švicarske tiskovne agencije: Agence Telegraphique Suisse, 22. država na vzhodni obali Južna Amerike z glavnim mestom Mon-tevide^Hžn^ vprašalnica ali, 24. glavno mesto, pristanišče in trgovsko središče zahodnoafri-ške države Senegal, 26. kraj v Črni gori vzhodno od Savnika pod gorovjem Uskoci, 27. pisalna priprava, 28. ime dramskega in filmskega igralca Cigoja, 30. angleški skladatelj, umri 1962, John, 32. grlo, 34. stot, 35. francoski pisatelj, ki je oznanjeval uživanje v zlu, po njem je sadizem, Donatien-Alphonse-Francois, 36. mednarodne avtomobilske oznake za Francijo, Avstrijo in Turčijo, 38. znameniti angleški kipar z veliko izrazno močjo, Henry, 41. prislov tjakaj, 42. pešpoti ob cestah, utrjeni pasovi ob cestah, nasipih ali obrežjih, 44. ljudska modrost, izražena v enem stavku, pregovor, izrek, 45. eden, 46. glavno mesto države Kar-tažanov na severni obali Afrike, blizu današnjega Tunisa, 48. kratica za Ljudska republika 49 črnka, 51. robinija, trnato drevo z dišečimi belimi cveti, 53. najvišji vrh v Turčiji v Armenskem višavju, 54. nekdanji kozaški poveljnik. Navpično: 1. fond, 2. pravoslavni višji duhovnik, 3. Otakar Vavra, 4. poljski kulturni zgodovinar, Stanislavv, 5. Etruščani, prebivalci italske pokrajine Etruzije, 6. polotok v jezeru Michigan v državi ZDA VVisconsin, 7. prebivalec Albanije, 8. mesto na Štajerskem, na stiku Dravskega in Ptujskega polja, 9. reka > severozahodnem delu ZRN, izliva se v zaliv Dollart (Severno morje), 10. znak za kemično prvino lantan, 11. nemški politik, nekdanji zvezni kancler ZRN, Ludvvig, 12. otroško vozilo, 14. družba, društvo s posebnimi nameni, prostor, kjer se članstvo zbira, 15. solata iz pečenih paprik, jajčecev, feferonov in česna. 18. sebičnica, egoistična ženska, 21. kup, 23 vodnik, vzgojitelj, svetovalec, 25. reka v sviću pritok Rena, 27. uokvirjena ploskev na steni" večja slika, 29. odmrtje kakega tkiva, izvirajoče iz motenj v krvnem obtoku, 31. duhovniško vzgajališče, semenišče, 32. igralec na ljudsko glasbilo lajno, 33. ljudski izraz za ročko, kovinsko posodo, 35. pešpot, zlasti čez travnik skozi gozd, 37. glavno mesto Latvijske SSR. pristanišče ob Zapadni Dvini, 39. ime gledališkega, filmskega in televizijskega igralca, režiserja Bašiča, 40. televizijski zaslon, 42. žensko ime Barbara, 43. frnikola, 46. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce, 47. srbsko ljubkovalno ime Aleksander, 50. avtomobilski oznaka za Makarsko, 52. Ivan Mrak. Rešitev nagradne križanke z dne 26. maja: 1. cesta, 6. kost, 10. Adam, 14. okroir U osteklina, 17. kipu, 18. Oviedo, 19. mar, 20. LP, 21. liga, 23. Kema, 25. TO, 26. Aar, 28. Nona S Nelson, 32. zadrega, 35. Ngami, 36. Igalo, 38. copatar, 40. zavest, 42. nota, 43. alt, 46. pn 47 ilj, 49. skrb, 51. IE, 52. uta, 54. Nikita, 56. uran, 58. samotarka, 60. Trani, 61. trik, 62. Sait,63. atjiX Prejeli smo 102 rešitvi. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Ivanka Hafnar, Sr Bitn* 75, 64209 Zabnica, 2. nagrado (60 din) dobi Franc Senk, Britof 207, 64000 Kranj, 3. nagrado Z din) dobi Andreja Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, 64000 Kranj. Nagrade*bomo poslali po pošti. r KINO Kranj CENTER 2. junija slov. barv. mlad. ljub. KO ZORIJO JAGODE ob 16., 18. in 20. uri 3. junija slov. Iiarv. mlad. ljub. KO ZORIJO JAGODE crf> ln. in 20. uri. prem. švic.-fran«-. barv. ljub. drameClPKARICA ob 22. uri 4. junija amer. barv. PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POHAJA ob 10. uri, slov. barv. mlad. ljub. KO ZORIJO JAGODE ob 18., 17. in 19 uri, prem. amer. Iiarv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 21 uri 5. junija švic.-lranc. I>arv. ljub. drama ČIPKARICA ob 16.. 18. in 20. uri 6. junija švic.-liane. Iiarv. ljub. drama ČIPKARICA ob 16.. 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. ljub. ROMANCA NA ORALI ob 16.. 18. in 20. uri 8. junija amei. Imiv. ljub. ROMANCA NA OBALI (ii 16, 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 2. junija ital. barv, krim. KAM-BO PROTI UGRABITELJEM ob 16.. 18. in 20. uri 3. Junija amer. barv CS vvest. VRAŽJI VRT ob lf>.. 18. in 20. uri 4. junija hongkon. barv. karate MEC ZLATEGA ZMAJA ob 14. in IH. uri. amei. barv. krim. C.A.S.H. - PLAČILO V GOTOVINI 16 uri 5. junija amer. kom CHARLIE V ZASTAVLJALNICI ob 16.. 18. in 20. uri 6 Junija amei. Iiarv. pust. KRA LJICINA OGRLICA (Ji 16.. IH. 111 20. uri 7. junija hongkon. barv karale MEC ZLATEGA ZMAJA ob 16. 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. akcijski TEXAS KX PRESS ob |6, 18 m 20. uri Trki« 3. junija ital. barv krim. RAM BO PROTI UGRABITELJEM ob 18. in 20. uri 4. junija ital. barv. krmi. RAM BO PROTI UGRABITELJEM ob 15. in 19. uri, amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 17. uri 5. junija prem. ital. harv. kom. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 18. uri, domača barv. vojna drama HAJKA ob 20 uri 6. junija ital. barv kom NENA VADNE PRILOŽNOSTI <*» 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. west. VRAŽJI VRT ob 18. in 20. uri 8. junija hongkon. barv. karate MEC ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. junija franc. Iiarv. srhlj. HAR-MAGEDON ob 18. in 20. uri 4. junija amer. barv. west. kom. ZLATO IN WHISKY ob 15. uri, franc. barv. grozlj. HARMAGE-DON ob 17. in 19. uri 6. junija hongkon. barv. karate MEC ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri 6. junija amer. barv. krim. VEČNI ALIBI VICKA DUCK1NA ob IH. uri 7. junija amer Iiarv. krim. VEČNI ALIBI VICKA DUCK1NA ob 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. vvest VRAŽJI VRT 0») 18. in 20. uri Duplica 3. junija amer barv. west. ZLATO IN WHISKY ob 20. uri 4. junija amer. Iiarv. PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA PORAJA oh 15. uri. amer. barv. krim. VEČNI ALIBI VICKA DUCKI-NA ob 17. in 19. uri 7. junija amer. barv. pust TEXAS EaPRESS ob 20. uri 8. junija amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 20. uri Škofja Loka SOKA 2 junija ital. avant. PUSTOLOVEC ob 18. in 20. uri 3. junija amer. vvest. V SOTESKI NEVADE (h 18 m 20. uri 4. junija amer. vvest. V SOTESKI NEVADE ob 18. in 20. uri 6. junija amer drama JUNAKI nija angl. barv. izsiljevaNJE ob 20. uri 7 junija jap. barv. grozlj. king KONG JE POBEGNIL ob 20. uri 8 i unija jug. barv. LJUBEZENSKO! ŽIVLJENJE BUDIMTRA TRAJKOVICA ob 20. uri Bled 2 junija angl. barv. krim. BSI-lJEVANJEob20.un 3 junija angl. barv knm. ESI- YORKcb20.un DVnno.i 5 junija angl. barv. DVOBOJ no UNIČENJA ob 20. un fiiunja jap- barv, groalL KING KONG"jE POBEGNIL d> 20. uri 7 junija amer. barv. krim. OP- KONGTeJPOBBGn!l ob 20. uri —> Petek, 2. junija 1978 17. stran O LAS >ii«w» Moumu* omjck Konjeniški klub TRIGLAV BLED PRIREJA ft 111 K« HlllrttC vnedefo 4. junija1978 ob 14.uri pod Lescami GUH/M DOBITKI! Honda 550ccm televizor 2 avtomobia 126 P rofca Honda In še 12 bogatih tomboJskih dobitkov eL agregat Honda -- in več sto drugii dobitkov v skupni vrednosti ^ Čisti otohodek je nameri Za dobro jedačo in pfačo je poskrbfeno! vabljeni! Na Dodlaci »8- in 127. člena statuta, 6., 7. in 42. člena nratilnika o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter sklepa kadrovske komisije Varnost DE Škofja Loka objavljamo ve« proatih delovnih mest M opravljanje del varnostmka za območje Škofja Loka L nedokončana j^r1" ""^ 2. P-^^^^^sIus znanja po pravilniku, ki določa 3. «8l^\^rhamora izpo,nJevati del°Vna orRanizaciJa' ki varu" j^družbeno premoženje; - K£T Varnost DE škoQa Lok<" /K Delovna organizacija Avtokovinar Škofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge nekvalificiranega ali priučenega delavca v skladišču z izpitom za voznika viličarja. Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni, OD okrog 4500 do 5000 din. Ponudbe pošljite na naslov v 8 dneh od objave. Takoj sprejmemo med sodelavce osebo za delo: zbiranje mleka in skladiščno prodajo v Zgornji Beli. Dnevno dela za 3 ure. Delo je primerno tudi za kmečke ljudi in upokojence. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 8. junija 1978 na naslov: TZE Sloga, Gasilska 5, (Stražišče), 64000 Kranj ali se zglasite osebno. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog: jemanje mlečnih zvorcev od krav, ki so v kontroli »A« za okoliš Voklo in Šenčur Zaposlitev je 4-urna za nedoločen čas. Vse nadaljnje informacije dobite na sedežu TZE Cerklje. Ponudbe pošljite na naslov GKZ TZE Cerklje v 15 dneh po objavi. Trgovsko podjetje nama Ljubljana, TOZD veleblagovnica Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge kuharice Pogoj: gostinska šola, tečaj o osnovnem znanju higiene živil, poskusno delo dva meseca, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva ulica 2/V, 15 dni po objavi. . . Kadrovski sektor delovne organizacije Sava Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE ODDELKA ZA INDUSTRIJSKO LASTNINO IN STANDARDIZACIJO Pogoj: - visoka šola tehnične smeri s 5-letno prakso na zahtevnih nalogah, — poznavanje inovacijske dejavnosti in standardizacije oz. pripravljenost na usposobitev, — obvladanje dokumentacijsko informacijskih metod in tehnik dela, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov 2 VODJE INŽENIRINGA Pogoj: — visoka šola strojne smeri s 5-letno prakso na enakem ali podobnem področju dela, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov 3. PROJEKTANTA GRADBENIH OBJEKTOV Pogoj: — visoka ali višja šola gradbene smeri s pooblastilom za projektiranje. Za opravljanje omenjenih del in nalog se od kandidatov zahtevajo še: — organizacijske in vodstvene sposobnosti, pripravljenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov, — uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili. 4. RAZVOJNEGA KONSTRUKTORJA za konstruiranje izdelkov Pogoj: — visoka šola strojne smeri, po možnosti s prakso 5 KONSTRUKTERJA-PROJEKTANTA za projektiranje zahtevnejše investicijske opreme Pogoj: — visoka šola strojne smeri ali višja šola strojne smeri z daljšo uspešno prakso. 6. KONSTRUKTERJE-PROJEKTANTE za konstruiranje orodij, strojev in naprav Pogoj: — visoka ali višja šola strojne smeri, po možnosti s prakso 7. SOCIOLOGA Pogoj: — visoka šola sociološke, psihološke (socialna psihologija) 8. SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj: — višja šola za socialne delavce 9. EKONOMISTA za delo na področju analiz osebnih dohodkov Pogoj: — višja šola ekonomske smeri 10. ELEKTRONIKA 0 Pogoj: — višja šola elektro smeri s 3-letno prakso ali srednja šola elektro smeri — šibki tok z daljšo uspešno prakso na področju vzdrževanja elektronike. 11 REFERENTA REZERVNIH DELOV Pogoj: — višja šola elektro smeri s 5-letno prakso na podobnem področju dela ali srednja šola elektro smeri z daljšo prakso na področju vzdrževanja. 12. EKONOMISTA za delo na področju uvoza osnovnih sredstev in rezervnih delov Pogoj: — visoka ali višja šola ekonomsko-komercialne smeri, po možnosti s prakso, — aktivno znanje nemškega jezika, — zunanjetrgovinska registracija Za vsa objavljena dela in naloge velja poskusno delo 60 delovnih dni. Istočasno vabimo k sodelovanju: KEMIJSKE TEHNIKE, TEKSTILNO-KEMIJSKE TEHNIKE, STRU GARJE, STROJNE KLJUČAVNIČARJE, KURJAČE KOTLA z avtomatskim kurjenjem in DELAVCE za delo v proizvodnji Kandidati morajo opraviti predhodni zdravniški in psihološki pregled. Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Če se odločite za zaposlitev pri nas, vam nudimo organizirano usposabljanje, možnost strokovnega izpopolnjevanja ter napredovanja. Vašemu dobremu počutju pri nas bo pripomogel tudi gibljiv delovni čas, s katerim boste osvobojeni časovnega pritiska tradicionalnega delavnika. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 14. 6. 1978. O sklepu komisije za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka razglasa. GLASIH stran Petek, 2. junija 1978 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Ne pozabite! Sveža DOMAČA r* JAJCA dobite vsako soboto pri Ro-tarju, Srednja vas 6, Gorice 3828 Prodam še nerabljen KUPER-BUSCH ŠTEDILNIK 50 x 60, novo OKNO z roleto 100 X 120, 2 posteljni MREŽI, zložliive VIPRO STOP NIČE, 140-litrski AKVARIJ za ribe. Sp. Duplje 4 ' 4018 Ugodno prodam več PSIČK pasme nemški ovčar, stare 6 tednov. Po-valej Franc, Podljubelj 5, Tržič 4039 Prodajam 10 tednov stare JARČ-KE. Strahinj 38, Naklo 4224 Prodam lepa BUKOVA DRVA. Pungart 11, Škofja Loka 4252 Prodam mladega OSLA. Trnje 3, Škofja Loka 4253 Prodam DOMAČE ŽGANJE in dve novi KADI. Košir, Visoko 4, Škofja Loka 4254 Prodam črnobel TELEVIZOR znamke VIDEO MASTER. Naslov v oglasnem oddelku 4255 Ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Ogled popoldan. Pristava 39 - Bodlaj, Tržič 4256 Prodam Živinsko TEHTNICO 1500kg, MLATILNICO ozko z čiščenjem manjše izvedbe, traktorsko PRIKOLICO 2500 kg nosilnosti, varilni aparat enofazni 140-amperski. Porenta, Crngrob 5, Zabnica 4257 Prodam dvoje VPREŽNE SANI, v dobrem stanju, za prevoz turistov. Černe Jane/. Prešernova 2K, Jesenice 4258 POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Telef. št. 25848 od 14. dalje. 4259 Prodam KRAVO s TELETOM. Selo 20, Bled 4260 Prodam PSA, 2 leti starega, dobrega čuvaja, mešani buldog. Stirn Janez, Breg ob Savi 47 4261 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 41, Cerklje na Gor. 4262 Prodam 35 kv. m BOROVEGA NAPUŠČA, kupim rabljene KU-, H1NJSKE ELEMENTE. Telefon 21-311 4263 Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE ELEMENTE. Preddvor 61, tel. 45-057 4264 Prodam brejo mlado KRAVO. Strahinj 63 4265 Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec. Zabnica 30 426H Prodam jalovo KRAVO, ki ima 8—10 litrov mleka, menjam tudi za BIKA. Strahinj 65, Naklo 4267 Prodam TELEVIZOR ISKRA -PANORAMA, star 3 leta in steno radio. Telefon 23-374, Šempetrska 49 (ambulanta). 426.S Prodam 200 kg belega italijanske ga CEMENTA. Kranj, Mandelčeva št. 7 \>m Prodam 2 TELIČKI za pleme ali zakol. Selo 33, Žirovnica 4270 Prodam lepega VOLA simentalca, starega 3 leta, težkega čez 500 kg. Poljšica 16, Zg Gorje 4271 Prodam zelo dobro ohranjeno KOSILNICO Bertolini z noži 127 in mladega plemenskega VOLA. Naslov v oglasnem oddelku 4272 Prodam KRAVO, zelo dobro za pašo. Čez 2 meseca bo telila. Pretnar Marija, Krnica 64, Z g. Gorje 4273 Prodam še stoječi, malo rabljen KAMIN 80 x 40 X 140 in 2 JOGIJA. Gorica 14, Radovljica 4274 Poceni prodam STEREO AVTO-RADIO s kasetami SHARP 2 x 7 W. Telefon 26-996 4275 Prodam 2 ŽREBICI, 3 m 1 leto stari, z rodovnikom. Zagonska 12, Bled 4276 Ugodno prodam sobno SEDEŽNO GARNITURO. Tel. 26-448 od 15. ure dalje ob delavnikih 4277 Globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kropovšek, Šorlijeva 23 4278 1 Prodam PUJSKE. Dolar, Vrba, Žirovnica 4279 Prodam 2 stoječi »AUBI« znamke Orli. Frizer, Cerklje 4280 Prodam dvobrazdni obračalni PLUG. Bohinc Stanko, Verje 44, Medvode 4281 Globok otroški VOZIČEK prodam za 700 din. Ashamalla, Naklo 105 4282 Prodam jedilni KROMPIR. Pod-reča 24, Kranj 4283 Isdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjeki tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoJe Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju Številka S1500-403-3199« - Telefoni: flavni urednik, odgovorni urednik in upravs 23-341, uredništvo 21-035, novinarji 21-000, malo-oglasni in naročniški oddelek 28-341- - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 ttevilko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristoinem mneniu 421-1/72. Mali oglas lahko oddaste v nadi malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse pošte na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta Poceni prodam OPREMO za dnevno sobo, trodelno OMARO in 2 DIVANA. Ogled v torek in sredo od 16. do 18. ure. Fojkar Ljuba, Pipa-nova 45, Šenčur 4322 Prodam SLAMOREZNICO švaj-cerko s 'PUHALNIKOM. Lahovče 67, Cerklje 4323 Prodam stoječo SENO za košnjo. Zalog 63, Cerklje 4324 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 4325 Prodam KRAVO s teličkom. Poli-čar Ivan, Sp. Otok 2, Radovljica 4326 Prodam KOSILNICO za traktor Ferguson in Reform. Gobovce 9, Podnart 4327 Prodam KRAVO s teletom, 2 BIKCA in 2 PRAŠIČKA 25 kg ter hrastove PLOHE 5 cm. Grošelj Štefan, Podgorje 39, Kamnik 4328 Ugodno prodam kombiniran italijanski VOZIČEK. Groše, Gorenjskega odreda 18/XII, Kranj 4329 Prodam MIZARSKI PORAVNALNI STROJ s krožno žago. Koz-jek, Reteče 115, Škofja Loka 4330 Prodam malo rabljeno KOSILNICO Rapid 201. Omejc, Puštal 80, Škofja Loka 4331 Prodam BALKONSKO OGRAJO. Tehovnik, Ladja 25, Medvode 4332 Prodam okrog 600kg SENA. Ber-nik Franc, Puštal 95, Škofja Loka 4333 Prodam dolgo modno POROČNO OBLEKO št. 40. telefon 064 61-157 4334 Prodam malo PRIKOLICO za manjši traktor. Benedik, Golica 3 Selca 4335 Prodam dvodelno POMIVALNO KORITO. Skalar Franc, Moša Pijav de 48, Kranj 4336 Prodam POMIVALNO MIZO 60 x 60 z enim koritom, nerjavečo, skoraj novo. Bračičeva 3, Tržič 4337 Prodam stoječo TRAVO (60 a). Velesovska c. 27, Šenčur 4338 Prodam KOSILNICO Mortel za traktor Ferguson. Zorman Vinko, Gasilska 19. Šenčur 4339 Prodam 4 PLATIŠČA z gumami za R 12, 2 ZVOČNIKA in PREVLE K E. Reševa 3, tel. 22-502 4340 Prodam čistokrvnega šekastega PONIJA irske pasme. Gostilna Majdnek. Lesce, Alpska 4341 Prodam novo gnojnično ČRPALKO na motor. Ručigajeva 3. K ran i 4342 Prodam konja PONIJA in voz ZAPRAVLJIVČEK. Ogled v nedeljo dopoldne. Strahinj 33, Naklo 4343 Prodam manjše GRADBENO DVIGALO. Dorfarje 10, Zabnica 4344 Prodam stoječo MRVO in PŠENICO za kure, ki se dobi v soboto in nedeljo. Olševek 11 4345 Prodam čistokrvno TELIČKO fri-zijko, staro 2 tedna. Cesta na Klanec 9, Kranj 4346 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in dolgo poročno obleko št. 40, tel 41-037 4347 Prodam VOZIČEK na gumijasta kolesa (dirco) nosilnosti 500 kg. Ren-ko, Smledniška 59. Kranj 4348 Prodam ročno KOSILNICO Rapid 101. Z g. Bitnje 61 4349 Prodam maraton OBRAČALNIK za kosilnico. Ogled vsak popoldan. H ote maže 7 1350 Prodam KAVČE. OMARE, SPALNICO, vse ohranjeno. Ogled v soboto, nedeljo dopoldan. Tavčarjeva 5, Kranj 4351 Prodani KROMPIR igor. Olševek 53 4352 Prodam mlado KRAVO po teli t vi. Srednja vas 12, Golnik 4353 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in 2 PRAŠIČKA po 40 kg. Berčič, Stara Loka 52, Škofja Loka 4354 Prodam KOBILO z žrebetom in lahko KOČIJO. Grajska 19, Bled 4355 Prodam KRAVO s teletom. Tri-plat, Breznica 26, Žirovnica 4356 Fotoaprat PRACTICA s svetlo merom in HADIOKASKTNI magnetofon Ugodno prodam. T išle r Marko, Kranj, Kovačičeva 4 c, telefon 26-792 4357 Prodam globok VOZIČEK in ZIBELKO, rabljeno 6 mesecev. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj 4358 Prodam belo POROČNO OBLEKO št. 36 in KLOBUK ter KUHINJSKO OMARO ZMRZOVAL NIK in ŠOTOR za 4 osebe. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj 4359 Prodam mladega VOLA. Lom, Grahovše 4, Tržič 4360 Ugodno prodam dvojno POMIVALNO KORITO. Dolenc, Šorlijeva 29 4361 Prodam GARAŽNA VRATA, višina 2,60, širina 2,80. Lanišek, Helc-harjeva 49, Šenčur 4362 Prodam KRAVO, visoko brejo (ciko), 7. tele, VOLA 2 leti starega, ki zna voziti in DOMAČE ŽGANJE. Paloviče 11, Tržič 4363 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Rogelj, Mlakarjeva 20, Kranj, tel. 23-021 4364 ■■KUPIM Kupim HIDROFOR, lahko tudi pokvarjen. Čarman, Gorenjski tisk, Kranj 4304 Kupim stoječo TRAVO ali DETELJO v bližini Šenčurja. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 49-128 4305 Kupim rabljen FOTOPOVEČE-VALNIK. Ješe Franci, Sr. Bitnje 10, 64209 Zabnica 4365 Kupim BARAKO 3 x 4 m ali 3 x 3 m ali slično. Naslov v oglasnem oddelku! 4366 Kupim dobro ohranjen PONY KOLO. Rupar, Grenc 16, Škofja Loka 4367 Kupim jelše ve in lipove PLOHE (6 cm) ali HLODE. Ponudbe v oglasni oddelek 4368 Kupim ZASTAVO 750, letnik 73, 74. oziroma 75. Ponudbe pod DOBRO OHRANJEN 4414 VOZILA Prodam DYANE 6, letnik 1969, v nevoznem stanju, lahko tudi po delih. Cuder Erfinij, Virmaše 28, Škofja Loka 4284 Prodam FIAT 850 special, letnik 1970 in MOTOR na 5 prestav 15 SL. Voklo54, telefon 49-114 4138 Prodam avto AMI 8, letnik 1975, dobro ohranjen. Ogled vsak dan popoldan od 15. ure dalje. Miletič Slobodan, K oritenska 15, Bled 4285 ZASTAVO 101 rallv, letnik 1975, izredno dobro ohranjeno, prodam. Ogled v nedeljo, 4. 6. 78., od 9. do 14. ure. Završnik Pavel, Kamnitnik 14, Škofja Loka 4286 Kupim ZASTAVO 101, letnik 1972 ali 1973. Kovačičeva 4/b, Kranj Prodam MOTORNO KOLO To-mos 14 V — 4 brzine. Zupančič Marjan, Mlaka 41, Kranj 4288 Prodani spredaj zaleteli« ZASTAVO 750. Motor v odličnem stanju. Ogled vsak dan dopoldne in popoldne pri Splošno kleparstvo Trampuš Marjan, Pivka 29, Naklo 4289 RENAULT 16 TS poceni prodam. Pavel Ogrizek, tel. (064) 23-226, 15. do 18. ure. 4290 Prodam KATRCO. Bašelj 28 4291 Prodam karamholirano ZASTAVO 750, letnik 1971 (levi prednji del) Dobre Franc, K riže 82 4292 Prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1976/10, prevoženih 28.500 km. Ogled od 17. ure dalje. Som, P-nik 153, Škofja Loka 4293 Prodam 850 SPECIAL, letnik 1971, vozen, dobro ohranjen, neregistriran za 15.000 din. Zupan Milan, Z g. Bitnje 143 4294 Prodam NSl' 1200 ( . letnik 1970. karambol iran. Amb rožič, Posavc n.h. 4415 FIAT 850, starejši letnik, ugodno prodam. Telefon 064 75-422. Jereb Stane, Lesce, Begunjska c. Avtokle-parstvo 4295 Prodam Z-101, registrirano do marca 1979. Spahič Miran, Mlaka l/a, Kranj 4296 Prodam Z-101, letnik 72. Mesec Jože, Gorice 15 (ogled popoldan) 4297 Prodam osebni avto TRABANT, letnik 69, celega ali po delih. Informacije po tel. 40-568 4298 Prodam karambolirani VW 1200, lahko po delih. Ogled v popoldanskih urah. Rogelj, Kranjska cesta 23, Šenčur 4299 Ugodno prodam karamboliran NSU 1200 C v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 4300 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do 27. 5. 79. Ogled popoldne. Kidričeva 4, Bled 4301 Prodam FIAT 750, letnik 1976, prevoženih 15.000 km, lepo ohranjen. Britof 152, K ranj 4302 Prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Planine Vili, Zg. Bitnje 123, Zabnica Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1975, registrirano do februarja 1979. Osterman Franci, C. talcev 23/D Kranj, tel. 26-603 4369 Prodam ZASTAVO 750. S p. Desnica 134 4370 Prodam FIAT 850 special, letnik 1972. Ogled možen v soboto, nedeljo, ponedeljek v popoldanskem času od 14. do 17. ure. Plava Meti, Tomšičeva 18, Kranj 4371 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750. Prva registracija D 69, nov IR motor — garancija do XI 78 in obnovljena karoserija. Ogled na Planini 61, Kranj vsak dan od 16. do 17. ure. 4372 Prodam ZASTAVO 750 hix,s letnik 1971. Ogled v soboto, 3/6. Telefon 24-638. Bakovec Jože, H rastje 72, Kranj 4373 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969. Cena 14.500 din. Ogled v soboto. U ranic, Ul. Mladinskih brigad 5, Kranj 4374 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjeno. Dvorje 90, Cerklje 4375 Prodam AVTO TOYOTA v karavan izvedbi. Smole Jože, Koritno 35 4376 Zelo ugodno prodam AUDI 100 SL. Rebol Miro, Breznica 43, Žirovnica 4377 MOTOR za Austina ugodno prodam. Ogled vsako popoldne od 15. ure dalje. Šinkovec Marjan, Sp. Lip-nica 31. 64246 Kamna Gorica 4378 Ugodno prodam BMW 1600. Ogled vsak dan popoldan. Bled, Re-čiška 29, tel. 064 77-478 ^4379 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1968. Omejc, Puštal 80. Škofja Loka 4380 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih in AVTOR ADI O Blaupunkt. Fojkar, Ožbolt 6, Škofja Loka 4381 Prodam RENAULT MAJOR po ugodni ceni. Ažbe Franc. Rudno 30, Železniki »382 Prodam AMI 8 break, letnik 1972 december. Zg. Brnik 126 4213 Odbor za delovna razmerja pri Avto-moto društvu Kranj razpisuje prosto delovno mesto avtokleparja Pogoji: kvalificiran avtoklepar in da je odslužil vojaški rok. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema Sekretariat AMD Kranj, Koroška 54 d do vključno 12. junija 1978. Prodam motorno kolo ELEK-TRONIC 90, prevoženih 1000 km. Avdič Himzo, Novi svet 13, Škofja Loka 4383 Prodam MOPED 14 TLS. Albreht, Z g. Otok 10 a 43g4 JAVVO ČZ 350 prodam, letnik 1978, še v garanciji. Teran, Nasovče 17, Komenda 43^5 prodam PZ 125, letnik 1972 Tel 26-852 4386 Poceni prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 70. Bence, Podljubelj 69 ali tel. 26-076 4387 Prodam novo MOTORNO KOLO Javva 350 ccm. Potočnik Marija. B avdkova 22, Stražišče, K ranj 4388 Prodam ŠKODO, celo ali po delih, letnik 71. Nasovče 10, Komenda - 4389 Prodam AVTOPRIKOLICO nosilnosti 600 kg. Visoko 71 4390 Prodam FIAT 125 PZ. Kovic Lo-vro, Partizanska 37, Kranj, Stadion 4391 Prodam W 1600 - KARAVAN letnik 1969. Ogled 3. 6. 1978 od 8 do 17. ure. Zvegelj Marjan, Želeška 5 Bled 439.; Prodam NSU 1200 C, letnik 19~0 in ZASTAVO 750, letnik 71. Urbane Podbrezje 110, Duplje Prodam osebni avto AMI 8, letnik 1973, tudi lahko na ček za gradbeni material. Zg. Brnik 81, Cerklje 43*44 Prodam R 10 in jeklenke za avto gen. Naslov v oglasnem oddelku Prodam DELE za VW 1200 Um pletni MOTOR in ŽAROMETE C Staneta Žagarja 34, Kranj 43^ Popravek Pri razpisu Skupščine občine Škofja Loka za prosta dela in naloge administrativnega delavca, ki je bil objavljen v Glasu 30. maja na 4. strani, je pomotoma izpadlo: »Oglas velja 15 dni od dneva objave.c Uprava Glasa ZAHVALA Ob smrti naše drage sest re in tete Alojzije Jeglič učiteljice v pokoju se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in darovali v dobrodelne namene. Iskrena hvala častiti duhovščini za opravljen obred in ganljive besede, domačim pevcem, govorniku, vaščanom iz Dražgoš in Rudnega, ki so se poslovili od nje v tako velikem številu. Hvaležni smo tudi dr. Vrbnjaku za dolgoletno zdravljenje, njeni postrež-nici Francki Eržen in vsem, ki so teti Lojzki kaj dobrega storili. Sestra Ivanka Erman, nečaki in nečakinje Podbrezje, 1. junija 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža. očeta in starega očeta Staneta Paplerja roj. 17. 11. 1927 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaSčanom, prijateljem in znancem za izre-- sožalja, darovalcem vencev it. cvetja in vsem, ki ste ga spremiti na »J^1^1 Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne oeseue. Žalujoči: žena, hčerka z možem ter vnukinja Suzanca in Alenka Lese, 27. 5. L978 cena floti i STANOVANJA Opremljeno SOBO v centru, s posebnim vhodom, umivalnikom, pečjo na olje, brez kopalnice, oddam eni osebi. Kuhanje ni možno. Ponudbe pod »Nebotičnik«. 4311 Prodam dvosobno opremljeno komfortno STANOVANJE v Kranju, takoj vseljivo. Moša Pijade 17 - stolpnica. Informacije Midlil tel. 062 34-222 ali Pečarič telefon 061 321-437 4312 Kupim GARSONJERO ali eno-sobno stanovanje v Kranju, Tržiču, Radovljici ali Kamniku. Plačam v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gotovina — stanovanje« 4313 Mlada družina išče stanovanje ali SOBO z možnostjo kuhanja. Ponudbe oddati pod »1500 nagrade« 4314 V najem vzamem dvosobno ali enoinpolaobno STANOVANJE v Kranju. Plačam za 6 mesecev v naprej. Ponudbe pod »Dober plačnik« 4397 Iščem prazno SOBO z uporabo sanitarij za mlajšega upokojenca. Ponudbe na naslov Koletič Lidija, poštno ležeče Kranj 4398 Najamem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici za dobo 2 let. Ponudbe pod »Navedite ceno« 4399 STANOVANJE, trisobno, pritlično v bloku, centralno ogrevanje, v Bistrici pri Tržiču prodam. Ponudbe pod »Selitev 79« 4400 Mlada uslužbenka išče v Kranju ali okolici neopremljeno eno ali dvosobno STANOVANJE s kopalnico in posebnim vhodom. Cenjene ponudbe na upravo časopisa pod »takoj« 4401 V Škofji Loki ali Kranju išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE dipl. pravnik. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro »Največ za 2 leti« 4402 Prodam takoj vseljivo dvosobno komfortno STANOVANJE z vrtom in garažo, delno na ček. Naslov v oglasnem oddelku 4403 i ZAPOSLITVE daISr,rfbor Zasip P" Bledu rAb 11 RJA za planino v Krmi Gole, Zasip 65 4404 Za delo dvakrat na teden iščemo honorarnega sodelavca. Lahko je mlajši upokojenec, po možnosti iz tiskarstva, nujno pa iz'Kranja ali najbližje okolice. Ponudbe pošljite pod »Nočno delo«. Sprejmem KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj, Puštal 46 a, telefon 064 60-166, skofja Loka 4405 KINO KRANJ takoj zaposli gostinskega delavca-ko za določen čas ali honorarno v Snack baru kina Center. Delo je popoldansko — od 15. 'are naprej. Zaposlimo tudi upokojenega gostinskega delavca 4406 Hišni svet Pokojninskega bloka. Koroška 12 do 16 v Kranju išče honorarno SNAŽILKO. Delovni čas in plačilo po dogovoru. Zglasiti se pri Seme, Koroška 16/111 4315 Sezonsko zaposlim FRIZERSKO POMOČNICO. Dober zaslužek! Frizerski salon Elvira, Park hotel, Bled, tel.77-521 4316 Gostilna Aleš na Bregu pri Kranju išče ČISTILKO za dopoldne. 4317 Iščemo PASTIRJA za na Zabre-ško planino pod Stolom. Oglasite se pri Mežnarc Stanko, Selo 23, Žirovnica 4318 19. stran O • najdeno I Ne zamudite novega slovenskega barvnega filma po romanu Branke Jurca >JTo zorijo jagode Režija: Rajko Ranfl Igrajo: Irena Kranjc, Ksenija Majda Potokarjeva, Ladko Korošec Film o mladostnem dozorevanju! Na sporedu v kinu Center 2. junija ob IS., 18. in 20. uri 3. junija ob 16. in 20. uri 4. junija ob 15., 17. in 19. uri I^J°Kranjc, Ksenija Temnic, Roman Goršič, Metod Pevec, Kinopodjetje Kranj Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije razpisuje prosta dela in naloge v Porentovem domu (Kranjska gora) za nedoločen čas, in sicer za: 1. upravnika _ z ustrezno izobrazbo gostinske smeri in večletnimi delovnimi in organizacijskimi izkušnjami 2. receptorja _ s srednjo izobrazbo in znanjem nemškega ali angleškega jezika 3. gospodarja b srednjo izobrazbo poklicne smeri, ki zagotavlja možnost opravljanja vzdrževalnih del. Pogoj je šoferski izpit B kategorije in 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu 4. kuharja _ kvalificiran kuhar (kuharica) s sposobnostjo samostojnega vodenja kuhinje in delovnimi izkušnjami 5. natakarice (2) _ s končano gostinsko šolo 6. pomočnice za delo v kuhinji (2) _ 2 nižjo izobrazbo in z ustreznimi njami 7. snažilko — z nižjo izobrazbo in delovnimi izkušnjami 8. sobarico — z nižjo izobrazbo in delovnimi izkušnjami lužbe 8 1.7.1978, osebni dohodki po samoupravnem spora- delovnimi izkuš- Nastop s zunou. .... 11 i nriiave z dokazili sprejema komisija za prosta dela in naloge Pismene p J Pri- ve piljite na Zvezo telesnokulturnih organizacij sS'oven.^LJ^ana. Celota 25. Našla se je moška zapestna URA. Lastnik naj se oglasi pri Sleme, Dvorje 57, Cerklje 4411 obvestila Hi Obveščam cenjene stranke, da sem zopet odprl POPRAVLJALNI-CO ČEVLJEV. Odprto vsak dan, razen sobote, od 15.30 do 19. ure. Orešnik Ivan, Cankarjev trg 4, Škofja Loka 4412 EKSPRES ČIŠČENJE tapiso-mov, itisonov, foteljev, kavčev (mehansko z ribanjem in nato s kombinacijo pritisk — vakuum izpiranje detergenta in sesanje). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, tel. Sen jak 22-059 (popoldan) 4413 Prodam 3 leta star TELEVIZOR iskra in stereo RADIO poceni in na kredit. Telefon 23-374, Sempeterska 49, ambulanta posesti mam Prodam GARAŽO v stanovanjskem naselju Vodovodni stolp. Ponudbe pod »K letna garaža«. 4306 Prodam SMREKOV GOZD 2x 2,5 ha ob cesti na Jelovici. Telefon 77-280 popoldne. 4307 Prodam HIŠO v gradnji (prva plošča) v Zgornjih Bitnjah. Naslov v oglasnem oddelku 4308 Zamenjam 2 ha GOZDA nad Begunjami za TRAVNIK v okolici Bleda, Lesc ali Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku 4309 Prodam stanovanjsko montažno HIŠO na Kokrici. Informacije na telefon 24-729 4310 1 PRIREDITVE Gasilsko društvo Kokrica vas vabi v nedeljo, 4.6. 78, na PLES ob 16.30. Igra SELEKCIJA 4407 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto do konca junija PLES ob 19. uri. Igra SELEKCIJA 4408 Na vrtu gostišča NA JAMI v Šenčurju bo vsak petek ob 19. uri PLES. V slučaju slabega vremena ples odpade. Igra SELEKCIJA 4409 Skupina ŽAREK vabi na PLES vsako soboto od 19. do 23. ure v Šenčur - Gostišče NA JAMI 4410 Gasilsko društvo Sora pri Medvodah vabi v nedeljo, 4. 6., ob 16. uri na VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim nagradnim kegljanjem, ki se prične že v soboto, 3. 6., ob 16. uri na avtomatskem kegljišču v Sori. Za ples in razvedrilo bo skrbel ansambel LOJZETA SLAKA 4319 1 ČESTITKE i Španovi mami čestitajo za 80. rojstni dan hčere, sinovi, vnuki in pravil uk i 4320 0sta10i GRADITELJU Vse opečne izdelke za vašo hišo vam nudijo Ljubljanske opekarne. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolej, Oprešnikova št. 15. (Na K lancu), telefon 25-579 4321 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064 «0-801 .3870 NOVA STREŠNA OKNA so v leseni izvedbi, Termopan steklo je izdelano posebno za ta okna. Zgornje steklo je 6 mm. spodnje 4 mm. Odpiranje je svojstveno in ima mnogo prednosti, ker je pregibnost na sredini. Zunattja zaščita in obroba se spajata ena v drugo 6 cm, kar je velika garancija za nepropustnost vode. Zaščita in obroba je aluminij ali baker. Celo v bakreni izvedbi so konkurenčne cene. Zunanja mesta okna 115x75 cm. Izdeluje MAR-KUN FRANC, Ribno 49/a, Bled 4081 IZVAJAMO E LE KTROIN ŠT A-LACIJE na individualnih gradnjah in gospodarskih objektih. Informacije na telefon 40-062 4246 Uprava javne varnosti v Kranju objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. servisnega tehnika TT zvez 2. teleprinterista 3. snažilke Pogoji: pod 1.: 4-letna srednja šola elektrotehniške smeri ali njej sorodna izobrazba pod 2.: 2-letna administrativna šola ali PTT šola pod 3.: nekvalificirana delavka Za opravljanje dela in nalog sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod zap. št. 3 pa za določen čas, zaradi nadomeščanja delavke med bolniškim dopustom. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi.pogoje iz 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Prijave z dokazili o izobrazbi bo sprejemala UJV Kranj 15 dni od dneva objave. kovinarsko podjetje Železniki razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih nepremičnin v katastrski občini Železniki: 1. pare. št. 192 — stavbišče in dvorišče v izmeri 549 kv. m z objektom — bivšim gospodarskim poslopjem po izklicni ceni 130.000 dinarjev; 2. pare. št. 319 — stavbišče in dvorišče v izmeri 214 kv. m z objektom po izklicni ceni 60.000 din. Davek na promet z nepremičninami in stroške prepisa plača kupec. Javna dražba bo v poslovnih prostorih NIKO kovinarskega podjetja Železniki, 19. junija 1978 ob 7. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni sektor. Kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene je treba položiti pred začetkom dražbe v blagajni podjetja. Kupnino bo treba plačati v celoti ob podpisu pogodbe. Interesenti za nakup nepremičnin le-te lahko ogledajo vsak delavnik od 7. do 9. ure, s podrobnejšimi pojasnili pa se lahko v istem času seznanijo v splošnem sektorju podjetja NIKO v Železnikih. Delovna organizacija Emona merkur/ljubljana TOZD MALOPRODAJA vabi k sodelovanju za Market StražišČe delavke, ki bi želele opravljati naslednja dela in naloge: — prodaja in zaračunavanje blaga (2 delavki) Pogoji: KV prodajalka mešane ali živilske stroke, nekaj delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; — prodaja pijač in napitkov (1 delavko) Pogoji: KV gostinska delavka, nekaj delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: emona mer-kur / Ljubljana, oddelek za kadrovsko-socialne zadeve, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. Muzeji radovljiške občine Razpisna komisija razpisuje v skladu s statutom Muzejev radovljiške občine dela in naloge ravnatelja (individualnega poslovodnega organa) Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg z zakonom določenih pogojev še pogoje določene s statutom delovne organizacije: 1. visoka izobrazba ustrezne smeri s področja dejavnosti muzejev in najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski stroki 2. da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Radovljica 3. da ima organizacijske sposobnosti 4. da je družbenopolitično aktiven. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Muzeji radovljiške občine, 64240 Radovljica, Linhartov trg 1. Na kuverti mora biti oznaka: Za razpisno komisijo. Udeležence razpisa bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. c?^5 ZARAČUNANO NAKLADANJE! Kranjčan je kupil v kranjski KOGP, temeljni organizaciji gradnje dve marmornati polici in zanju pač (xlštel toliko, kolikor so mu pač zaračunali. Vendar pa se je nemalo začudil, ko so mu k računu pripisali še stroške za nakladanje v višini 40 dinarjev. Ze je imel priliko kupovati marmor v Ljubljani, v Mineralu, kjer pa mu posebnih stroškov nakladanja niso zaračunali, četudi so naložili kar 22 polic. Silno presenečen zdaj sprašuje, zakaj naj bi plačeval tudi nakladanje, četudi marmorja, obenem pa pripominja, da bi lahko tudi sam podjetju KOGP zaračunal, saj je pred kratkim pri njih kupil 170 betonskih zidakov, ki jih je moral kar sam naložiti. Marmor je silno drag naravni kamen, ki ga zaradi njegove vsestranske kvalitete primerno ce nimo. A prav zares ne vem, zakaj naj bi ga še dodatno tako visoko cenili, da bi zaračunali še njegovo nakladanje? Mojstre iz Stru zeve ga bi zato javno pobaral, kako je s temi njihovimi račun skimi »šviga-švaga, zaračunana tudi, ko se nakladah KRADEMO KOT SRAKE! Pritožujejo se občani, da narod krade vsevprek in povsod, kjer le zmore in more. Recimo, imamo vrtiček nekje ob cesti, na njem pa prvo solato in prve »flance« pa ne moremo noč in dan dežurati pri vrtnih vratih. Zjutraj so planke vrta polom Ijene, solata populjena, sadik pa nikjer več! Kako zdaj, kdo je bil? Nikoli se ne ve in najbrž se tudi nikoli ne bo zvedelo, razen, če se potuhnemo vsako noč za prvi vogal in čakamo. Recimo, imamo avtomobil, ka trco in smo vsi navdušeni nad novimi gumami. Čez teden dni nas ustavi miličnik in nas opozori na zadnjo gumo, ta je sploh brez profila. Prijemljemo se za glavo: kje in kdaj se je vendarle zgodili>, da nam je nekdo sne/ gumt) in nataknil staro? Proti tatovom te vrste ni učin kovitega prijema, razen upanja, da se bodi) nekt)č vendarle ujeli. Nesramni so brez primere! Načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt ter predstavniki občin Ribnica in Ki>čevje so zbrane novinarje seznanili s pripravami na športno prvenstvi) IA(i Naklo v nedeljo glasuje Jubilej Kmečkega glasa - V sredo, 31. maja, so v Ljubljani slovesno proslavili 35. obletnico izhajanja Kmečkega glasa, ki ga je na pobudo Edvarda Kardelja ustanovil izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda v kočevskih gozdovih. Kmečki glas je v vseh letih izhajanja veliko prispeval k izobraževanju kmečkega življa in k oblikovanju novih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. Časnih opravlja uspešno to poslanstvo tudi danes, hkrati pa je razširil tudi publicistično in založniško dejavnost. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik skupščine SRS Milan Kučan, prvima urednikoma Vladu Kozaku in Karlu Grabeljšku pa je kolektiv Kmečkega glasu izročil spominska darila. S slovesnosti so poslali pozdravna pisma tovarišu Titu in Edvardu Kardelju, (/k) - Foto: F. Perdan XXXIII. športno prvenstvo LAO »Dolina ribn'ška« sprejela naše fante Ribnica in Kočevje sta gostitelja XXXIII. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja — Kljub dežju zares svečana otvoritev tako menim, da bodo naši vojaki s svojimi športnimi borbami dokazali svoje znanje in pripravljenost« Predsednika obeh občinskih skupščin, Ribnice in Kočevja, sta takoj nato omenila izredno velik prispevek pripadnikov JLA na njihovem področju pri gradnji športnih objektov, ki bodo kasneje koristili vsem občanom. Sredi popoldneva smo se novinarji odpeljali k našemu pokrovitelju. Obiskali smo namreč Kočevski tisk v Kočevju. Sprejem je bil zares enkraten. Še vedno je deževalo, ko smo prispeli nazaj v Ribnico na uradno otvoritev prvenstva. Toda vzdušje v lepem notranjskem kraju je že dosegalo svoj vrhunec. Kajti do otvoritve prvenstva je bilo le še dobro uro. Množica obiskovalcev je že bila zbrana pred ribniškim domom JLA, ko so začeli prihajati na prizorišče prvenstva gostje. Vsi navzoči so še posebno toplo pozdravili pokrovitelja prvenstva, člana sveta federacije Ivana Mačka. Sprevod po ulicah Ribnice je bil malo nato kljub dežju zares nepozaben. Narodne noše, domači teri-torialci, pa udeleženci prvenstva, med njimi mnogi znani športniki . . . In ob poti proti stadionu v Ribnici nepregledne množice domačinov. Ker, treba je povedati, tile kraji v teh dneh »živijo s svojimi gosti«. In tako bo zagotovo tudi v prihodnjih dneh. Srečal sem tnalo kasneje ekipo iz Kranja. Ne bomo se zdaj pogovarjali, so nam dejali tekmovalci. Prav tako- pa tudi njihov starešina, komandant Momčilo Marjanac. Izjavo bomo dali šele po končanem tekmovanju. Tekmovanja so se že začela. In nobenega dvoma skorajda ni, da se bodo tudi Kranjčani dobro odrezali. Besed do in slike: J. Govekar Ribnica — Tule na Gorenjskem je bilo v torek lepo vreme, toda, ko smo se približevali notranjskemu koncu, nas je začelo skrbeti. Bo sploh otvoritev XXXIII. športnega prvenstva ali ne? Kajti od Ljubljane naprej so se na nebu začeli zbirati temni oblaki. »Vse je pripravljeno in otvoritev bo«, so nas potolažili načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt, predsednik pripravljalnega odbora za prvenstvo Stanko Rauber, predsednik skupščine občine Ribnice Stane Kromar, predsednik skupščine občine Kočevje inž. Savo Vovk in drugi, na novinarski konferenci, ki je bila sredi dopoldneva v Ribnici. »Naš trud bo v teh dneh, mislim, pošteno poplačan,« je dejal takoj nato generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. »Res je, da smo v priprave vložili zares veliko truda. Toda prav NAKLO - K rajevna skupnost Naklo, ki je v zadnjih letih doživela izreden napredek, je pred novo pomembno družbenopolitično akcijo. V nedeljo, 4. junija, med 6. in 18. uro, se bodo prebivalci krajevne skupnosti na referendumu odločili o samoprispevku za asfaltiranje cest v Strahi-nju, za izgradnjo mrliških vežic na nakelskem pokopališču in za izgradnjo telovadnice. Ceste v Strahinju naj bi bile asfaltirane do konca letošnjega oktobra, mrliške vežice naj bi bile zgrajene do konca leta 1980, v tem obdobju pa mora biti zgrajena tudi telovadnica. Urejevanje cest v Strahinju bo veljalo 780.000 dinarjev, gradnja mrliških vežic 1,750.000 dinarjev, telovadnica pa 5,300.000 dinarjev. 2,890.000 dinarjev naj bi zbrali krajani s samoprispevkom, ostalo pa so voljne pokriti organizacije zdru- ženega dela, ki imajo svoje obrate na območju nakelske krajevne skupnosti. Odločitev združenega dela pomagati krajevni skupnosti Naklo je pohvale vredna in vzpodbudna tudi za krajane, ki so na zborih soglašali v uvedbo referenduma o samoprispevku. Prav zato v uspeh nedeljskega glasovanja ni dvomiti. V rrakel-ski krajevni skupnosti so namreč že nekajkrat dokazali, koliko se da doseči s samoprispevkom in z združenim delom vseh krajanov. V nakelski krajevni skupnosti so za nedeljo uredili Štiri glasovalna mesta. Prvo bo v Naklem v zadružnem domu, drugo v Strahinju pri Lenčku, tretje na Okroglem pri Ažmanu, četrto pa v Žeja h v gasilskem domu. j k DEŽURNI NOVINAR 21-860 Kam in kako? - CV bo naslednje tlni /<■ Ura\ iui(llt-/lia vsakodnevna deževna piha prenehala, se l><> v soboto m \ nedeljo prav prijetno odpravili na i Klel Na Bledu sn hoteli verinotna zasedeni, le \ zasebnih sobah je prostor, v Bohinju |ui imajo v hotelih in |mi zasebnikih ne dovoli prostora, le hotel Triglav in Mladinski dom bosta št- nekaj ("asa m*edena. V Kranjski HOli so hoteli udpr.ti in delno zasedeni. Kuka je odprta začasno. Vršiške kore so odprte. Pošiaivki dom je še zaprt, cesta na Vršič pa prevozna za avtobuse I.ep izlet je t ud i na -lezcisko ali do kore v Tamarju, do koder |e < esta /r Ure \ o/na Gorenjci v Andih - Prejeli miki veat, da je jugoslovanska alpinistična odprava v organizaciji Pianinakega društva Gorje, ki sv je odločila za v/.|)on v perujski' Ande, /e pnspela V tnest o (' uzeo V Peruju. V odpravi, kj se žeii povzpeli na 8300 metrov visoki vrh Navada Salrantav. so med drugim alpinisti tudi KdoTorkars Poljšice. -Ilire /Aan iz Za si|»a, Igor Anderle iz Tržiča in .luni 1'lčai / Btoda. Mirne gorenjakc cvate - Gorenjske < e ste so bile v le))em vremenu mirne, le gasilo so posredovali v dveh manjših prometnih nesrečah na Ptimskovem in v Skoti i Loki. I). S Od 1. maja so otroški dodatki višj letos povečala prispevna stopnja varstvo in bo znašala v poprečju 2f5( od bruto osebnih dohodkov. Podal ^^^^^^i dopusti za ni^^k V torek se je sestala skupščina zveze irstva Slovenije in na njej so delegati poti znaSa prispevna stopnja za otroško varstvo za pi odstotka in za drugo polletje 2,74 odstotka ali letos 2,50 odstotka. Na ta način se bo zbralo dovolj se med drugim lahko povečajo tudi otroSki dodatki. Razporejeni so v 4 dohodkovne skupine in omr jim dohodkovnim cenzusom na družinskega člai presegati 2600 dinarjev. Če je dohodek na dr" pod 1400 dinarjev oziroma ne presega te vsote, Ski dodatek 310 dinarjev za prvega otroka in za v« njega 410 dinarjev. Če so dohodki na člana med 14 narji dobi prvi otrok 270 in vsak naslednji 380 znašajo osebni dohodki med 1660 in 2200 dinarji, -prvega otroka 210 in za vsakega naslednjega 270' je dohodek na člana od 2200 do 2600 dinarjev, prvega otroka 170 in za vsakega naslednjega 220 dim Posebni dodatek za težje duševno prizadete poveča za 95 dinarjev in znaša 200 dinarjev. Za ot enega hranilca, se poveča posebni dodatek za * znaša mesečno 80 dinarjev, in sicer pod določei mati ali oče v imenu otroka uveljavlja preživi more uveljaviti preživnine, mora to dokazati s pot dek otroka ne sme presegati 800 dinarjev. Dodatek kmečkim otrokom se poveča za 4{ znaša mesečno 200 dinarjev, posebni dodatki a»-veljajo tako kot dodatki delavcem. Občinska si škega varstva lahko posamezni družini prisodi zneske od 200 dinarjev — glede na socialni pol o J vilo otrok, bolezen v družini in druge o koli ščit merju s katastrskimi in drugimi dohodki krneči Znesek 1000 dinarjev kot pomoč za noV bodo dobili vsi, ki ne bodo presegli dohod ko' dinarjev mesečno na družinskega člana, vsem da za novorojenca 450 dinarjev. To pomeni, da povečala za 250 oziroma 100 dinarjev. Vsi našteti sklepi veljajo že od letošnjega 1. maj čenči bodo dobili razliko za nazaj. Naposled je bil sprejet tudi sklep o pod al j i Skem dopustu za dvojčke, trojčke ali za morebil živorojenih otrok oziroma za težje primere duse< Od 1. junija naprej velja podaljšani porodni« ike primere do 1. leta starosti otrok ali delo delovnim časom do 17. meseca otrokove starosti, ki so se že vrnile na delo, se lahko v primeru, če* dopolnili leta (oziroma 17 mesecev), odločijo ža ponovno se lahko vrnejo na podaljšani porodniški da v dogovoru z delovno organizacijo, kjer delajo. Ob podaljšanem porodniškem dopustu, v tem pi čajnim«, ki ga mati ali oče nastopi po preteku 105 dni otroka še to: nadomestilo osebnega dohodka, določi ČEVSKI TISK fanrovitelj novinarskega središča je Kočevski tisk iz Kočevja. Pred <>nv- ritvijoprvenstva smo i>biskali tudi prijazne gostitelje. Tretjino več za stanovanja Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je sprejel sklep o povišanju stanarin — Za stanovanja naj bi več plačali že ta mesec Na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine so sprejeli sklep o povišanju stanarin in najemnin. Predlog za povišanje je pripravila samoupravna stanovanjska skupnost v skladu s samoupravnim sporazumom zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki predvideva, naj bi se stanarine in najemnine za stanovanja leto* povišal« za 30 odstotkov. Toliko se bodo tudi povečale sta* na line v Škofjeloški občini in sicer za vsa stanovanja enako. V tej občini so namreč že lani ponovno ovrednotili stanovanja s centralnim Ogrevanjem oziroma so se najemnine za takšna slanovaiTja povečale več kot za tista, ki imajo lastne grelne naprave. Tudi najemnine za lokale, ki jih upravlja stanovanjska skupnost se bodo v poprečju dvignile za JO odstotkov Manj se bodo povečale najemnine za lokale, v katerih se opravlja storitvena obrt oziroma-'fiM-re prioritetu«' dejavnosti, v obči* ni, se pravi za tiste zasebnikt Ii delovne organizacije, katerih dejavnost je nujno potrebna za zadovft-Ijevan je potreb prebivalstva. Člani izvršnega sveta so tudi menili, da je vsekakor prav, da se stanarine zvišajo, in da se teži k tako imenovanim ekonomskim stanarinam, vendar bi bilo potrebno ob čanom natančno povedati, kaj je ekonomska stanarina, koliko bo znašala in kaj se bo financiralo z zbranim denarjem. Vse te podatke naj bi pripravili do prihodnjega leta. ko bo na vrsti novo povišanje. Takrat naj bi občani tudi točno zvedeli, kakšna povišanja stanarin oziroma najemnin za poslovne prostore še lahko pričakujejo. Ker je stanovanjska skupnost pripravila vse izračune, so na izvršnem svetu sklenili, da se stanarine lahko povečajo že za junij. Se pravi da bodo inkasanti že ta mesec nosili višje račune. i * • '« * % *------~..k£>